identifier
stringlengths 10
126
| collection
stringclasses 6
values | open_type
stringclasses 1
value | license
stringclasses 2
values | date
float64 1.98k
2.02k
⌀ | title
stringlengths 4
2.79k
| creator
stringclasses 7
values | language
stringclasses 1
value | language_type
stringclasses 1
value | word_count
int64 2
15k
| token_count
int64 10
187k
| text
stringlengths 19
406k
| __index_level_0__
int64 0
57.5k
| language_confidence
float64 0.9
1
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022/32022R1171/32022R1171_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,035
| 11,060
|
L_2022183SL.01000201.xml
8.7.2022
SL
Uradni list Evropske unije
L 183/2
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1171
z dne 22. marca 2022
o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka predelanih materialov visoke čistosti kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) in zlasti člena 42(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi.
(2)
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za prilagoditev Priloge II tehničnemu napredku. Na podlagi člena 42(3) Uredbe (EU) 2019/1009 v povezavi s členom 6 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko Komisija v kategorije sestavnih materialov (v nadaljnjem besedilu: KSM) vključi materiale, ki po predelavi ne veljajo več za odpadke, če se taki materiali uporabljajo za specifične namene, zanje obstaja trg ali povpraševanje ter njihova uporaba ne povzroča splošnih škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.
(3)
Skupno raziskovalno središče Komisije je opredelilo nekatere materiale visoke čistosti, ki bi se lahko predelali iz odpadkov in uporabili kot sestavni materiali v sredstvih za gnojenje EU (3).
(4)
Materiali visoke čistosti, ki jih je opredelilo Skupno raziskovalno središče, so amonijeve soli, sulfatne soli, fosfatne soli, elementarno žveplo, kalcijev karbonat in kalcijev oksid. Vsi navedeni materiali so zajeti v Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zanje obstaja znatno povpraševanje na trgu in je dokazana njihova visoka agronomska vrednost v dolgotrajni zgodovini uporabe na tem področju.
(5)
Kor prvi ukrep za zagotovitev varnosti in agronomske učinkovitosti bi bilo treba določiti zahtevo glede minimalne čistosti materialov visoke čistosti. Glede na informacije, ki so na voljo v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, bo 95-odstotna čistost, izražena v suhi snovi materiala, zagotovila visoko agronomsko učinkovitost z nizkim tveganjem za okolje, zdravje in varnost. Za nekatere materiale je ta visoka čistost sicer določena na bolj ambicioznih ravneh od tistih, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 2003/2003, vendar se ocenjuje, da je tako večjo čistost mogoče doseči na podlagi obstoječih praks.
(6)
Poleg tega je primerno določiti, da se materiali visoke čistosti predelajo iz odpadkov po naslednjih dveh vrstah postopkov: postopki, s katerimi se izolirajo soli ali drugi elementi z naprednimi metodami prečiščevanja (ali njihovo kombinacijo), kot so kristalizacija, centrifugiranje ali ekstrakcija tekoče-tekoče, ki se pogosto uporabljajo v (petro-)kemijski industriji, ter postopki prečiščevanja plina ali nadzora emisij, ki so namenjeni odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov.
(7)
Zato bi bilo treba na podlagi poročila Skupnega raziskovalnega središča o oceni omejiti vsebnost nekaterih nečistoč, patogenov ali onesnaževal, ki so specifični za navedene materiale, ali vsebnost organskega ogljika. Takšna merila bi se morala uporabljati poleg varnostnih meril iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev in brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5).
(8)
Zato bi bilo treba določiti dodatne mejne vrednosti za onesnaževali celotni krom in talij. Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo taki onesnaževali zaradi vhodnih materialov in postopkov, s katerimi se pridobivajo. Predlagane mejne vrednosti za navedeni onesnaževali bi morale zagotoviti, da uporaba sredstev za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti s takimi onesnaževali, ne privede do njihovega kopičenja v tleh. Poleg tega bi bilo treba zahteve glede vsebnosti patogenov uvesti za vsa sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti ali so iz njih sestavljena, glede na raznolike postopke, s katerimi se lahko pridobivajo, in glede na tokove odpadkov, ki se dovolijo kot vhodni materiali. Mejne vrednosti za obe onesnaževali in patogene bi bilo treba določiti kot koncentracijo v končnem sredstvu, kar je podobno zahtevam iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009. To utemeljuje dejstvo, da se varnostna merila, uvedena kot odziv na kakršna koli opredeljena posebna tveganja, praviloma nanašajo na končno sredstvo in ne na sestavni material. To bi moralo tudi olajšati nadzor trga takih sredstev, saj naj bi se testi izvajali samo na končnem sredstvu.
(9)
Poleg tega bi bilo treba določiti dodatna varnostna merila za omejitev vsebine 16 policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (6) ter polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7). Uredba (EU) 2019/1021 določa zmanjšanja izpustov za PAH16 in PCDD/PCDF kot nenamerno proizvedene snovi med proizvodnimi postopki, vendar v takih primerih ne uvaja mejne vrednosti. Glede na visoka tveganja zaradi prisotnosti takih onesnaževal v sredstvih za gnojenje EU se šteje za ustrezno, da se uvedejo strožje zahteve od zahtev iz navedene uredbe. Take mejne vrednosti bi bilo treba določiti na ravni sestavnih materialov in ne kot koncentracijo v končnem sredstvu, da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2019/1021.
(10)
Te mejne vrednosti morda niso relevantne za vse materiale visoke čistosti, ki se vključijo kot nova kategorija sestavnih materialov. Zato bi morali proizvajalci imeti možnost, da domnevajo skladnost sredstva za gnojenje z določeno zahtevo brez preverjanja, kot je testiranje, kadar skladnost z navedeno zahtevo zagotovo in neizpodbitno sledi iz narave ali postopka predelave zadevnega materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU.
(11)
Kot dodatni varnostni ukrep bi bilo treba materiale visoke čistosti registrirati na podlagi Uredbe (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) pod obsežnimi pogoji, že določenimi v Uredbi (EU) 2019/1009 za kemične snovi v drugih kategorijah sestavnih materialov. To bi moralo zagotoviti, da proizvajalci pri izvajanju ocene tveganja v skladu z navedeno uredbo upoštevajo uporabo kot sredstva za gnojenje ter da se registracija izvede tudi za materiale v majhnih količinah.
(12)
Poleg tega so lahko nekateri materiali visoke čistosti na voljo na lokalnih trgih v količinah, ki presegajo povpraševanje. Za zagotovitev, da obstaja povpraševanje na trgu po materialih visoke čistosti in da njihovo dolgoročno shranjevanje v neoptimalnih pogojih ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, je primerno omejiti obdobje, v katerem se lahko ti materiali uporabljajo kot sestavni materiali za sredstva za gnojenje EU po tem, ko so bili proizvedeni. Od proizvajalcev bi bilo treba zahtevati, da v navedenem obdobju podpišejo izjavo EU o skladnosti za sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje navedene materiale.
(13)
Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da materiali visoke čistosti, če so predelani v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, zagotavljajo agronomsko učinkovitost v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2019/1009. Poleg tega izpolnjujejo merila iz člena 6 Direktive 2008/98/ES. Prav tako pa tudi ugotavlja, da če so na splošno skladni z drugimi zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/1009, zlasti pa z zahtevami iz Priloge I k navedeni uredbi, ne bi pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(i), Uredbe (EU) 2019/1009. Taki materiali bi imeli tudi koristen namen, ker bi nadomestili druge surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji sredstev za gnojenje EU. Zato bi bilo treba predelane materiale visoke čistosti vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1009.
(14)
Glede na to, da so materiali visoke čistosti predelani odpadki v smislu Direktive 2008/98/ES, bi jih bilo treba v skladu s členom 42(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2019/1009 izključiti iz kategorij sestavnih materialov 1 in 11 v Prilogi II k navedeni uredbi.
(15)
Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo selen, ki je lahko strupen, če je prisoten v visoki koncentraciji. Nekateri lahko vsebujejo tudi klorid, ki lahko vzbuja pomisleke glede slanosti v tleh. Kadar so navedene snovi prisotne v koncentracijah, ki presegajo določeno mejno vrednost, bi bilo treba njihovo vsebnost navesti na oznaki, tako da so uporabniki sredstva za gnojenje ustrezno obveščeni. Prilogo III k Uredbi (EU) št. 2019/1009 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(16)
Kadar sredstva za gnojenje vsebujejo materiale visoke čistosti, je pomembno zagotoviti, da se zanje izvede ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti, vključno s sistemom kakovosti, ki ga oceni in odobri priglašeni organ. Zato je treba spremeniti Prilogo IV k Uredbi (EU) 2019/1009, da se določi postopek ugotavljanja skladnosti, primeren za taka sredstva za gnojenje.
(17)
Ker se morajo zahteve iz prilog II in III k Uredbi (EU) 2019/1009 ter postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV k navedeni uredbi uporabljati od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2019/1009 se spremeni:
(1)
Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;
(2)
Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;
(3)
Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 16. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. marca 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1.
(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(3) Huygens D, Saveyn HGM, Tehnični predlogi za stranske proizvode in materiale visoke čistosti kot sestavne materiale sredstev za gnojenje EU (Technical proposals for by-products and high purity materials as component materials for EU Fertilising Products), JRC128459, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.
(4) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).
(6) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.
(8) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
PRILOGA I
Priloga II k Uredbi (EU) 2019/1009 se spremeni:
(1)
v delu I se doda naslednja točka:
„KSM 15: Predelani materiali visoke čistosti“
(2)
del II se spremeni:
(a)
točka 1 v KSM 1 se spremeni:
(i)
na koncu podtočke (j) se črta beseda „ali“;
(ii)
v podtočki (k) se „;“ nadomesti z „, ali“;
(iii)
doda se naslednja podtočka (l):
„(l)
amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;
(b)
točka 1 v KSM 11 se spremeni:
(i)
na koncu podtočke (f) se črta beseda „ali“;
(ii)
v podtočki (g) se „;“ nadomesti z „, ali“;
(iii)
doda se naslednja podtočka (h):
„(h)
amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;
(c)
doda se naslednja točka KSM 15:
„KSM 15: PREDELANI MATERIALI VISOKE ČISTOSTI
(1)
Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje predelan material visoke čistosti, tj. amonijevo sol, sulfatno sol, fosfatno sol, elementarno žveplo, kalcijev karbonat ali kalcijev oksid ali njihove mešanice s čistostjo vsaj 95 % suhe snovi v materialu.
(2)
Material visoke čistosti se predela iz odpadkov, nastalih pri:
(a)
proizvodnem postopku, pri katerem se kot vhodni material uporabljajo snovi in zmesi, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 (1), ali
(b)
postopku prečiščevanja plina ali nadzora emisij, namenjenega odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov, pridobljenih iz enega ali več naslednjih vhodnih materialov oz. v objektih:
(i)
iz snovi in zmesi, razen odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES;
(ii)
iz rastlin ali delov rastlin;
(iii)
iz bioloških odpadkov v smislu člena 3, točka 4, Direktive 2008/98/ES, ki nastanejo pri ločenem zbiranju bioloških odpadkov pri viru;
(iv)
iz komunalne odpadne vode in odpadne vode iz gospodinjstev v smislu člena 2, točka 1 oz. 2, Direktive 91/271/EGS (2)
(v)
iz blata v smislu člena 2, točka (a), Direktive 86/278/EGS (3), ki ne kaže nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;
(vi)
iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES in vhodnih goriv v napravi za sosežig odpadkov, kot je opredeljena v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4)in ki se upravlja v skladu s pogoji iz navedene direktive, pod pogojem, da ti vhodni materiali ne kažejo nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;
(vii)
iz materialov kategorije 2 ali kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) ter ukrepi iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da so izhodni plini pridobljeni s postopkom kompostiranja ali razgradnje v skladu s KSM 3 oziroma 5 iz Priloge II k tej uredbi;
(viii)
iz gnoja v smislu člena 3, točka 20, Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali iz njega pridobljenih proizvodov ali
(ix)
v živinorejskem obratu.
Vhodni materiali iz točk (i) do (vi) ne vsebujejo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009.
(3)
Vsebnost organskega ogljika (Corg) v materialu visoke čistosti ne sme presegati 0,5 odstotkov suhe snovi v materialu.
(4)
Material visoke čistosti ne vsebuje več kot:
(a)
6 mg/kg suhe snovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (5);
(b)
20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (6)/kg suhe snovi polikloriranih dibenzo-para-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7).
(5)
Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti ali je iz njih sestavljeno, vsebuje največ:
(a)
400 mg/kg suhe snovi celotnega kroma (Cr) in
(b)
2 mg/kg suhe snovi tallija (Tl).
(6)
Kadar skladnost z določeno zahtevo iz točk 4 in 5 (kot je odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali postopka predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) domneva navedena skladnost na odgovornost proizvajalca.
(7)
Kadar za funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, v Prilogi I ni določenih zahtev glede Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, ti patogeni v sredstvu za gnojenje EU ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:
Mikroorganizmi, ki se testirajo
Načrti vzorčenja
Mejna vrednost
n
c
m
M
Salmonella spp.
5
0
0
odsotnost v 25 g ali 25 ml
Escherichia coli
ali
Enterococcaceae
5
5
0
1 000 v 1 g ali 1 ml
pri čemer je:
n
=
število vzorcev, ki se testirajo,
c
=
število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v številu kolonijskih enot (CFU), znaša od m do M,
m
=
zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,
M
=
najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.
(8)
Skladnost sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, z zahtevami iz točke 7 ali zahtevami za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, se preveri s testiranjem v skladu s točko 5.1.3.1 v modulu D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) iz dela II Priloge IV.
Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so bili materiali visoke čistosti ali vsi uporabljeni biogeni vhodni materiali obdelani po enem od naslednjih postopkov:
(a)
sterilizacija pod pritiskom s segrevanjem na temperaturo v jedru nad 133 °C najmanj 20 minut pri absolutnem tlaku najmanj 3 bare, pri čemer je tlak treba doseči z odvajanjem vsega zraka iz sterilizacijske komore in zamenjavo zraka s paro („nasičena para“);
(b)
obdelava v enoti za pasterizacijo ali higienizacijo, pri čemer je vsaj za eno uro dosežena temperatura 70 °C.
Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so izhodni plini pridobljeni s postopkom sežiga, kot je opredeljen v Direktivi 2010/75/EU.
(9)
Materiali visoke čistosti, ki se skladiščijo na način, ki jih ne ščiti pred padavinami in neposredno sončno svetlobo, se lahko dodajo sredstvu za gnojenje EU le, če so bili proizvedeni največ 36 mesecev pred podpisom izjave EU o skladnosti za zadevno sredstvo za gnojenje EU.
(10)
Materiali visoke čistosti so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 v dokumentaciji, ki vsebuje:
(a)
informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in
(b)
poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,
razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.
(1) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1)."
(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)."
(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6)."
(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17)."
(5) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena."
(6) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055."
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.“."
(1) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).
(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(5) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(6) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.“.“
PRILOGA II
V delu I Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 se doda naslednja točka 7b:
„7b.
Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale visoke čistosti iz Priloge II, del II, KSM 15, ali je iz njih sestavljeno ter
(a)
vsebnost selena (Se) presega 10 mg/kg suhe snovi, se vsebnost selena navede;
(b)
vsebnost klorida (Cl-) presega 30 g/kg suhe snovi, se vsebnost klorida navede, razen če se sredstvo za gnojenje EU proizvaja s proizvodnim postopkom, pri katerem so bile uporabljene snovi ali zmesi, ki vsebujejo klorid, z namenom proizvajanja ali vključitve soli alkalijskih kovin ali soli zemljoalkalijskih kovin, informacije o teh soleh pa so v skladu s Prilogo III.
Kadar je vsebnost selena ali klorida navedena v skladu s točkama (a) in (b), se jasno loči od izjave o hranilih in se lahko izrazi kot razpon vrednosti.
Kadar dejstvo, da tako sredstvo za gnojenje EU vsebuje selen ali klorid pod mejnimi vrednostmi iz točk (a) in (b), nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak material, kot je ustrezno, na oznaki ne smejo biti navedene nobene informacije o teh parametrih brez preverjanja (kot je testiranje) na odgovornost proizvajalca.“.
PRILOGA III
V Prilogi IV, del II, k Uredbi (EU) 2019/1009 se modul D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) spremeni:
(1)
v točki 2.2 se podtočka (d) nadomesti z naslednjim:
„(d)
skice, načrte, opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, in v zvezi z materiali, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 ali 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, pa tudi pisni opis in diagram proizvodnega postopka ali postopka predelave, v katerih se jasno opredeli vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje;“;
(2)
v točki 5.1.1.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„5.1.1.1
Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, višje vodstvo proizvodne organizacije:“;
(3)
točka 5.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:
„5.1.2.1
Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, sistem kakovosti zagotovi skladnost z zahtevami, določenimi v navedeni prilogi.“;
(4)
točka 5.1.3.1 se spremeni:
(a)
uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:
„5.1.3.1
Pregledi in testi za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, vsebujejo naslednje elemente:“;
(b)
podtočki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:
„(b)
usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke vhodnih materialov in preveri skladnost s specifikacijami za vhodne materiale iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, določenimi v Prilogi II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II];
(c)
proizvajalec zavrne vsako pošiljko katerega koli vhodnega materiala, kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum na kar koli od naslednjega:
—
prisotnost nevarnih ali škodljivih snovi za proces ali za kakovost končnega sredstva za gnojenje EU,
—
nezdružljivost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15 iz Priloge II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II], zlasti s prisotnostjo plastične mase, ki vodi k preseganju mejne vrednosti makroskopskih nečistot.“;
(c)
podtočka (e) se nadomesti z naslednjim:
„(e)
pri izhodnih materialih se odvzamejo vzorci, da se preveri njihova skladnost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, ter da lastnosti izhodnega materiala ne ogrožajo skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami iz Priloge I;“;
(d)
v podtočki (fa) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„(fa)
pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vzorci izhodnih materialov odvzamejo vsaj z naslednjo privzeto pogostostjo ali prej, kot je predvideno, če je to potrebno zaradi katere koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na kakovost sredstva za gnojenje EU:“;
(e)
podtočka (fb) se nadomesti z naslednjim:
„(fb)
pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vsaki seriji ali delu proizvodnje dodeli edinstvena oznaka za namene vodenja kakovosti. Priglašeni organ za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, med vsako revizijo odvzame in analizira vzorce izhodnih materialov, te revizije pa opravi z naslednjo pogostostjo:“.
| 13,911
| 1
|
2023/52023PC0432/52023PC0432_SL.txt_13
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,663
| 18,289
|
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
spodbuja odgovorno ravnanje podjetij ali družbeno odgovornost podjetij s spodbujanjem podjetij k uporabi ustreznih praks, ki so skladne z mednarodno priznanimi načeli, standardi in smernicami, vključno s sektorskimi smernicami glede potrebne skrbnosti, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, in
(b)
podpira razširjanje in uporabo ustreznih mednarodnih instrumentov, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, tristranska deklaracija MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, sprejeta novembra 1977 v Ženevi, globalni dogovor Združenih narodov ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji 17/4 z dne 16. junija 2011.
3.
Pogodbenici priznavata koristnost mednarodnih sektorskih smernic na področju družbene odgovornosti podjetij ali odgovornega ravnanja podjetij ter spodbujata skupno delo v zvezi s tem. Pogodbenici izvajata tudi ukrepe za spodbujanje spoštovanja smernic OECD o potrebni skrbnosti.
4.
Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja blagovne menjave, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, kot so okoljsko blago in storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki je gospodarno z viri, blago, katerega proizvodnja ni povezana s krčenjem gozdov, ter blago iz prostovoljnih sistemov in mehanizmov zagotavljanja trajnostnosti.
5.
Pogodbenici si izmenjujeta informacije in najboljše prakse ter, če je ustrezno, dvostransko sodelujeta pri obravnavanju vprašanj iz tega člena na regionalni ravni in v mednarodnih forumih.
ČLEN 33.4
Znanstvene in tehnične informacije
1.
Pri določanju ali izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, vsaka pogodbenica upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze, ki so jih po možnosti izdali priznani tehnični in znanstveni organi, ter ustrezne mednarodne standarde, smernice in priporočila, če ti obstajajo.
2.
Če znanstveni dokazi ali informacije niso zadostni ali niso neprepričljivi in obstaja tveganje resnega poslabšanja stanja okolja ali tveganje za zdravje in varnost pri delu na njenem ozemlju, lahko pogodbenica sprejme ukrepe na podlagi previdnostnega načela. Taki ukrepi se pregledajo, če so na voljo nove ali dodatne znanstvene informacije.
3.
Če ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 2, vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, lahko pogodbenica od pogodbenice, ki je ukrep sprejela, zahteva, da zagotovi informacije, ki kažejo, da je ukrep skladen z njenimi ravnmi varstva, in lahko zahteva razpravo o zadevi v Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.
4.
Taki ukrepi se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine ali naložb.
ČLEN 33.5
Preglednost in dobre regulativne prakse
Pogodbenici priznavata pomen uporabe pravil o preglednosti in dobrih regulativnih praksah v skladu s poglavjema 35 in 36, zlasti pravil, ki zainteresiranim osebam omogočajo, da predložijo stališča o:
(a)
ukrepih za varovanje okolja in delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, in
(b)
trgovinskih ali naložbenih ukrepih, ki bi lahko vplivali na varovanje okolja ali delovnih pogojev.
ČLEN 33.6
Ozaveščanje javnosti, obveščanje, sodelovanje in postopkovna jamstva
1.
Vsaka pogodbenica spodbuja ozaveščanje javnosti o svojem delovnem in okoljskem pravu ter drugih predpisih, vključno z zagotavljanjem, da so njeno delovno in okoljsko pravo in drugi predpisi ter postopki izvrševanja in skladnosti javno dostopni.
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva ugoditi zahtevam za informacije, ki jih v zvezi s tem, kako pogodbenica izvaja to poglavje, predloži kdorkoli.
3.
Vsaka pogodbenica uporabi mehanizme iz členov 40.5, 40.6 in 40.7 za pridobivanje mnenj o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja.
4.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi domačimi postopki zagotovi sprejemanje in ustrezno obravnavo sporočil in mnenj v obliki pisnih vlog, ki jih vloži oseba te pogodbenice o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja. Pogodbenica se na take vloge odzove pisno in pravočasno. O takih sporočilih in mnenjih lahko uradno obvesti svojo domačo posvetovalno skupino, ustanovljeno v skladu s členom 40.6, in kontaktno točko druge pogodbenice, določeno v skladu s členom 33.19(6)
5.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo zagotovi, da je dostop do upravnih ali sodnih postopkov na voljo osebam, ki imajo pravno priznan interes v določeni zadevi ali ki trdijo, da je bila njihova pravica kršena, da se omogoči ukrepanje proti kršitvam njenega okoljskega ali delovnega prava, vključno z ustreznimi pravnimi sredstvi za kršitve takega prava.
6.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojim zakonodajo zagotovi, da so postopki iz odstavka 5 v skladu z ustreznim pravnim postopanjem, niso pretirano dragi, ne določajo nerazumnih rokov ali ne povzročajo neupravičenih zamud, po potrebi z izdajo sodnih odredb, ter da so pošteni, pravični in pregledni.
ČLEN 33.7
Dejavnosti sodelovanja
1.
Pogodbenici priznavata pomen dejavnosti sodelovanja na področju trgovinskih vidikov politik na področju okolja in dela za doseganje ciljev tega sporazuma in izvajanje tega poglavja.
2.
Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju mednarodnih in regionalnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
3.
Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se pogodbenici dogovorita, da bi obravnavali zadeve skupnega interesa.
4.
Pogodbenici lahko sodelujeta pri vprašanjih, določenih v tem poglavju, ter med drugim pri:
(a)
delovnih in okoljskih vidikih trgovine in trajnostnega razvoja v mednarodnih forumih, vključno zlasti s STO, političnim forumom Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj, programom Združenih narodov za okolje (UNEP), MOD in večstranskimi okoljskimi sporazumi;
(b)
vplivu delovnega in okoljskega prava in standardov na trgovino in naložbe;
(c)
vplivu trgovinske in naložbene zakonodaje na delo in okolje ter
(d)
trgovinskih vidikih:
(i)
pobud za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, vključno s pobudami, ki so namenjene spodbujanju krožnega gospodarstva in zelene rasti ter zmanjševanju onesnaževanja, in
(ii)
pobud za spodbujanje okoljskega blaga in storitev, vključno z obravnavanjem s tem povezanih netarifnih ovir.
5.
Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
6.
Pogodbenici lahko dejavnosti na področjih sodelovanja, določenih v tem poglavju, izvajata osebno ali s tehnološkimi sredstvi, ki so jima na voljo.
ODDELEK B
OKOLJE IN TRGOVINA
ČLEN 33.8
Cilji
1.
Pogodbenici si prizadevata spodbujati trgovinske in okoljske politike, ki se medsebojno podpirajo, visoko raven varstva okolja v skladu z večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, ter učinkovito izvajanje svojega okoljskega prava in drugih predpisov ter okrepiti svoje zmogljivosti za reševanje okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, tudi s sodelovanjem.
2.
Pogodbenici priznavata, da ima okrepljeno sodelovanje pri varstvu in ohranjanju okolja ter trajnostnem upravljanju njunih naravnih virov koristi, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju, krepijo njuno okoljsko upravljanje in dopolnjujejo cilje tega sporazuma.
3.
Pogodbenici priznavata pomen trgovinskih in okoljskih politik in praks, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje varstva okolja pri spodbujanju trajnostnega razvoja.
ČLEN 33.9
Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi
1.
Pogodbenici se zavedata pomena Skupščine ZN za okolje programa Združenih narodov za okolje. Pogodbenici priznavata ključno vlogo večstranskih okoljskih sporazumov pri reševanju globalnih, regionalnih in domačih okoljskih izzivov. Pogodbenici nadalje priznavata, da je treba okrepiti vzajemno podporo med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem vsaka pogodbenica učinkovito izvaja večstranske okoljske sporazume in protokole, katerih pogodbenica je.
2.
Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da sprejme ali ohrani ukrepe za spodbujanje ciljev večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je.
3.
Pogodbenici vzpostavita dialog in po potrebi sodelujeta pri trgovinskih in okoljskih vprašanjih skupnega interesa, zlasti v zvezi z večstranskimi okoljskimi sporazumi. To vključuje redne izmenjave informacij o pobudah vsake pogodbenice glede ratifikacij večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z njihovimi protokoli in spremembami.
ČLEN 33.10
Trgovina in podnebne spremembe
1.
Pogodbenici priznavata pomen večstranskih okoljskih sporazumov na področju podnebnih sprememb, zlasti potrebo po uresničitvi cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, sprejete 9. maja 1992 v New Yorku (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), ter namena in ciljev Pariškega sporazuma, da bi se spopadli z neposredno grožnjo podnebnih sprememb. V skladu s tem pogodbenici priznavata vlogo trgovine pri doseganju cilja trajnostnega razvoja in obravnavanju podnebnih sprememb ter pomen individualnih in kolektivnih prizadevanj za obravnavanje učinkov podnebnih sprememb z ukrepi za njihovo blažitev in prilagajanje nanje.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
učinkovito izvaja UNFCCC in Pariški sporazum, sprejet na njegovi podlagi, vključno z zavezami glede svojih nacionalno določenih prispevkov;
(b)
spodbuja pozitiven prispevek trgovine k prehodu na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu proti podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter
(c)
olajšuje in spodbuja trgovino in naložbe v blago in storitve, ki so zlasti pomembne za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, za trajnostno obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost, na način, ki je skladen z drugimi določbami tega sporazuma.
3.
V skladu s členom 33.7 pogodbenici po potrebi sodelujeta pri trgovinskih vidikih podnebnih sprememb na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, vključno z UNFCCC, STO in Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, sklenjenim 16. septembra 1987 v Montrealu (v nadaljnjem besedilu: Montrealski protokol). Poleg tega lahko pogodbenici pri teh vprašanjih po potrebi sodelujeta tudi v okviru Mednarodne pomorske organizacije.
4.
V skladu z odstavkom 1 pogodbenici sodelujeta na področjih, kot so:
(a)
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma ter pobudami za spodbujanje odpornosti proti podnebnim spremembam, obnovljivih virov energije, tehnologij z nizkimi emisijami, energijske učinkovitosti, cen ogljika, trajnostnega prometa, trajnostnega in podnebno odpornega razvoja infrastrukture, spremljanja emisij in rešitev, ki temeljijo na naravi, ter proučitev možnosti za sodelovanje na področjih, kot so kratkotrajna podnebna onesnaževala in sekvestracija ogljika v tleh, ter
(b)
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z ambicioznim postopnim opuščanjem snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in postopnim zmanjšanjem fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola, in sicer z ukrepi za nadzor njihove proizvodnje, porabe in trgovanja z njimi, uvedbo okolju prijaznih alternativ zanje, posodobitvijo varnostnih in drugih ustreznih standardov ter po potrebi bojem proti nezakoniti trgovini s substancami, ki jih ureja Montrealski protokol.
ČLEN 33.11
Trgovina in gozdovi
1.
Pogodbenici priznavata pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in vlogo trgovine pri uresničevanju tega cilja.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
izvaja ukrepe za boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami;
(b)
spodbuja varstvo in ohranjanje gozdov ter trajnostno gospodarjenje z njimi;
(c)
spodbuja trgovino in porabo lesa in lesnih proizvodov, ki so zakonito pridobljeni iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, ter
(d)
izmenjuje informacije in po potrebi sodeluje z drugo pogodbenico pri pobudah za boj proti nezakoniti sečnji, povezanih s trgovino, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, krčenju in degradaciji gozdov, upravljanju gozdov in ohranjanju gozdnih površin, da bi povečala učinek in vzajemno podporo svojih politik skupnega interesa.
3.
Ob priznavanju, da imajo gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njimi ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, vsaka pogodbenica spodbuja pobude za odpravo krčenja gozdov, vključno z dobavnimi verigami, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Poleg tega pogodbenici po potrebi in v skladu s členom 33.7 sodelujeta dvostransko in regionalno ter v ustreznih mednarodnih forumih, da bi zmanjšali krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu.
ČLEN 33.12
Trgovina ter prostoživeče rastlinske in živalske vrste
1.
Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja, kot je določeno v Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, sprejeti 3. marca 1973 v Washingtonu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CITES).
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
izvaja učinkovite ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami, ter
(b)
spodbuja dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo vrst, navedenih v dodatkih h Konvenciji CITES, vključno s sodelovanjem z ustreznimi organi Konvencije CITES pri posodabljanju dodatkov h Konvenciji CITES in spodbujanjem vključitve vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine in drugih meril, določenih v okviru Konvencije CITES.
3.
V skladu s členom 33.7 lahko pogodbenici po potrebi na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih sodelujeta ali izmenjujeta informacije o vprašanjih skupnega interesa, povezanih z bojem proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, vključno z ozaveščanjem za zmanjšanje povpraševanja po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih živali in pobudami za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij in izvrševanja.
ČLEN 33.13
Trgovina in biotska raznovrstnost
1.
Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, podpisano 5. junija 1992 v Riu de Janeiru, drugimi ustreznimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, in sklepi, sprejetimi na njihovi podlagi.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kadar je ta izpostavljena pritiskom, povezanim s trgovino in naložbami, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj, ter ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst, pri čemer se zaveda, da lahko gibanje kopenskih in vodnih invazivnih tujerodnih vrst prek meja po poteh, povezanih s trgovino, negativno vpliva na okolje, gospodarske dejavnosti in razvoj ter zdravje ljudi.
3.
Pogodbenici priznavata pomen spoštovanja, ohranjanja in vzdrževanja znanja in praks domorodnih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, ter vlogo trgovine pri tem.
4.
Pogodbenici priznavata, da je pomembno olajšati dostop do genskih virov ter spodbujati pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, v skladu s svojimi domačimi ukrepi in mednarodnimi obveznostmi vsake pogodbenice.
5.
Pogodbenici priznavata tudi pomen sodelovanja javnosti in posvetovanja z njo v skladu s svojo zadevno zakonodajo ali politiko pri razvoju in izvajanju ukrepov v zvezi z ohranjanjem in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.
6.
Pogodbenici lahko v skladu s členom 33.7 po potrebi spodbujata, sodelujeta ali izmenjujeta informacije na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih o trgovinskih vidikih politik in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki so v skupnem interesu, kot so:
(a)
pobude in dobre prakse v zvezi s trgovino s proizvodi, ki temeljijo na naravnih virih in so pridobljeni s trajnostno rabo biotskih virov ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti;
(b)
ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti ter varstvo, obnova in vrednotenje ekosistemov in njihovih storitev ter s tem povezanih ekonomskih instrumentov in
(c)
dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi od njihove uporabe.
ČLEN 33.14
Trgovina ter trajnostno upravljanje ribištva in akvakulture
1.
Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev.
2.
Pogodbenici pri razvoju in izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje upoštevata družbene, trgovinske, razvojne in okoljske pomisleke ter pomen obrtnega ali malega ribolova za preživetje lokalnih ribiških skupnosti.
3.
Pogodbenici priznavata, da ima lahko nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov
39
velike negativne posledice za staleže rib, trajnost trgovine z ribiškimi proizvodi, razvoj in okolje, ter potrjujeta potrebo po ukrepih za reševanje težav prelova in netrajnostne rabe ribolovnih virov.
4.
5.
Pogodbenici po potrebi in skladno s členom 33.7 sodelujeta na dvostranski ravni in znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi spodbujali trajnostne ribolovne prakse in trgovino z ribiškimi proizvodi iz trajnostno upravljanih dejavnosti ribištva. Poleg tega lahko pogodbenici sodelujeta pri izmenjavi znanja in dobrih praks v podporo izvajanju tega člena.
ODDELEK C
DELO IN TRGOVINA
ČLEN 33.15
Cilji
1.
Pogodbenici priznavata, da trgovina in naložbe zagotavljajo priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in dostojno delo, tudi za mlade, s pogoji zaposlovanja, ki upoštevajo načela iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete 18. junija 1998 na Mednarodni konferenci dela v Ženevi in spremenjene leta 2022, ter Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo iz leta 2008, spremenjene leta 2022.
2.
Pogodbenici si prizadevata zagotoviti visoko raven varstva pri delu v skladu z mednarodnimi standardi dela, ki jih spoštujeta, ter spodbujati politike na področju trgovine in dela, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti poklicnega življenja zaposlenih. Prizadevali si bosta izboljšati razvoj in upravljanje človeškega kapitala za večjo zaposljivost, poslovno odličnost in večjo produktivnost v korist delavcev in tudi podjetij. V skladu s tem si pogodbenici prizadevata mladim zagotoviti priložnosti za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za uspešen dostop do trga dela in obstoj na njem.
3.
Pogodbenici si prizadevata sodelovati pri trgovinskih vprašanjih s področja dela, ki so v skupnem interesu, da bi okrepili širše odnose med pogodbenicama.
ČLEN 33.16
Večstranski standardi in sporazumi na področju dela
1.
Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki spodbuja dostojno delo za vse, zlasti ženske, mlade in invalide, v skladu z njunimi obveznostmi v okviru MOD, vključno s tistimi iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kakor je bila spremenjena leta 2022, in Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022.
2.
Pogodbenici ob sklicevanju na Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022, opozarjata, da kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ni mogoče uveljavljati ali kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se delovni standardi ne bi smeli uporabljati za zaščito trgovine.
3.
Vsaka pogodbenica učinkovito izvaja konvencije MOD, ki jih je ratificiral Čile oziroma države članice.
4.
V skladu z ustavo MOD, sprejeto kot XIII. del Versajske pogodbe, podpisane 28. junija 1919, in Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kakor je bila spremenjena leta 2022, vsaka pogodbenica spoštuje, spodbuja in učinkovito izvaja mednarodno priznane temeljne delovne standarde, kot so opredeljeni v temeljnih konvencijah MOD, in sicer:
(a)
svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
(b)
odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
(c)
učinkovito odpravo dela otrok, vključno s prepovedjo najhujših oblik dela otrok;
(d)
odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter
(e)
varno in zdravo delovno okolje.
5.
Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o svojem napredku pri ratifikaciji konvencij ali protokolov MOD, ki jih MOD uvršča med aktualne in katerih podpisnici še nista.
6.
Vsaka pogodbenica spodbuja agendo MOD za dostojno delo, kot je določena v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022, zlasti glede:
(a)
dostojnih delovnih pogojev za vse, med drugim v zvezi s plačami in zaslužki, delovnim časom, drugimi delovnimi pogoji in socialnim varstvom, in
(b)
socialnega dialoga o zadevah s področja dela med delavci in delodajalci ter njihovimi organizacijami in z zadevnimi vladnimi organi.
7.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi obveznostmi v okviru MOD:
(a)
sprejme in izvaja ukrepe in politike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter
(b)
vzdržuje sistem inšpekcije dela v skladu z ustreznimi standardi MOD o inšpekciji dela.
ČLEN 33.17
Prisilno ali obvezno delo
1.
Pogodbenici opozarjata, da je odprava prisilnega dela med cilji Agende 2030, ter poudarjata pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Protokola iz leta 2014 h Konvenciji o odpravi prisilnega dela iz leta 1930, sprejetega 11. junija 2014 v Ženevi.
2.
Pogodbenici priznavata cilj odprave vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, vključno s prisilnim ali obveznim delom otrok.
3.
Pogodbenici zato opredeljujeta možnosti za sodelovanje, izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks, povezanih z odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela.
ČLEN 33.18
Sodelovanje na področju trgovine in dela
V skladu s členom 33.7 se pogodbenici po potrebi posvetujeta in sodelujeta na dvostranski ravni ter v okviru MOD glede vprašanj v zvezi s trgovino in delom, ki so v skupnem interesu in med drugim zadevajo:
(a)
ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje produktivnega, visokokakovostnega zaposlovanja, vključno s politikami za rast, ki ustvarjajo delovna mesta, ter spodbujanje trajnostnih podjetij in podjetništva;
(b)
spodbujanje izboljšanja produktivnosti podjetij in dela, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;
(c)
razvoj človeškega kapitala, dostop do trga dela in izboljšanje zaposljivosti, zlasti mladih, tudi z vseživljenjskim učenjem in poklicnim usposabljanjem, stalnim izobraževanjem, usposabljanjem ter razvojem in nadgradnjo znanj in spretnosti, vključno v nastajajočih in okoljskih panogah;
(d)
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter inovativne prakse na delovnem mestu za izboljšanje dobrobiti delavcev;
(e)
spodbujanje ozaveščenosti o agendi MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga dela, temeljnimi delovnimi standardi, dostojnim delom v svetovnih dobavnih verigah, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;
(f)
spodbujanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest s trgovino, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile;
(g)
varnost in zdravje pri delu ter inšpekcijo dela, na primer z izboljšanjem mehanizmov skladnosti in izvrševanja;
(h)
obravnavanje izzivov in priložnosti raznolike večgeneracijske delovne sile, vključno s:
(i)
spodbujanjem enakosti in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter
(ii)
zaščito ranljivih delavcev;
(i)
izboljšanje delovnih odnosov, na primer najboljše prakse na področju alternativnega reševanja sporov in tristranskega posvetovanja;
(j)
izvajanje temeljnih, prednostnih in drugih aktualnih konvencij MOD ter tristranske deklaracije MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in
(k)
statistiko dela.
ODDELEK D
INSTITUCIONALNE UREDITVE
ČLEN 33.19
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj ter kontaktne točke
1.
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 8.8(1), za Čile sestavljajo uradniki institucij, pristojnih za trgovino, delo, okolje in enakost spolov.
2.
Pododbor ima posebne seje za zadeve s področja okolja in dela
41
ter za medsektorska vprašanja, povezana s trgovino in trajnostnim razvojem.
3.
Pododbor ima naslednje naloge:
(a)
olajšati, spremljati in pregledovati izvajanje tega poglavja;
(b)
določiti, organizirati, nadzirati in ocenjevati dejavnosti sodelovanja iz tega poglavja, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj na področjih skupnega interesa;
(c)
poročati Skupnemu odboru in mu dati priporočila o vseh zadevah, povezanih s tem poglavjem, tudi v zvezi s temami za razpravo z mehanizmi civilne družbe iz člena 40.5;
(d)
izvajati naloge iz členov 33.21 in 33.22;
(e)
po potrebi se usklajevati z drugimi pododbori, ustanovljenimi na podlagi tega dela tega sporazuma, tudi glede prizadevanj za vključitev vprašanj, premislekov in dejavnosti, povezanih s spolom, v njihovo delo, kot je navedeno v členu 34.4(8), in
(f)
izvajati vse druge naloge, o katerih se dogovorita pogodbenici.
4.
Pododbor se lahko po medsebojnem dogovoru posvetuje z ustreznimi deležniki ali izvedenci o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja, ali jih zaprosi za nasvet.
5.
Pododbor soglasno pripravi poročilo o vsakem sestanku in ga po sestanku objavi.
6.
Vsaka pogodbenica v okviru svoje uprave imenuje kontaktno točko za lažje komuniciranje in usklajevanje med pogodbenicama o vseh zadevah v zvezi z izvajanjem tega poglavja. Za Čile so posebne kontaktne točke za vprašanja s področja dela, okolja in enakosti spolov v okviru njegovega podsekretariata za mednarodne ekonomske odnose ministrstva za zunanje zadeve ali njegovega naslednika. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o svojih kontaktnih točkah in zagotovi njihove kontaktne podatke.
7.
Kontaktne točke:
(a)
omogočajo redno komunikacijo in usklajevanje med pogodbenicama;
(b)
ne glede na člen 8.7(2) pomagajo pododboru, vključno s pripravo dnevnega reda in izvedbo vseh drugih potrebnih priprav na sestanke pododbora;
(c)
po potrebi obveščajo civilno družbo ter
(d)
sodelujejo, tudi z drugimi ustreznimi organi svojih uprav, pri razvoju in izvajanju dejavnosti sodelovanja.
ČLEN 33.20
Reševanje sporov
1.
Pogodbenici si z dialogom, izmenjavo informacij in sodelovanjem po najboljših močeh prizadevata odpraviti vsa nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja.
2.
Pogodbenici v primeru nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja uporabita izključno postopke za reševanje sporov, določene v skladu s členoma 33.21 in 33.22.
ČLEN 33.21
Posvetovanja
1.
Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko kadar koli zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) o kateri koli zadevi v zvezi z razlago ali uporabo tega poglavja, tako da kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, pošlje pisno zahtevo. V zahtevi navede razloge za zahtevo za posvetovanja, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve in določb tega poglavja, za katere meni, da se uporabljajo.
2.
Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, pisno odgovori najpozneje 10 dni od datuma prejema zahteve, razen če se s pogodbenico, ki je predložila zahtevo, dogovori drugače.
3.
Pogodbenici začneta posvetovanja najpozneje 30 dni od datuma prejema zahteve s strani pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
4.
Posvetovanja se lahko izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki jih imata na voljo pogodbenici. Če se posvetovanja izvajajo v živo, potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
5.
Pogodbenici v okviru posvetovanj:
(a)
zagotovita zadostne informacije, da se zadeva lahko v celoti preuči, in
(b)
zaupno obravnavata vse informacije, izmenjane med posvetovanji.
6.
Pogodbenici se posvetujeta, da bi dosegli obojestransko zadovoljivo rešitev zadeve, pri čemer upoštevata možnosti za sodelovanje v zvezi z zadevo. V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, pogodbenici upoštevata informacije MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov. Pogodbenici se lahko po potrebi dogovorita, da bosta za pomoč pri posvetovanjih zaprosili za nasvet take organizacije ali organe ali katerega koli drugega izvedenca ali organ, ki se jima zdi primeren.
7.
Če pogodbenici zadeve ne moreta rešiti v 60 dneh po vročitvi pisne zahteve za posvetovanja v skladu z odstavkom 1, lahko vsaka pogodbenica s pisno zahtevo, ki jo pošlje kontaktni točki druge pogodbenice, zahteva sklic pododbora za obravnavo zadeve. Pododbor se nemudoma sestane in si prizadeva doseči dogovor o rešitvi zadeve.
8.
Vsaka pogodbenica ali pododbor, sklican v skladu z odstavkom 7, lahko po potrebi zaprosi za mnenje domače posvetovalne skupine iz člena 40.6 ali za druge strokovne nasvete.
9.
Če lahko pogodbenici zadevo rešita, dokumentirata izid, po potrebi vključno z dogovorjenimi posebnimi ukrepi in časovnimi okviri. Pogodbenici izid objavita, razen če se dogovorita drugače.
ČLEN 33.22
Skupina izvedencev
1.
Če pogodbenici zadeve ne rešita v 60 dneh od predložitve pisne zahteve za sklic pododbora iz člena 33.21(7) ali če ni predložena nobena zahteva v 120 dneh od predložitve pisne zahteve za posvetovanja v skladu s členom 33.21(1), lahko pogodbenica, ki je predložila zahtevo, zahteva ustanovitev skupine izvedencev za proučitev zadeve.
Vsaka taka zahteva se v pisni obliki predloži kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena. V zahtevi so navedeni razlogi za zahtevo za ustanovitev skupine izvedencev, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve, in je pojasnjeno, kako ta zadeva pomeni kršitev posebnih določb tega poglavja.
2.
Razen če je v tem členu določeno drugače, se smiselno uporabljajo členi 38.6, 38.10, 38.13, 38.14(1), 38.15, 38.19, 38.20(2), 38.21, 38.22, 38.24, 38.32, 38.33, 38.34, 38.35 ter poslovnik iz Priloge 38-A in kodeks ravnanja iz Priloge 38-B.
3.
Pododbor na svojem prvem sestanku Skupnemu odboru priporoči imenovanje najmanj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni sodelovati v skupini izvedencev. Skupni odbor na podlagi tega priporočila najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam takih posameznikov. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
(a)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov pogodbenice EU;
(b)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in
(c)
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika skupine izvedencev.
4.
Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Skupni odbor zagotovi, da se seznam posodablja in da je na njem navedeno najmanjše število posameznikov.
5.
Posamezniki iz odstavka 3 morajo imeti strokovno znanje ali izkušnje na področju delovnega ali okoljskega prava, vprašanj, obravnavanih v tem poglavju, ali reševanja sporov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov. So neodvisni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge 38-B.
6.
Če je skupina izvedencev sestavljena v skladu s postopki iz člena 38.6(3), (4) in (6), se izvedenci izberejo z ustreznih podseznamov iz odstavka 3 tega člena.
7.
Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev ne dogovorita drugače, so pristojnosti skupine naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb poglavja 33 Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani proučiti zadevo, navedeno v zahtevi za ustanovitev skupine izvedencev, ter v skladu s členom 33.23 navedenega sporazuma izdati poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili za rešitev zadeve“.
8.
V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, bi morala skupina izvedencev pridobiti informacije od MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov, vključno z vsemi ustreznimi razpoložljivimi smernicami za razlago, ugotovitvami ali odločitvami, ki so jih sprejeli MOD in ti organi. Vse take informacije se zagotovijo obema pogodbenicama, da predložita pripombe.
9.
Skupina izvedencev razlaga določbe tega poglavja v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s tistimi iz Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.
10.
Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno in končno poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, uporabo ustreznih določb ter utemeljitev vseh ugotovitev, sklepov in priporočil, ki jih je pripravila.
11.
Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno poročilo v 100 dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti vmesno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
12.
Pogodbenica lahko skupini izvedencev predloži utemeljeno zahtevo za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 25 dneh od datuma predložitve vmesnega poročila. Pogodbenica lahko predloži pripombe na zahtevo druge pogodbenice v 15 dneh od predložitve zahteve.
13.
Skupina izvedencev po preučitvi zahteve in pripomb pripravi končno poročilo. Če v roku iz odstavka 11 ni prejeta nobena zahteva za pregled določenih vidikov vmesnega poročila, postane vmesno poročilo končno poročilo skupine izvedencev.
14.
Skupina izvedencev predloži pogodbenicama končno poročilo v 175 dneh od datuma ustanovitve te skupine. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti končno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
15.
Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevah pogodbenic glede vmesnega poročila in jasno obravnava morebitne pripombe, ki sta jih predložili pogodbenici.
16.
Pogodbenici objavita končno poročilo v 15 dneh po tem, ko ga predloži skupina izvedencev.
17.
Če skupina izvedencev v končnem poročilu ugotovi, da pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega poglavja, pogodbenici razpravljata o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvesti ob upoštevanju poročila in priporočil skupine izvedencev. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, obvesti svojo domačo posvetovalno skupino iz člena 40.6 in drugo pogodbenico o svojih odločitvah glede vseh dejavnosti ali ukrepov, ki jih je treba izvesti, najpozneje tri mesece po objavi poročila.
18.
Pododbor spremlja nadaljnje ukrepe na podlagi končnega poročila in priporočil skupine izvedencev. Domači posvetovalni skupini iz člena 40.6 lahko opažanja v zvezi s tem predložita pododboru.
ČLEN 33.23
Pregled
1.
Da bi pogodbenici izboljšali uresničevanje ciljev tega poglavja, na sestankih pododbora razpravljata o njegovem učinkovitem izvajanju, pri čemer med drugim upoštevata glavni razvoj politike v vsaki pogodbenici in razvoj mednarodnih sporazumov.
2.
Pogodbenica lahko ob upoštevanju izida takih razprav kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma zahteva pregled tega poglavja. V ta namen lahko pododbor pogodbenicama priporoči spremembe ustreznih določb tega poglavja v skladu s postopkom sprememb iz člena 41.6(1).
POGLAVJE 34
TRGOVINA IN ENAKOST SPOLOV
ČLEN 34.1
Ozadje in cilji
1.
Pogodbenici se strinjata glede pomena vključevanja vidika spolov v spodbujanje vključujoče gospodarske rasti in glede ključne vloge, ki jo v zvezi s tem lahko imajo politike, ki upoštevajo vidik spola. To vključuje odpravljanje ovir za udeležbo žensk v gospodarstvu in mednarodni trgovini, vključno z izboljšanjem enakih možnosti dostopa do delovnih funkcij in sektorjev za moške in ženske na trgu dela.
2.
Pogodbenici priznavata, da sta mednarodna trgovina in naložbe gonilo gospodarske rasti, ter priznavata tudi pomemben prispevek žensk h gospodarski rasti z njihovo udeležbo v gospodarskih dejavnostih, vključno s podjetništvom in mednarodno trgovino.
3.
Pogodbenici priznavata, da lahko udeležba žensk v mednarodni trgovini prispeva k pospeševanju njihovega ekonomskega opolnomočenja in ekonomske neodvisnosti. Poleg tega dostop žensk do gospodarskih virov in njihovo lastništvo prispevata k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti, blaginji, konkurenčnosti in dobrobiti družbe. Skladno s tem pogodbenici poudarjata svojo namero, da bosta ta del tega sporazum izvajali na način, ki spodbuja in krepi enakost žensk in moških.
4.
Pogodbenici opozarjata na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilje, ki se nanašajo na trgovino in enakost spolov, zlasti na cilj 5: „doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic“.
5.
Pogodbenici opozarjata na cilje skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk z zasedanja ministrske konference STO decembra 2017 v Buenos Airesu.
6.
Pogodbenici opozarjata na svoje zaveze glede vključevanja načela enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklet ter spoštovanja demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je določeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, povezanih z enakostjo spolov, katerih pogodbenici sta.
7.
Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze iz Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala od 4. do 15. septembra 1995 v Pekingu, pri čemer upoštevata zlasti cilje in določbe v zvezi z enakim dostopom žensk do virov, zaposlovanja, trgov in trgovine.
8.
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen vključujočih trgovinskih politik, ki prispevajo k spodbujanju enakih pravic, obravnave in možnosti moških in žensk ter k odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
9.
Pogodbenici poudarjata vlogo zasebnega sektorja pri spodbujanju enakosti spolov z izvajanjem politik nediskriminacije in raznolikosti pri poslovanju podjetij v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi, ki jih pogodbenici potrjujeta ali podpirata.
10.
Pogodbenici si prizadevata:
(a)
krepiti svoje trgovinske odnose, sodelovanje in dialog na načine, ki spodbujajo enake možnosti in obravnavo žensk in moških kot delavcev, proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi;
(b)
olajšati sodelovanje in dialog z namenom izboljšanja zmogljivosti, pogojev in dostopa žensk do priložnosti, ki jih ustvarja trgovina;
(c)
dodatno izboljšati svoje zmogljivosti za obravnavanje vprašanj enakosti spolov, povezanih s trgovino, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks.
ČLEN 34.2
Večstranski sporazumi
1.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost učinkovitemu izvajanju obveznosti iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 18. decembra 1979, pri čemer se zlasti poudarjajo določbe v zvezi z odpravo diskriminacije žensk v gospodarskem življenju in na področju zaposlovanja.
2.
Pogodbenici opozarjata na svoje obveznosti iz člena 33.16 tega dela tega sporazuma v zvezi s konvencijami MOD, povezanimi z enakostjo spolov in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, ki so jih ratificirale države članice in Čile.
3.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo učinkovito izvajala svoje obveznosti iz drugih večstranskih sporazumov, katerih pogodbenica je in ki obravnavajo enakost spolov ali pravice žensk.
ČLEN 34.3
Splošne določbe
1.
Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da določi svoj obseg in jamstva glede enakih možnosti za moške in ženske ter sprejme ali ustrezno spremeni svoje ustrezne zakone in politike v skladu s svojimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov iz člena 34.2.
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeni ustrezni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo enake pravice, obravnavo in možnosti za moške in ženske v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Vsaka pogodbenica si prizadeva za izboljšanje teh zakonov in politik.
3.
Vsaka pogodbenica si prizadeva za zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, povezanih s trgovino in spolom, da bi bolje razumela različne vplive instrumentov trgovinske politike na ženske in moške kot delavce, proizvajalce, trgovce ali potrošnike.
4.
Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju spodbuja ozaveščanje javnosti o svojih zakonih in politikah, povezanih z enakostjo spolov, vključno z njihovim vplivom na vključujočo gospodarsko rast in trgovinsko politiko ter pomembnostjo zanju.
5.
Vsaka pogodbenica pri oblikovanju, izvajanju in pregledu ukrepov na področjih, ki jih zajema ta del tega sporazuma, po potrebi upošteva cilj enakosti moških in žensk.
6.
Vsaka pogodbenica spodbuja trgovino in naložbe s spodbujanjem enakih možnosti ter udeležbe žensk in moških v gospodarstvu in mednarodni trgovini. To med drugim vključuje ukrepe, katerih cilj je: postopna odprava vseh vrst diskriminacije na podlagi spola; spodbujanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti za odpravo razlik v plačilu med spoloma ter omogočanje, da ženske niso diskriminirane pri zaposlovanju in opravljanju poklica, tudi zaradi nosečnosti in materinstva.
7.
Pogodbenica zaradi spodbujanja trgovine ali naložb ne sme oslabiti ali zmanjšati zaščite, ki jo zagotavlja njena ustrezna zakonodaja, namenjena zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške.
8.
Pogodbenica ne opusti svojih zakonov, namenjenih zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške, ali drugače odstopa od njih ter ne predlaga njihove opustitve ali odstopa od njih na način, ki bi oslabil ali zmanjšal zaščito, ki jo zagotavljajo ti zakoni, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
9.
Pogodbenica je s trajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem uspešna pri učinkovitem izvajanju zaščite, ki jo zagotavljajo njeni zakoni, namenjeni zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe.
ČLEN 34.4
Dejavnosti sodelovanja
1.
Pogodbenici priznavata koristi izmenjave izkušenj pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in krepitvi trgovinskih vidikov ukrepov za enakost spolov.
2.
Pogodbenici v skladu z odstavkom 1 izvajata dejavnosti sodelovanja, namenjene izboljšanju zmogljivosti in pogojev za ženske, vključno z delavkami, poslovnimi ženskami in podjetnicami, da bi dostopale do priložnosti, ki jih ustvarja ta del tega sporazum, in jih v celoti izkoristile.
3.
Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se dogovorita pogodbenici.
4.
Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju Združenih narodov, STO, MOD, OECD in drugih mednarodnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
5.
Področja sodelovanja lahko vključujejo izmenjavo izkušenj in najboljših praks v zvezi s politikami in programi za spodbujanje večje udeležbe žensk v mednarodni trgovini ter s trgovino povezanimi vidiki:
(a)
spodbujanja finančne vključenosti in izobraževanja žensk ter dostopa do financiranja in finančne pomoči;
(b)
pospeševanja vodilnega položaja žensk in razvoja mrež žensk;
(c)
spodbujanja polne udeležbe žensk v gospodarstvu s spodbujanjem njihove udeležbe, vodilnega položaja in izobraževanja, zlasti na področjih, na katerih so premalo zastopane, kot so znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika, pa tudi inovacije in poslovanje;
(d)
spodbujanja enakosti spolov v podjetjih;
(e)
sodelovanja žensk na položajih odločanja v javnem in zasebnem sektorju;
(f)
javnih in zasebnih pobud, namenjenih spodbujanju ženskega podjetništva, vključno z vključevanjem žensk v formalni sektor gospodarstva, povečanjem konkurenčnosti podjetij, ki jih vodijo ženske, da se jim omogoči udeležba in konkurenčnost v lokalnih, regionalnih in globalnih vrednostnih verigah, ter dejavnostmi za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske;
(g)
politik in programov za izboljšanje digitalnih spretnosti žensk ter dostopa do spletnih poslovnih orodij in platform za e-trgovanje;
(h)
pospeševanja politik in programov na področju oskrbe ter ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z vidika spola;
(i)
raziskovanja povezave med večjo udeležbo žensk v mednarodni trgovini in zmanjšanjem razlik v plačilu med spoloma;
(j)
razvoja analize trgovinskih politik na podlagi spola, vključno z oblikovanjem, izvajanjem in spremljanjem njihovih učinkov;
(k)
zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu, uporabe kazalnikov, metodologij spremljanja in vrednotenja ter analize statističnih podatkov, povezanih s trgovino, z vidika spola;
(l)
raziskovanja povezav med udeležbo žensk v mednarodni trgovini ter področji, kot so dostojno delo, poklicna segregacija in delovni pogoji žensk, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, v skladu s členom 33.18, pododstavek (f);
(m)
politik in programov za preprečevanje različnega gospodarskega vpliva, ki ga imajo krize in izredne razmere na ženske in moške, njegovo blažitev in odzivanje nanj ter
(n)
drugih vprašanj, o katerih se dogovorita pogodbenici.
6.
Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
7.
Sodelovanje, tudi na področjih iz odstavka 5, se lahko izvaja v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki so pogodbenicama na voljo, in sicer z dejavnostmi, kot so: delavnice, seminarji, konference, programi in projekti sodelovanja; izmenjava izkušenj ter izmenjava najboljših praks na področju politik in postopkov ter izmenjava izvedencev.
8.
Pogodbenici prek Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljenega v skladu s členom 8.8(1), spodbujata prizadevanja organov, ustanovljenih s tem delom tega sporazumom, da v svoje delo vključijo vprašanja, premisleke in dejavnosti, povezane s spolom.
9.
Pogodbenici spodbujata vključujočo udeležbo žensk pri izvajanju dejavnosti sodelovanja, vzpostavljenih v skladu s tem členom, če je to primerno.
ČLEN 34.5
Institucionalne ureditve
1.
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljen v skladu s členom 8.8(1), je odgovoren za izvajanje tega poglavja. Za to poglavje se smiselno uporablja člen 33.19
42.
2.
Pri sodelovanju s civilno družbo v domačih posvetovalnih skupinah, ustanovljenih ali imenovanih v skladu s členom 40.6, ter v forumu civilne družbe, organiziranem v skladu s členom 40.7, pogodbenici spodbujata sodelovanje organizacij, ki spodbujajo enakost moških in žensk.
ČLEN 34.6
Reševanje sporov
Za to poglavje se smiselno uporabljajo členi 33.20, 33.21 in 33.22
43.
ČLEN 34.7
Pregled
1.
Pogodbenici se strinjata, da je pomembno, da skupaj ali posamezno v okviru svojih postopkov in institucij ter institucij, ustanovljenih v skladu s tem delom tega sporazuma, spremljata in ocenjujeta vpliv izvajanja tega dela tega sporazuma na enakost moških in žensk ter priložnosti, ki se ženskam zagotovijo v zvezi s trgovino.
2.
Pogodbenici lahko to poglavje pregledata glede na izkušnje, pridobljene pri njegovem izvajanju, in po potrebi predlagata, kako bi ga lahko okrepili.
POGLAVJE 35
PREGLEDNOST
ČLEN 35.1
Cilj
1.
Pogodbenici si ob priznavanju vpliva, ki ga imata lahko njuni regulativni okolji na trgovino in naložbe med njima, prizadevata za zagotavljanje predvidljivega regulativnega okolja in učinkovitih postopkov za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja.
2.
Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma STO, v tem poglavju pa nadgrajujeta te zaveze in določata nadaljnje ureditve za preglednost.
ČLEN 35.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„upravna odločitev“ pomeni odločbo, sklep ali ukrep s pravnim učinkom, ki se v posameznem primeru nanaša na določeno osebo, blago ali storitev, zajema pa tudi nesprejetje upravne odločitve, kot je določeno v pravu pogodbenice, ter
(b)
„upravna odločba za splošno uporabo“ pomeni upravno odločbo ali razlago, ki se uporablja za vse osebe in dejanske primere, ki na splošno spadajo na področje uporabe te upravne odločbe ali razlage, pri čemer določa normo ravnanja, vendar ne vključuje:
(i)
določitve ali odločbe, izdane v okviru upravnega ali parasodnega postopka, ki se uporablja za določeno osebo, izdelek ali storitev druge pogodbenice v določeni zadevi, ali
(ii)
odločbe, se katero se odloči o določenem ravnanju ali praksi;
ČLEN 35.3
Objava
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni, drugi predpisi, postopki, upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu, takoj objavijo v uradno določenem mediju in, kadar je to izvedljivo, v elektronski obliki, ali so drugače razpoložljivi na način, ki vsakomur omogoča, da se z njimi seznani.
2.
Vsaka pogodbenica obrazloži cilj in utemeljitev svojih zakonov, predpisov, postopkov, upravnih odločb za splošno uporabo in sodnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazuma.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi razumen rok med datumom objave in datumom začetka veljavnosti zakonov in drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, ki je zajeta v tem delu tega sporazuma, razen kadar to ni mogoče zaradi nujnosti. Ta odstavek se ne uporablja za upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe.
ČLEN 35.4
Poizvedbe in zagotavljanje informacij
1.
Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb glede katerih koli zakonov ali drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu.
2.
Druga pogodbenica na zahtevo pogodbenice nemudoma zagotovi informacije in odgovori na poizvedbe v zvezi s katerimi koli veljavnimi ali načrtovanimi zakoni ali drugimi predpisi, povezanimi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazuma, razen če je v okviru drugega poglavja tega dela tega sporazuma vzpostavljen poseben mehanizem.
ČLEN 35.5
Upravni postopki
1.
Vsaka pogodbenica objektivno, nepristransko in razumno izvršuje vse zakone, druge predpise, postopke in upravne odločbe za splošno uporabo v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu.
2.
Če se upravni postopki v zvezi z določenimi osebami, blagom ali storitvami druge pogodbenice začnejo v zvezi z uporabo zakonov, drugih predpisov, postopkov ali upravnih odločb za splošno uporabo iz odstavka 1, vsaka pogodbenica:
(a)
poizkuša osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnega koli zadevnega vprašanja, in
(b)
takim osebam zagotovi razumno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršno koli končno upravno odločitvijo, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes.
ČLEN 35.6
Pregled in pritožba
1.
Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani splošna, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, če je to upravičeno, popravkov upravnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena splošna, arbitražna ali upravna sodišča nediskriminatorno in nepristransko izvajajo postopke za pritožbo ali pregled. Ta sodišča so nepristranska in neodvisna od organa, pristojnega za upravno izvrševanje, in nimajo kakršnega koli interesa glede izida zadeve.
3.
Kar zadeva sodišča ali postopke iz odstavka 1, vsaka pogodbenica zagotovi, da je stranem, ki nastopijo pred temi organi ali so udeležene v takih postopkih, zagotovljena:
(a)
razumna možnost, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, in
(b)
odločitev na podlagi dokazov in predložitve evidenc ali, kadar to zahteva pravo pogodbenice, evidenc, ki jih pripravi pristojni organ.
4.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da odločitev iz odstavka 3, pododstavek (b), ob upoštevanju pritožbe ali nadaljnjega pregleda izvrši organ, pristojen za upravno izvrševanje, kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih.
ČLEN 35.7
Razmerje do drugih poglavij
Določbe iz tega poglavja se uporabljajo poleg posebnih pravil iz drugih poglavij v tem delu tega sporazuma.
POGLAVJE 36
DOBRE REGULATIVNE PRAKSE
ČLEN 36.1
Področje uporabe
1.
To poglavje se uporablja za regulativne ukrepe, ki jih sprejmejo ali uvedejo regulativni organi v zvezi s katero koli zadevo, ki jo zajema ta del tega sporazum.
2.
To poglavje se ne uporablja za regulativne organe in regulativne ukrepe, prakse ali pristope držav članic.
ČLEN 36.2
Splošna načela
1.
Pogodbenici priznavata pomen:
(a)
uporabe dobrih regulativnih praks v procesu načrtovanja, oblikovanja, izdajanja, izvajanja, ocenjevanja in pregledovanja regulativnih ukrepov, da se dosežejo cilji domače politike, in
(b)
ohranjanja in krepitve koristi iz tega dela za olajšanje blagovne menjave in trgovine s storitvami ter povečanje naložb med pogodbenicama.
2.
| 36,327
| 1
|
2015/02011R0540-20150903/02011R0540-20150903_SL.txt_4
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 6,887
| 17,345
|
168
protiokonazol
št. CAS 178928-70-6
št. CIPAC 745
(RS)-2-[2-(1-chlorocyclopropyl)-3-(2-chlorophenyl)-2-hydroxypropyl]-2,4-dihydro-1,2,4-triazole-3-thione
≥ 970 g/kg
Naslednji proizvodni nečistoči sta s toksikološkega vidika problematični in nobena od njiju ne sme presegati določene količine v tehničnem materialu:
— toluen: < 5 g/kg
— protiokonazol-destio (2-(1-klorocikloproil)1-(2-klorofenil)-3-(1,2,4-triazol-1-il)-propan-2-ol): < 0,5 g/kg (LOD)
1. avgust 2008
31. julij 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu protiokonazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev pri škropljenju. Pogoji uporabe vključujejo ustrezne zaščitne ukrepe;
— zaščito vodnih organizmov. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito ptic in malih sesalcev. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— informacij, ki omogočajo oceno potrošnikove izpostavljenosti derivatom metabolita triazola v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, in proizvodih živalskega izvora;
— primerjave načinov delovanja protiokonazola in derivatov metabolita triazola, da se omogoči ocena o toksičnosti zaradi kombinirane izpostavljenosti tem spojinam;
— informacij za nadaljnjo obravnavanje dolgoročnih tveganj za semenojede ptice in sesalce zaradi uporabe protiokonazola za tretiranje semen.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev protiokonazola v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
169
amidosulfuron
št. CAS 120923-37-7
št. CIPAC 515
3-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-1-(N-methyl-N-methylsulfonyl-aminosulfonyl)urea
ali
1-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-3-mesyl(methyl) sulfamoylurea
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo amidosulfuron in so namenjena za druge uporabe, razen za tretiranje semen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu amidosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito podtalnice zaradi možnosti onesnaženja podtalnice z nekaterimi produkti razgradnje, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih rastlin.V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.
170
nikosulfuron
št. CAS 111991-09-4
št. CIPAC 709
2-[(4,6-dimethoxypyrimidin-2-ylcarbamoyl)sulfamoyl]-N,N-dimethylnicotinamide
ali
1-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-3-(3-dimethylcarbamoyl-2-pyridylsulfonyl)urea
≥ 910 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu nikosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— morebitno izpostavljenost vodnega okolja metabolitu DUDN, kadar se nikosulfuron uporablja na območjih z občutljivimi tlemi;
— zaščito vodnih rastlin in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito neciljnih rastlin in zagotoviti, da pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot je varnostni pas brez škropljenja;
— zaščito podtalnice in površinskih vod v povezavi z občutljivimi tlemi in podnebnimi razmerami.
171
Klofentezin
št. CAS 74115-24-5
št. CIPAC 418
3,6-bis(2-chlorophenyl)-1,2,4,5-tetrazine
≥ 980 g/kg (suhe snovi)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot akaricid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu klofentezina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— varnost izvajalcev in delavcev ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— možnost prenosa po zraku na dolge razdalje;
— tveganja za neciljne organizme. Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 31. julija 2011 predloži program spremljanja za oceno prenosa klofentezina po zraku na dolge razdalje in z njim povezanega okoljskega tveganja. Rezultati navedenega programa spremljanja se državi članici poročevalki in Komisiji najpozneje do 31. julija 2013 predložijo kot poročilo o spremljanju.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži potrditvene študije o oceni toksičnega in okoljskega tveganja metabolitov klofentezina.
▼M23
172
dikamba
št. CAS 1918-00-9
št. CIPAC 85
3,6-dichloro-2-methoxybenzoic acid
≥ 850 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu dikambe ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na zaščito neciljnih rastlin.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) prepoznavanju in ugotavljanju količine skupine proizvodov za spremembo tal, ki so bili odkriti v študiji o inkubaciji tal;
(b) možnosti prenosa po zraku na dolge razdalje.Prijavitelj predloži te informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji do 30. novembra 2013.
173
difenokonazol
št. CAS 119446-68-3
št. CIPAC 687
3-chloro-4-[(2RS,4RS;2RS,4SR)-4-methyl-2-(1H-1,2,4-triazol-1-ylmethyl)-1,3-dioxolan-2-yl]phenyl 4-chlorophenyl ether
≥ 940 g/kg
največja vsebnost toluena: 5 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu difenokonazola ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na zaščito vodnih organizmov.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) dodatnih podatkih o specifikaciji tehničnega materiala;
(b) ostankih metabolitov derivatov triazola (TDM) v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, predelanih proizvodih in proizvodih živalskega izvora;
(c) potencialnih motnjah endokrinega sistema pri ribah (študija o celovitem življenjskem ciklu rib) ter dolgotrajnem tveganju za deževnike zaradi aktivne snovi in metabolita CGA 205375 (16);
(d) morebitnem učinku spremenljivega razmerja izomerov v tehničnem materialu ter preferenčnega razpada in/ali pretvorbe mešanice izomerov na oceno tveganja za delavce, oceno tveganja za potrošnike in okolje.Prijavitelj predloži državam članicam, Komisiji in Agenciji informacije iz točke (a) do 31. maja 2012, informacije iz točk (b) in (c) do 30. novembra 2013 ter informacije iz točke (d) v dveh letih po sprejetju podrobnih navodil.
▼B
174
diflubenzuron
št. CAS 35367-38-5
št. CIPAC 339
1-(4-chlorophenyl)-3-(2,6-difluorobenzoyl) urea
≥ 950 g/kg nečistoča: največ 0,03 g/kg 4-kloroanilina
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diflubenzurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito kopenskih organizmov;
— zaščito neciljnih členonožcev, vključno s čebelami.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2011 predloži dodatne študije o morebitni toksičnosti nečistoče in metabolita 4-kloroanilina (PCA).
▼M23
175
imazakvin
št. CAS 81335-37-7
št. CIPAC 699
2-[(RS)-4-isopropyl-4-methyl-5-oxo-2-imidazolin-2-yl]quinoline-3-carboxylic acid
≥ 960 g/kg (racemna mešanica)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot regulator rasti.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu imazakvina ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) dodatnih podatkih o specifikaciji tehničnega materiala;
(b) morebitnem učinku spremenljivega razmerja izomerov v tehničnem materialu ter preferenčnega razpada in/ali pretvorbe mešanice izomerov na oceno tveganja za delavce, oceno tveganja za potrošnike in okolje.Prijavitelj predloži državam članicam, Komisiji in Agenciji informacije iz točke (a) do 31. maja 2012 ter informacije iz točke (b) v dveh letih po sprejetju podrobnih navodil.
▼B
176
lenacil
št. CAS 2164-08-1
št. CIPAC 163
3-cyclohexyl-1,5,6,7-tetrahydrocyclopentapyrimidine-2,4(3H)-dione
≥ 975 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu lenacila in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na: — tveganje za vodne organizme, zlasti alge in vodne rastline. Pogoji za registracijo vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi med območji nanosa in vodnimi telesi površinskih voda; — zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, na občutljivih območjih pa se po potrebi začnejo programi za spremljanje možnosti onesnaženja podtalnice z metaboliti IN-KF 313, M1, M2 in M3. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži potrditvene informacije o identiteti in značilnostih metabolitov v tleh Polar B in Polars ter metabolitov M1, M2 in M3, ki so se pojavili v študiji z lizimetrom, in potrditvene informacije o kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, vključno z morebitnimi fitotoksičnimi učinki. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.Če se v sklepu o razvrstitvi lenacila v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določi potreba po dodatnih informacijah o pomenu metabolitov IN-KE 121, IN-KF 313, M1, M2, M3, Polar B in Polars, zadevne države članice zahtevajo predložitev takih informacij. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži navedene informacije v šestih mesecih od obvestila o takem sklepu o razvrstitvi.
177
oksadiazon
št. CAS 19666-30-9
št. CIPAC 213
5-tert-butyl-3-(2,4-dichloro-5-isopropoxyphenyl)-1,3,4-oxadiazol-2(3H)-one
≥ 940 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu oksadiazona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— možnost onesnaženja podtalnice z metabolitom AE0608022, kadar se aktivna snov uporablja v razmerah, v katerih se lahko pričakuje daljše trajanje anaerobnih razmer na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži:— dodatne študije o morebitni toksičnosti nečistoče v predlaganih tehničnih specifikacijah;
— informacije, ki dodatno pojasnjujejo prisotnost metabolita AE0608033 v primarnih kmetijskih rastlinah in kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju;
— dodatne študije o kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju (tj. korenovke in gomoljnice ter žita), in študijo o presnovi pri prežvekovalcih za potrditev ocene tveganja za potrošnika;
— informacije za nadaljnjo obravnavo tveganja za ptice in sesalce, ki se hranijo z deževniki, ter dolgoročnega tveganja za ribe.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
178
pikloram
št. CAS 1918-02-1
št. CIPAC 174
4-amino-3,5,6-trichloropyridine-2-carboxylic acid
≥ 920 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu piklorama in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— možnost onesnaženja podtalnice, kadar se pikloram uporablja na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži:— dodatne informacije za potrditev, da analitska metoda spremljanja, ki se uporablja za preskuse ostankov, pravilno meri koncentracije ostankov piklorama in njegovih konjugatov;
— študijo o fotolizi tal za potrditev ocene razgradnje piklorama.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
179
piriproksifen
št. CAS 95737-68-1
št. CIPAC 715
4-phenoxyphenyl (RS)-2-(2-pyridyloxy)propyl ether
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu piriproksifena in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži dodatne informacije, ki potrjujejo oceno tveganja glede tveganja za vodne žuželke zaradi piriproksifena in metabolita DPH-pyr ter tveganja zaradi piriproksifena za opraševalce. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
180
bifenoks
št. CAS 42576-02-3
št. CIPAC 413
Methyl 5-(2,4-dichlorophenoxy)-2-nitrobenzoate
≥ 970 g/kg nečistoče:
največ 3 g/kg 2,4-diklorofenola
največ 6 g/kg 2,4-dikloroanizola
1. januar 2009
31. december 2018
►M85
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu bifenoksa in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na: (a) varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme; (b) izpostavljenost potrošnikov ostankom bifenoksa v proizvodih živalskega izvora in kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju; (c) okoljske pogoje, v katerih bi se lahko tvoril nitrofen. Države članice uvedejo omejitve glede pogojev uporabe, kadar je to primerno zaradi točke (c). ◄
181
diflufenikan
št. CAS 83164-33-4
št. CIPAC 462
2′,4′-difluoro-2-(α,α,α-trifluoro-m-tolyloxy) nicotinanilide
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diflufenikana in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito vodnih organizmov. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito neciljnih rastlin. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi brez škropljenja.
182
fenoksaprop-P
št. CAS 113158-40-0
št. CIPAC 484
(R)-2[4-[(6-chloro-2-benzoxazolyl)oxy]-phenoxy]-propanoic acid
≥ 920 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenoksapropa-P in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito neciljnih rastlin;
— prisotnost varovala mefenpir-dietila v formuliranih proizvodih v zvezi z izpostavljenostjo izvajalcev, delavcev in drugih navzočih;
— obstojnost snovi in nekaterih njenih produktov razgradnje na hladnejših območjih, kjer obstaja možnost anaerobnih razmer.Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.
183
fenpropidin
št. CAS 67306-00-7
št. CIPAC 520
(R,S)-1-[3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropyl]-piperidine
≥ 960 g/kg (racemata)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenpropidina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— informacij za nadaljnjo obravnavo dolgoročnega tveganja za rastlinojede sesalce in žužkojede ptice, ki izhaja iz uporabe fenpropidina.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take potrditvene podatke in informacije v dveh letih od odobritve.
184
kvinoklamin
št. CAS 2797-51-5
št. CIPAC 648
2-amino-3-chloro-1,4-naphthoquinone
≥ 965 g/kg nečistoča:
diklon (2,3-dikloro-1,4-naftokinon) največ 15 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kvinoklamin in so namenjena za druge uporabe, razen za okrasno rastlinje in sadike, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu kvinoklamina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev, delavcev in drugih navzočih ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito ptic in malih sesalcev.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
185
kloridazon
št. CAS 1698-60-8
št. CIPAC 111
5-amino-4-chloro-2-phenylpyridazin-3(2H)-one
920 g/kg
Proizvodna nečistoča 4-amino-5-kloro-izomer velja s toksikološkega vidika za problematično, zato se določi njena najvišja vsebnost 60 g/kg.
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid za uporabo največ 2,6 kg/ha samo vsako tretje leto na istem polju.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu kloridazona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 4. decembra 2007.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami.Pogoji za registracijo morajo vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja, na občutljivih območjih pa je treba po potrebi začeti programe za spremljanje možnosti onesnaženja podtalnice z metabolitoma B in B1.
186
tritosulfuron
št. CAS 142469-14-5
št. CIPAC 735
1-(4-methoxy-6-trifluoromethyl-1,3,5-triazin-2-yl)-3-(2-trifluoromethyl-benzenesulfonyl)urea
≥ 960 g/kg
Naslednja proizvodna nečistoča je s toksikološkega vidika problematična in ne sme presegati določene količine tehničnega materiala:
2-amino-4-metoksi-6-(trifluormetil)-1,3,5-triazin: < 0,2 g/kg
1. december 2008
30. november 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu tritosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— možnost onesnaženja podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito malih sesalcev.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
187
flutolanil
št. CAS 66332-96-5
št. CIPAC 524
α,α,α-trifluoro-3′-isopropoxy-o-toluanilide
≥ 975 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo flutolanil in so namenjena za druge uporabe, razen za obdelavo gomolja krompirja, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu flutolanila in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami.Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.
188
benfluralin
št. CAS 1861-40-1
št. CIPAC 285
N-butyl-N-ethyl-α,α,α-trifluoro-2,6-dinitro-p-toluidine
≥ 960 g/kg
nečistoča:
— etil-butil-nitrozamin: največ 0,1 mg/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo benfluralin in so namenjena za druge uporabe, razen za solato in endivijo, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu benfluralina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev. V registriranih pogojih uporabe morajo biti predpisani uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti;
— ostanke rastlinskega in živalskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito ptic, sesalcev, površinskih voda in vodnih organizmov. V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij o presnovi kmetijskih rastlin, ki sledijo v kolobarju, in dodatnih študij za potrditev ocene tveganja za metabolit B12 in za vodne organizme. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev benfluralina v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
189
fluazinam
št. CAS 79622-59-6
št. CIPAC 521
3-chloro-N-(3-chloro-5-trifluoromethyl-2-pyridyl)-α,α,α-trifluoro-2, 6-dinitro-p-toluidine
≥ 960 g/kg
nečistoča:
5-kloro-N-(3-kloro-5-trifluorometil-2-piridil)-α,α,α-trifluoro-4,6-dinitro-o-toluidin
— največ 2 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fluazinam in so namenjena za druge uporabe, razen za krompir, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fluazinama in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev. V registriranih pogojih uporabe morajo biti predpisani uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti;
— ostanke rastlinskega in živalskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito vodnih organizmov. V zvezi s tem opredeljenim tveganjem je treba po potrebi izvajati za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij za potrditev ocene tveganja za vodne organizme in talne makroorganizme ter zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev fluazinama v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
190
fuberidazol
št. CAS 3878-19-1
št. CIPAC 525
2-(2′-furyl)benzimidazole
≥ 970 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fuberidazol in so namenjena za druge uporabe, razen za tretiranje semen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fuberidazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— dolgoročno tveganje za sesalce in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja. V takem primeru je treba uporabljati ustrezno opremo, ki zagotavlja visoko raven vnosa v tla in čim manjše razlitje med uporabo.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
191
mepikvat
št. CAS 15302-91-7
št. CIPAC 440
1,1-dimethylpiperidinium chloride (mepiquat chloride)
≥ 990 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot regulator rasti rastlin.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo mepikvat in so namenjena za druge uporabe, razen za ječmen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu mepikvata in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.Države članice morajo biti zlasti pozorne na ostanke v živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov.
192
diuron
št. CAS 330-54-1
št. CIPAC 100
3-(3,4-dichlorophenyl)-1,1-dimethylurea
≥ 930 g/kg
1. oktober 2008
30. september 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid v odmerkih, ki ne presegajo 0,5 kg/ha (posamičen nanos).DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev, v pogojih uporabe je po potrebi predpisana uporaba osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov in neciljnih rastlin.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
193
Bacillus thuringiensis subsp. aizawai
sev: ABTS-1857
zbirka kultur: št. SD-1372,
sev: GC-91
zbirka kultur: št. NCTC 11821
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. Aizawai ABTS-1857 (SANCO/1539/2008) in GC-91 (SANCO/1538/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
194
Bacillus thuringiensis subsp. israeliensis (serotip H-14)
sev: AM65-52
zbirka kultur: št. ATCC-1276
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensissubsp. israeliensis (serotip H-14) AM65-52 (SANCO/1540/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
195
Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki
sev: ABTS 351
zbirka kultur: št. ATCC SD-1275
sev: PB 54
zbirka kultur: št. CECT 7209
sev: SA 11
zbirka kultur: št. NRRL B-30790
sev: SA 12
zbirka kultur: št. NRRL B-30791
sev: EG 2348
zbirka kultur: št. NRRL B-18208
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS 351 (SANCO/1541/2008), PB 54 (SANCO/1542/2008), SA 11, SA 12 in EG 2348 (SANCO/1543/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
196
Bacillus thuringiensis subsp. Tenebrionis
sev: NB 176 (TM 14 1)
zbirka kultur: št. SD-5428
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. tenebrionis NB 176 SANCO/1545/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
197
Beauveria bassiana
sev: ATCC 74040
zbirka kultur: št. ATCC 74040
sev: GHA
zbirka kultur: št. ATCC 74250
ni relevantno
Najvišja stopnja beauvericina: 5 mg/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Beauveria bassiana ATCC 74040 (SANCO/1546/2008) in GHA (SANCO/1547/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
198
Cydia pomonella Granulovirus (CpGV)
ni relevantno
►M122
Najnižja koncentracija: 1 × 1013 OB/l (okluzijskih teles/l) in onesnaženost z mikroorganizmi (Bacillus cereus) v formuliranem proizvodu < 1 × 107 CFU/g ◄
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Cydia pomonella Granulovirus (CpGV) (SANCO/1548/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
199
Lecanicillium muscarium
(staro ime Verticilium lecanii)
sev: Ve 6
zbirka kultur: št. CABI (=IMI) 268317, CBS 102071, ARSEF 5128
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Lecanicillium muscarium (staro ime Verticilium lecanii) Ve 6 (SANCO/1861/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
200
Metarhizium anisopliae var. anisopliae
(staro ime Metarhizium anisopliae)
sev: BIPESCO 5/F52
zbirka kultur: št. M.a. 43; št. 275-86 (kratici V275 ali KVL 275); št. KVL 99-112 (Ma 275 ali V 275); št. DSM 3884; št. ATCC 90448; št. ARSEF 1095
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid in akaricid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Metarhizium anisopliae var. anisopliae (staro ime Metarhizium anisopliae) BIPESCO 5 in F52 (SANCO/1862/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
201
Phlebiopsis gigantea
sev: VRA 1835
zbirka kultur: št. ATCC 90304
sev: VRA 1984
zbirka kultur: št. DSM16201
sev: VRA 1985
zbirka kultur: št. DSM 16202
sev: VRA 1986
zbirka kultur: št. DSM 16203
sev: FOC PG B20/5
zbirka kultur: št. IMI 390096
sev: FOC PG SP log 6
zbirka kultur: št. IMI 390097
sev: FOC PG SP log 5
zbirka kultur: št. IMI390098
sev: FOC PG BU 3
zbirka kultur: št. IMI 390099
sev: FOC PG BU 4
zbirka kultur: št. IMI 390100
sev: FOC PG 410.3
zbirka kultur: št. IMI 390101
sev: FOC PG 97/1062/116/1.1
zbirka kultur: št. IMI 390102
sev: FOC PG B22/SP1287/3.1
zbirka kultur: št. IMI 390103
sev: FOC PG SH 1
zbirka kultur: št. IMI 390104
sev: FOC PG B22/SP1190/3.2
zbirka kultur: št. IMI 390105
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Phlebiopsis gigantea (SANCO/1863/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
202
Pythium oligandrum
sevi M1
zbirka kultur št. ATCC 38472
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Pythium oligandrum M1 (SANCO/1864/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
203
Streptomyces K61 (staro ime S. griseoviridis)
sev: K61
zbirka kultur: št. DSM 7206
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Streptomyces (staro ime Streptomyces griseoviridis) K61 (SANCO/1865/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
204
Trichoderma atroviride
(staro ime T. harzianum)
sev: IMI 206040
zbirka kultur št. IMI 206040, ATCC 20476;
sev: T11
zbirka kultur: št.
španski tip zbirke kultur CECT 20498, identičen z IMI 352941
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma atroviride (staro ime T. harzianum) IMI 206040 (SANCO/1866/2008) in T-11 (SANCO/1841/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
205
Trichoderma polysporum
sev: Trichoderma polysporum IMI 206039
zbirka kultur št. IMI 206039, ATCC 20475
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma polysporum IMI 206039 (SANCO/1867/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
206
Trichoderma harzianum Rifai
sev:
Trichoderma harzianum T-22;
zbirka kultur št. ATCC 20847
sev: Trichoderma harzianum ITEM 908;
zbirka kultur št. CBS 118749
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma harzianum T-22 (SANCO/1839/2008) in ITEM 908 (SANCO/1840/208) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
207
Trichoderma asperellum
(staro ime T. harzianum)
sev: ICC012
zbirka kultur št. CABI CC IMI 392716
sev: Trichoderma asperellum
(staro ime T. viride T25) T25
zbirka kultur št. CECT 20178
sev: Trichoderma asperellum
(staro ime T. viride TV1) TV1
zbirka kultur št. MUCL 43093
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o Trichoderma asperellum (staro ime T. harzianum) ICC012 (SANCO/1842/2008) in Trichoderma asperellum (staro ime T. viride T25 in TV1) T25 in TV1 (SANCO/1868/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
208
Trichoderma gamsii (staro ime T. viride)
sevi:
ICC080
zbirka kultur št. IMI CC številka 392151 CABI
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma viride (SANCO/1868/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
209
Verticillium albo-atrum
(staro ime Verticillium dahliae)
sev: Verticillium albo-atrum izolat WCS850
zbirka kultur št. CBS 276.92
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Verticillium albo-atrum (staro ime Verticillium dahliae) WCS850 (SANCO/1870/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
210
abamektin
št. CAS 71751-41-2
avermektin B1a
št. CAS 65195-55-3
avermektin B1b
št. CAS 65195-56-4
abamektin
št. CIPAC 495
AvermectinB1a
(10E,14E,16E,22Z)-(1R,4S,5′S,6S,6′R,8R,12S,13S,20R,21R,24S)-6′-[(S)-sec-butyl]-21,24-dihydroxy-5′,11.13,22-tetramethyl-2-oxo-3.7,19-trioxatetracyclo[15.6.1.14,8 020,24]pentacosa-10.14,16,22-tetraene-6-spiro-2′-(5′,6′-dihydro-2′H-pyran)-12-yl 2,6-dideoxy-4-O-(2,6-dideoxy-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranosyl)-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranoside
AvermectinB1b
(10E,14E,16E,22Z)-(1R,4S,5′S,6S,6′R,8R,12S,13S,20R,21R,24S)-21,24-dihydroxy-6′-isopropyl-5′,11.13,22-tetramethyl-2-oxo-3.7,19-trioxatetracyclo[15.6.1.14,8 020,24]pentacosa-10.14,16,22-tetraene-6-spiro-2′-(5′,6′-dihydro-2′H-pyran)-12-yl 2,6-dideoxy-4-O-(2,6-dideoxy-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranosyl)-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranoside
≥ 850 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid in akaricid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo abamektin in so namenjena za druge uporabe, razen za agrume, solato in paradižnike, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu abamektina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— ostanke rastlinskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito čebel, neciljnih členonožcev, ptic, sesalcev in vodnih organizmov. V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi in čakalne dobe.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— dodatnih študij o specifikaciji;
— informacij za nadaljnjo obravnavo ocene tveganja za ptice in sesalce;
— informacij za nadaljnjo obravnavo tveganja za vodne organizme v zvezi z glavnimi metaboliti v tleh;
— informacij za nadaljnjo obravnavo tveganja za podtalnico v zvezi z metabolitom U8.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
211
epoksikonazol
št. CAS 135319-73-2 (stara številka 106325-08-0)
št. CIPAC 609
(2RS, 3SR)-1-[3-(2-chlorophenyl)-2,3-epoxy-2-(4-fluorophenyl)propyl]-1H-1.2,4-triazole
≥ 920 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu epoksikonazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— prehransko izpostavljenost potrošnikov metabolitom epoksikonazola (triazola);
— možnost prenosa po zraku na dolge razdalje;
— tveganje za vodne organizme, ptice in sesalce. Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži dodatne študije za obravnavo lastnosti epoksikonazol, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema, v dveh letih od sprejetja smernic OECD za preizkušanje motenj endokrinega sistema ali smernic za preizkušanje, sprejetih na ravni Skupnosti.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2009 predloži program spremljanja za oceno prenosa epoksikonazola po zraku na dolge razdalje in z njim povezanega okoljskega tveganja. Rezultati tega spremljanja se najpozneje do 31. decembra 2011 predložijo Komisiji v obliki poročila o spremljanju.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji v dveh letih od odobritve predloži informacije o ostankih metabolitov epoksikonazola v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, in proizvodih živalskega izvora ter informacije za nadaljnjo obravnavo dolgoročnih tveganj za rastlinojede ptice in sesalce.
212
fenpropimorf
št. CAS 67564-91-4
št. CIPAC 427
(RS)-cis-4-[3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropyl]-2,6-dimethylmorpholine
≥ 930 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenpropimorfa in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev. V registriranih pogojih uporabe je treba predpisati uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti, kot so na primer omejitve dnevnega obsega dela;
— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih organizmov. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi, zmanjševanje odtekanja ter šobe zoper zanašanje škropiva.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij za potrditev mobilnosti v tleh za metabolit BF-421-7 in zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev fenpropimorfa v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
| 19,230
| 1
|
2019_retry/52019AP0023/52019AP0023_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,019
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 200
| 651
|
C_2021202SL.01009101.xml
28.5.2021
SL
Uradni list Evropske unije
C 202/91
P9_TA(2019)0023
Sporazum o sodelovanju med Eurojustom in Srbijo *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o sodelovanju med Eurojustom in Srbijo s strani Eurojusta (10334/2019 – C9-0041/2019 – 2019/0807(CNS))
(Posvetovanje)
(2021/C 202/19)
Evropski parlament,
—
ob upoštevanju osnutka Sveta (10334/2019),
—
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0041/2019),
—
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1) in zlasti člena 26a(2) navedenega sklepa,
—
ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,
—
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0009/2019),
1.
odobri osnutek Sveta;
2.
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
3.
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;
4.
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
| 33,571
| 1
|
2015/62013CJ0346_SUM/62013CJ0346_SUM_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 313
| 723
|
62013CJ0346_SUM
Zadeva C‑346/13
Ville de Mons
proti
Base Company SA
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo cour d’appel de Mons)
„Predhodno odločanje — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Direktiva 2002/20/ES — Člen 13 — Pristojbina za pravice do vgradnje naprav — Področje uporabe — Občinski predpis, ki lastnikom oddajniških stolpov ali drogov za mobilno telefonijo nalaga plačilo dajatve“
Povzetek - Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2015
Približevanje zakonodaj — Sektor za telekomunikacije — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Dovoljenje — Direktiva 2002/20 — Pristojbine za pravice uporabe in za pravice do vgradnje naprav — Pojem — Dajatev, naložena lastnikom oddajniških stolpov ali drogov za mobilno telekomunikacijo, ki jih ni mogoče namestiti na obstoječe mesto — Izključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/20, člen 13)
Člen 13 Direktive 2002/20 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se dajatev naloži lastniku samostoječih objektov, kot so oddajniški stolpi ali drogovi, ki so namenjeni namestitvi anten, ki so potrebne za delovanje mobilnega telekomunikacijskega omrežja in jih ni mogoče namestiti na obstoječe mesto.
Čeprav se taka dajatev naloži lastnikom oddajniških stolpov in drogov, namenjenih namestitvi različnih vrst anten, ki so potrebne za dobro delovanje mobilnega telekomunikacijskega omrežja in ki so fizična infrastruktura, ki omogoča zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, se namreč ne zdi, da ima navedena dajatev značilnosti pristojbine, ki bi se podjetjem, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, naložila za pravice do vgradnje naprav.
Poleg tega se zdi, da razlog za dajatev, ki se naloži vsem lastnikom oddajniških stolpov in drogov, če imajo odobritev, izdano v skladu z Direktivo 2002/20, ali ne, ni povezan s postopkom splošne odobritve, s katerim se podjetjem daje pravico, da zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
(Glej točke od 22 do 24 in izrek.).
| 12,207
| 1
|
2022/Note_450/Note_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 146
| 383
|
9463/22 mm/ako 1
COMM.2.C SL
Svet
Evropske unije
Bruselj , 24. maj 2022
(OR. en)
9463 /22
VOTE 30
INF 85
PUBLIC 35
CODEC 776
Medinstitucionalna zadeva:
2022/0138 (COD)
DOPIS
Zadeva: • Izid glasovanja
• UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o začasnih
ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije,
ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi
med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in
njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani
‒ Sprejetje zakonodajnega akta
‒ 3873. seja SVETA EVROPSKE UNIJE
(ekonomske in finančne zadeve)
24. in 25. maj 2022, Bruselj
Izid glasovanja o navedenem zakonodajnem aktu je v prilogi.
Referenčni dokument:
21/22
Coreper (2. del) odobril 20. maja 2022
Morebitne izjave in/ali pojasnila v zvezi z glasovanjem so objavljeni na spletni strani Sveta:
Preglednost in dostop do dokumentov
9463/22 mm/ako 2
COMM.2.C SL
_____________________.
| 46,497
| 1
|
2018/62018CC0393/62018CC0393_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 6,232
| 14,074
|
Okolje tega otroka je glede na to, kako mlad je, v bistvu določeno z okoljem osebe oziroma oseb, od katere oziroma katerih je odvisen, in sicer po vsej verjetnosti in na podlagi dejstev, navedenih v predložitveni odločbi, njegove matere (njegov oče je odšel v Združeno kraljestvo). Po navedbah UD ji prisila XB preprečuje, da bi odločala, kje naj živi s svojim dojenčkom, in jo sili v to, da ostane v vasi, kjer jo lokalna skupnost stigmatizira in kjer nima niti osnovnih dobrin niti prihodka. Dvomim, da je neprostovoljno in negotovo prebivanje matere in otroka v tretji državi dovolj stalno in redno, da bi otrok tam imel svoje običajno prebivališče. Ali je dejansko mogoče govoriti o vključenosti v družbeno in družinsko okolje, če so se vezi tega dojenčka s to tretjo državo stkale samo zaradi položaja, ki je posledica prisile očeta? (
77
)
87.
Ti premisleki so še vedno pomembni kljub dejstvu, da je UD po poreklu iz Bangladeša in prebiva v vasi svoje družine. Geografski in družinski izvor enega od staršev, ki izvaja pravico do varstva in vzgoje otroka – tako kot kulturne in družinske vezi otroka, ki iz tega izvirajo – je samo eden od dejavnikov, ki jih je mogoče upoštevati pri celoviti analizi okoliščin vsakega posameznega primera. (
78
) Ta dejavnik ne more prikriti drugih objektivnih okoliščin, kakršna je dejstvo, da sta mati in hči domnevno s prisilo zadržani v Bangladešu.
88.
Na drugi strani ugotovitev, da bi bil otrok – če ne bi bilo prisile s strani očeta – rojen v zadevni državi članici in bi tam prebival po svojem rojstvu, ne zadostuje za utemeljitev otrokovega običajnega prebivališča v tej državi članici. V skladu s sodno prakso Sodišča niti taka fizična navzočnost ne bi zadostovala za to. Še vedno bi bilo nujno, da bi bilo mogoče na podlagi dejanskih vezi med otrokom in ozemljem navedene države članice šteti, da ima otrok tam dejansko središče svojih življenjskih interesov.
89.
Kot sem pojasnil zgoraj, (
79
) dojenček, ki je del družinske celice, katere člani imajo dejansko središče življenjskih interesov v neki državi članici – čeprav tam ni bil rojen in še ni odpotoval tja zaradi okoliščin, ki niso odvisne od volje enega ali obeh od staršev, od katerega ali katerih je odvisen – v tej državi članici dejansko prebiva. Naloga predložitvenega sodišča je, da glede na vse upoštevne okoliščine presodi, ali gre pri položaju, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, za tak primer. Premisleki, ki so predstavljeni spodaj, mu bodo lahko pri tem v pomoč.
90.
Prvič, dejavniki, ki označujejo prebivanje matere v Združenem kraljestvu, ter družbene in družinske vezi, ki jih je tam vzdrževala, si zaslužijo posebno pozornost. Otrokovo središče življenjskih interesov je tam samo, če je njegova mati, od katere je odvisen, tam vključena v družbeno in družinsko okolje. V zvezi s tem je treba upoštevati med drugim trajanje prebivanja UD v Združenem kraljestvu, obdobje, ko je veljal njen vizum za zakonca, njeno znanje jezika in njene morebitne družbene in kulturne vezi v tej državi članici.
91.
V tem okviru se zastavlja vprašanje, koliko bi bilo treba upoštevati namen UD v zvezi s prebivanjem otroka v Združenem kraljestvu po njegovem rojstvu, pri čemer je glede na svoje navedbe ob odhodu v Bangladeš menila, da je bil to tudi namen XB. V zvezi s tem naj spomnim, da namen staršev v zvezi s krajem prebivanja otroka ne prevlada nujno nad dejanskimi vezmi med otrokom in drugim krajem. (
80
) Teža, ki jo je treba pripisati temu dejavniku, je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera.
92.
Če se kljub prvotnemu namenu staršev – ali enega od staršev, ki namerava izvajati pravico do varstva in vzgoje otroka (
81
) – da se z otrokom nastanita v določenem kraju, ta otrok proti volji tistega od staršev, od katerega je odvisen, rodi in prebiva v drugem kraju, je po mojem mnenju lahko namen še posebej pomemben dejavnik. Enako velja, če so v takem primeru objektivni dejavniki v zvezi s prebivanjem otroka in tega od staršev v državi, v kateri sta, pomanjkljivi indikatorji kraja, kjer sta zadnjenavedena dejansko vključena v družinsko in družbeno okolje. Namen glede kraja prebivanja otroka v določeni državi, če se kaže v zunanjih okoliščinah, je torej dejavnik, ki lahko prevlada nad temi objektivnimi dejavniki in podpre vključenost tistega od staršev, od katerega je otrok odvisen, v tej državi, čeprav ga tam ni bilo od rojstva otroka.
93.
Pri določitvi otrokovega običajnega prebivališča bi bilo torej treba še posebej skrbno upoštevati kakršne koli indice, da so starši ali pa samo mati pred odhodom v Bangladeš storili kar koli, da bi se otrok rodil v Združenem kraljestvu, da bi se z otrokom nastanila v stalnem bivališču v tej državi članici in da bi tam zanj vsakodnevno skrbela.
94.
Drugič, v zvezi z okoliščinami, ki kažejo na vključenost očeta v zadevni državi članici, iz sodne prakse izhaja, da je tisti od staršev, ki dejansko ne skrbi za otroka (čeprav je nosilec starševske odgovornosti), del družinskega okolja otroka samo, če ima otrok še vedno redne stike z njim. (
82
) Če se oče vrne v to državo članico, materi pa prepreči, da bi se tja vrnila z njunim otrokom, se taki stiki ne vzdržujejo več. Prebivanje očeta v navedeni državi članici in njegova vključenost v njej ob vložitvi tožbe v teh okoliščinah nista ustrezna indica za kraj, kjer je dejansko središče življenjskih interesov otroka.
95.
Tretjič, pomembno je tudi obdobje med rojstvom otroka in začetkom postopka pred predložitvenim sodiščem. Trajanje prebivanja v zadevni državi je na splošno dejavnik, ki lahko kaže na vključenost otroka v tej državi in temu primerno neobstoj konkretnih vezi z drugo državo. Njegova pomembnost pri celoviti presoji upoštevnih okoliščin pa se spreminja glede na vsak posamezen primer. (
83
)
96.
Tako ta dejavnik ne odraža samodejno resničnosti otrokove vključenosti, če je nadaljnje prebivanje otroka v državi in torej njegova odsotnost iz druge države zgolj posledica prisile. Res je, da – razen če se pojmu „običajno prebivališče“ umetno doda odtenek – otrok, ki odraste in splete vezi v državi, v kateri je prisiljen prebivati, ne da bi razvil kakršne koli vezi z državo, v kateri bi moral biti, če ne bi bilo prisile, v nekem trenutku izgubi svoje običajno prebivališče v tej zadnji državi. (
84
) Vendar to ne velja nujno za otroka, ki je bil – tako kot v tej zadevi – ob vložitvi tožbe še dojenček. Zato menim, da trajanje prebivanja otroka v Bangladešu kot tako ne more preprečiti, da bi imel običajno prebivališče v Združenem kraljestvu.
97.
Vsi ti premisleki v položaju, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, v katerem je otrok rojen v tretji državi in mu je oče s prisilo preprečil, da se s svojo materjo vrne v državo članico, ter je bil otrok še dojenček ob začetku postopka pred predložitvenim sodiščem, pripeljejo do naslednje ugotovitve. V takem položaju otrok običajno prebiva v tej državi članici v smislu člena 8(1) Uredbe Bruselj II a samo, če bi bil – če ne bi bilo prisile – tam stalno in redno navzoč ter vključen kot član družinske celice, katere drugi član ali člani imajo dejansko središče življenjskih interesov v navedeni državi članici. Če je ta pogoj izpolnjen, pomeni, da je mati vključena v družbeno in družinsko okolje v zadevni državi članici. Naloga predložitvenega sodišča je, da glede na vse upoštevne okoliščine – med katerimi so objektivni dejavniki v zvezi s predhodnim prebivanjem in vključenostjo matere v to državo članico ter konkretne okoliščine, ki kažejo na namen matere glede kraja prebivanja otroka – preveri, ali je tako.
c)
Upoštevanje temeljnih pravic otroka in matere
98.
Zaradi celovitosti se mi zdi koristno pojasniti, da če z uporabo testa „dejanskega središča življenjskih interesov otroka“ ne bi bilo mogoče utemeljiti splošne pristojnosti sodišč države članice v primeru, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, varstvo koristi otroka, zagotovljeno s členom 24 Listine, in temeljnih pravic iz členov 4 in 6 Listine (
85
) ne bi upravičilo kakršnega koli drugačnega sklepa.
99.
Ta test, naj spomnim, izraža merilo povezanosti, na katerem temelji člen 8(1) te uredbe in s katerim je zakonodajalec želel zaščititi splošno pojmovano korist otroka. (
86
) Menim, da spodnji premisleki nasprotujejo temu, da bi sodišča ustvarila test, ki bi bil izjema in ne bi upošteval tega merila, če so korist otroka, kakor je razumljena v konkretnem primeru, in njegove druge temeljne pravice v tretji državi, v kateri se nahaja, ogrožene.
100.
Prvič, v skladu s členom 51(2) Listine ta „ne razširja področja uporabe prava Unije čez pristojnosti Unije“. Tako je Sodišče pristojno, da razlaga pravo Unije, upoštevaje Listino, v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Unijo. (
87
) Unija in njene države članice na podlagi prava Unije ali na podlagi EKČP niso dolžne izvajati svoje sodne pristojnosti nad položaji, ki nastanejo v tretjih državah, če ni nobene navezne okoliščine, predvidene v pravu Unije ali v EKČP, kakor se razlaga v sodni praksi sodišča v Strasbourgu. (
88
)
101.
Drugič, Uredba Bruselj II a že vzpostavlja mehanizem, ki državam članicam dovoljuje, da zaščitijo koristi otroka tudi, če ni navezne okoliščine, ki bi izhajala iz prava Unije. Če v skladu s členi od 8 do 13 Uredbe Bruselj II a niso pristojna sodišča nobene države članice, člen 14 te uredbe določa, da lahko države članice v okviru subsidiarne pristojnosti določijo pristojnost v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Tako lahko vsaka država članica – če na podlagi določb navedene uredbe, ki temeljijo na merilu povezanosti, ni mogoče določiti sodišč nobene države članice – pristojnost svojih sodišč utemelji na pravilih nacionalnega prava, ki odstopajo od tega merila.
102.
V obravnavanem primeru v pravnem redu Združenega kraljestva taka subsidiarna pristojnost obstaja v obliki pristojnosti parens patriae sodišč te države članice. Kot izhaja iz spisa, predloženega Sodišču, pa je uporaba tega pravila pristojnosti omejena na britanske državljane in je v diskreciji nacionalnih sodišč.
103.
Poleg tega je XB trdil, da bi se UD lahko po potrebi obrnila na sodišča v Bangladešu, zlasti če zakonodaja te tretje države določa pravila pristojnosti na podlagi navzočnosti otroka. Čeprav predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi lahko to, da XB zadržuje UD in otroka, pomenilo kršitev njunih temeljnih pravic, pa v zvezi s tem ne navede izrecno, da Republika Bangladeš ni izpolnila svoje pozitivne obveznosti, da zaščiti te pravice, predvsem po sodni poti. (
89
) V teh okoliščinah se mi ne zdi primerno, da bi to analizo oprl na take hipoteze.
104.
Vsekakor se mi zdi, da člen 14 Uredbe Bruselj II a izraža idejo, da mora vsaka država članica zlasti na podlagi, odvisno od primera, premislekov o „comity“ („prijateljski odnosi med narodi“) odločiti, ali strah, da sodišča tretje države za mater in otroka ne bodo uporabila pravil o varstvu, skladnih s pravicami in vrednotami, ki veljajo v zadevni državi članici, upravičuje uvedbo posebne podlage za pristojnost v njihovih nacionalnih zakonodajah. (
90
)
105.
Zato tudi če obstaja možnost, da se koristi in temeljne pravice otroka v tretji državi ne bodo upoštevale, člena 8(1) Uredbe Bruselj II a ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja otrokovo običajno prebivališče na podlagi meril, ki odstopajo od merila povezanosti, ki se konkretizira kot test „dejanskega središča otrokovih življenjskih interesov“.
V. Predlog
106.
Glede na vse zgornje premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo High Court of Justice (England & Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek, Združeno kraljestvo), odgovori:
1.
Otrokovo običajno prebivališče v smislu člena 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 ustreza kraju, kjer je dejansko središče njegovih življenjskih interesov. Ta kraj je treba določiti glede na vse okoliščine, ki so značilne za vsako posamezno zadevo. V določenih izjemnih primerih lahko celovita presoja vseh okoliščin pripelje do ugotovitve, da ima otrok dejansko središče življenjskih interesov v kraju, kjer ni bil nikoli fizično navzoč. Fizična navzočnost otroka na ozemlju države članice zato ni pogoj za to, da se tam določi njegovo običajno prebivališče.
2.
Okoliščina, da je oče mater dojenčka, ki za slednjega dejansko skrbi, prisilil, da rodi v tretji državi in tam po rojstvu dojenčka ostane – po potrebi tako, da ju postavi v položaj, ki je v nasprotju s temeljnimi pravicami iz členov 4 in 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – je pomemben dejavnik pri določanju otrokovega običajnega prebivališča v smislu člena 8(1) Uredbe št. 2201/2003.
V takem položaju pa dojenček lahko običajno prebiva v državi članici, čeprav v njej ni bil nikoli fizično navzoč, samo v primeru, da ima mati tam dejansko središče svojih življenjskih interesov, kar mora preveriti predložitveno sodišče. V zvezi s tem so še posebej pomembne morebitne družinske, družbene in kulturne vezi matere v tej državi članici ter morebitne konkretne okoliščine, ki kažejo na namen matere, da bo tam prebivala z otrokom po njegovem rojstvu.
(
1
) Jezik izvirnika: francoščina.
(
2
) Uredba Sveta z dne 27. novembra 2003, s katero je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 243, popravek v UL 2009, L 70, str. 19).
(
3
) Haaška konvencija iz leta 1996 je nadomestila Konvencijo o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, v zvezi z zaščito mladoletnih oseb, podpisano v Haagu 5. oktobra 1961 (v nadaljevanju: Haaška konvencija iz leta 1961). Evropska unija sicer ni podpisnica Haaške konvencije iz leta 1996, so jo pa podpisale vse države članice.
(
4
) Nasprotno se nekatere določbe Uredbe Bruselj II a v zvezi s pristojnostjo, kakor izhaja iz njihovega besedila, nujno nanašajo na morebitni spor med sodišči dveh ali več držav članic o pristojnosti (glej člene 9, 10, 15, 19 in 20). Poleg tega se določbe te uredbe v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem uporabljajo samo za sodbe, ki so jih izdala sodišča držav članic (glej sklep z dne 12. maja 2016, Sahyouni, C‑281/15, EU:C:2016:343, točke od 19 do 22, in sodbo z dne 20. decembra 2017, Sahyouni, C‑372/16, EU:C:2017:988, točka 27). Prav tako je res, da je pogoj za uporabo člena 11 navedene uredbe, ki se nanaša na vrnitev otroka, da je do premestitve ali zadržanja otroka prišlo med dvema državama članicama. Skratka, vprašati se je treba o možnosti uporabe vsake od določb, ne pa o ozemeljski veljavnosti Uredbe Bruselj II a v celoti.
(
5
) Sodba z dne 1. marca 2005 (C‑281/02, EU:C:2005:120, točka 33).
(
6
) UL 1972, L 299, str. 32.
(
7
) Uredba Sveta z dne 22. decembra 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).
(
8
) Sodba z dne 1. marca 2005, Owusu (C‑281/02, EU:C:2005:120, točki 34 in 35). Glej tudi mnenje 1/03 (Nova Luganska konvencija) z dne 7. februarja 2006 (EU:C:2006:81, točke od 146 do 148).
(
9
) Člen 81(2) PDEU tako predvideva sprejetje usklajevalnih ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, „zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga“ (moj poudarek).
(
10
) Glej točko 13 pojasnjevalnega poročila A. Borrása (UL 1998, C 221, str. 27), pripravljenega v okviru postopka sprejemanja konvencije na podlagi člena K.3 [PEU] o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih, sklenjene v Bruslju 28. maja 1998 (UL 1998, C 221, str. 1, tako imenovana Konvencija Bruselj II).
(
11
) Glej zlasti Cour de Cassation (vrhovno kasacijsko sodišče, Francija), prvi senat za civilne zadeve, 13. maj 2015, št. 15‑10.872; Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), Re B (A Child) (Habitual Residence: Inherent Jurisdiction) [2016] UKSC 4, točka 29, in High Court of Ireland (vrhovno sodišče, Irska) O’K proti A, 1. julij 2008, [2008] IEHC 243, točka 5.8.
(
12
) Glej, med drugim, Gallant, E., „Règlement Bruxelles II bis: compétence, reconnaissance et exécution en matières matrimoniale et de responsabilité parentale“, Répertoire de droit international, Dalloz, 2013, točka 24 in naslednje, ter Magnus, U., in Mankowski, P., European Commentaries on Private International Law: Brussels II bis Regulation, Sellier European Law Publisher, 2012, str. 21.
(
13
) Sodišče je že razsodilo, da mu nacionalno sodišče lahko predloži prošnjo za razlago, „tudi če se opira na trditve stranke v postopku v glavni stvari, katerih utemeljenosti navedeno sodišče še ni preverilo, če meni, da je glede na posebnosti zadeve predhodna odločba nujna, da bo lahko izdalo sodbo, in če so vprašanja za predhodno odločanje […] upoštevna“ (sodba z dne 9. decembra 2003, Gasser, C‑116/02, EU:C:2003:657, točka 27). V obravnavani zadevi predložitveno sodišče meni, da je odgovor Sodišča na njegova vprašanja potreben, da bo lahko odločilo o svoji pristojnosti, ker se dokazni standard v zvezi z upoštevnimi dejstvi, ki mora biti dosežen v ta namen, razlikuje od standarda, ki velja za dokazovanje dejstev v okviru odločanja po vsebini. V zvezi s tem je Sodišče v sodbi z dne 28. januarja 2015, Kolassa (C‑375/13, EU:C:2015:37, točke od 59 do 63), poudarilo, da obseg obveznosti nadzora, ki so naložene nacionalnim sodiščem pri preizkusu njihove pristojnosti v skladu z Uredbo Bruselj I, izhaja iz nacionalnega postopkovnega prava, pri čemer pa je treba zaščititi polni učinek te uredbe. Po mnenju Sodišča mora biti nacionalnemu sodišču omogočeno, da se brez težav izreče o lastni pristojnosti, ne da bi moralo vsebinsko odločati o zadevi, tako da bi izvedlo obsežen dokazni postopek glede upoštevnih dejstev, ki se nanašajo tako na pristojnost kot na vsebino. Menim, da ta logika velja tudi za pravila o pristojnosti iz Uredbe Bruselj II a.
(
14
) Ni sporno, da so predmet tožbe v glavni stvari vprašanja v zvezi s starševsko odgovornostjo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Uredbe Bruselj II a.
(
15
) Haaško konvencijo iz leta 1980 so podpisale vse države članice. Vendar Unija k njej ni pristopila. Poleg tega Republika Bangladeš ni podpisnica niti te konvencije niti Haaške konvencije iz leta 1996.
(
16
) Glej člen 62(2) in uvodno izjavo 17 Uredbe Bruselj II a. Na podlagi člena 60(e) te uredbe imajo določbe navedene uredbe prednost pred določbami Haaške konvencije iz leta 1980. Glej sodbo z dne 5. oktobra 2010, McB. (C‑400/10 PPU, EU:C:2010:582, točka 36).
(
17
) Glej člen 3 Haaške konvencije iz leta 1980 in člen 2, točka 11, Uredbe Bruselj II a.
(
18
) Glej člen 12 Haaške konvencije iz leta 1980 in člen 11 Uredbe Bruselj II a.
(
19
) Sodbi z dne 9. oktobra 2014, C (C‑376/14 PPU, EU:C:2014:2268, točka 54), in z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 41).
(
20
) Glej pojasnjevalno poročilo E. Pérez-Vere, Actes et documents de la XIVème session (1980), zvezek III (v nadaljevanju: poročilo Pérez-Vera), točke 16, 19 in 66. Zlasti točka 16 tega dokumenta razkriva, da je bil, ker s konvencijo ni bilo mogoče določiti meril za pristojnost na področju pravice do varstva in vzgoje, izbran mehanizem vrnitve, ki bo, „čeprav je posreden, v večini primerov omogočil, da bodo končno odločitev sprejeli organi v kraju, kjer je otrok običajno prebival pred premestitvijo“.
(
21
) Glej v tem smislu sodbo z dne 9. novembra 2010, Purrucker (C‑296/10, EU:C:2010:665, točka 84).
(
22
) Glej točki 24 in 25 poročila Pérez-Vera ter sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 59 in navedena sodna praksa).
(
23
) Glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 66).
(
24
) Od sprejetja Haaške konvencije iz leta 1961 se je merilu otrokovega običajnega prebivališča dajala prednost pred merilom državljanstva, ki je bilo običajna podlaga za pristojnost na področju statusa oseb, vendar se je štelo za zastarelo, in pred merilom stalnega prebivališča, ki je bilo pravni pojem, ki so ga različne nacionalne zakonodaje različno opredeljevale. Običajno prebivališče se je štelo za „pojem, ki se določa glede na dejstva“ in ki ustreza „dejanskemu središču življenjskih interesov otroka“ (pojasnjevalno poročilo W. de Steigerja, Actes et documents de la IXème session (1960), zvezek IV, str. 9, 13 in 14). V pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1980 je bilo poudarjeno, da je običajno prebivališče v nasprotju s pojmom „stalnega prebivališča“„pojem, ki se določi glede na dejstva“ (poročilo Pérez-Vera, točka 66). V pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1996 je bil predlog, da se vstavi opredelitev tega pojma, zavrnjen z obrazložitvijo, da bi taka opredelitev lahko posegla v razlago številnih drugih konvencij, v katerih je uporabljen enak pojem (pojasnjevalno poročilo P. Lagarda, Actes et documents de la XVIIIème session (1996), zvezek II, točka 40). Ta poročila so na voljo tudi na spletni strani https://www.hcch.net/fr/instruments.
(
25
) Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točki 26 in 30).
(
26
) S tem sledim zgledu predvsem britanskih in kanadskih sodišč, katerih sodna praksa se v številnih primerih sklicuje na odločbe sodišč drugih držav, ki so podpisnice Haaške konvencije iz leta 1980, in tega sodišča. Glej zlasti Cour suprême du Canada (vrhovno sodišče Kanade), Balev, 2018 SCC 16, točke od 40 do 57, in Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točka 46 in naslednje.
(
27
) [2013] UKSC 60.
(
28
) Glej točko 47 in naslednje teh sklepnih predlogov.
(
29
) [2013] UKSC 60, točke od 55 do 58.
(
30
) Glej zlasti [2013] UKSC 60, točke od 82 do 93. Poleg tega je predložitveno sodišče v posebnih okoliščinah, primerljivih z okoliščinami zadeve A proti A (Children: Habitual Residence), menilo, da otrok običajno prebiva v Združenem kraljestvu, čeprav nikoli ni „stopil“ na njegovo ozemlje. Glej High Court of Justice (England & Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek), B proti H (Habitual Residence: Wardship) [2002] 1 FLR 388.
(
31
) Cour de cassation (kasacijsko sodišče), prvi senat za civilne zadeve, 26. oktober 2011, št. 10‑19.905 (Bulletin 2011, I, št. 178).
(
32
) Glej točke 47 in od 54 do 63 teh sklepnih predlogov.
(
33
) Glej zlasti sodbe z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 38), z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 47), in z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 42).
(
34
) Sodba z dne 28. junija 2018 (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 42). Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točka 38). Ta test ustreza testu „dejansko središče otrokovih življenjskih interesov“, ki je bil določen v pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1961 (glej opombo 24 teh sklepnih predlogov).
(
35
) Sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 38), in z dne 9. oktobra 2014, C (C‑376/14 PPU, EU:C:2014:2268, točka 51). Glej tudi sodbe z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 49); z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 43), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 41).
(
36
) Sodba z dne 22. decembra 2010 (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 44).
(
37
) Navedba tega merila trči ob očitek, da državljanstvo otroka pomeni avtonomno navezno okoliščino pravne narave, ki so jo avtorji haaških konvencij (po katerih se zgleduje Uredba Bruselj II a) ravno nameravali izključiti v korist merila otrokovega običajnega prebivališča, ki se določi glede na dejstva (glej opombo 24 teh sklepnih predlogov). Glej Lamont, R., komentar k sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225), Common Market Law Review 47, 2010, str. 241. S tega vidika se državljanstvo otroka upošteva samo, če gre za indic, ki izraža družbeno resničnost otrokovega okolja. Glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točke od 57 do 60).
(
38
) Glej v tem smislu sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 39), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 43).
(
39
) Glej sodbe z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 40); z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 50); z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 46), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 46).
(
40
) Glej v tem smislu sodbi z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 48), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 49).
(
41
) Glede na slovar Larousse pojem „nourrisson“ (dojenček) označuje otroka, ki ni več novorojenček in je mlajši od dveh let, medtem ko „nouveau-né“ (novorojenček) zajema otroke, mlajše od 28 dni. Zaradi poenostavitve bom uporabljal izraz „dojenček“ za obe kategoriji zelo majhnih otrok. Deklica, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, je bila dojenček, ko je bila vložena tožba pri predložitvenem sodišču.
(
42
) Sodba z dne 22. decembra 2010 (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829).
(
43
) Sodba z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točke od 52 do 54). Glej tudi sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 45).
(
44
) Sodba z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 44).
(
45
) Sodba z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 45).
(
46
) Sodbi z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 45) in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 45). Glej tudi sodbo z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točki 55 in 56).
(
47
) Glej v tem smislu Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 23: „it is clear that parental intent does play a part in establishing or changing the habitual residence of a child: not parental intent in relation to habitual residence as a legal concept, but parental intent in relation to the reasons for a child’s leaving one country and going to stay in another“.
(
48
) Glej sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točki 47 in 50), ter z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 64).
(
49
) Glej Cour suprême du Canada (vrhovno sodišče Kanade), 20. april 2018, Balev, 2018 SCC 16, točke od 50 do 57.
(
50
) Glej United States Court of Appeals, 6th Circuit (pritožbeno sodišče za 6. okrožje, Združene države Amerike), Friedrich proti Friedrich, 78 F.3d 1060 (1996) in Robert proti Tessonu, 507 F.3d 981 (2007), ter Cour d’appel de Montréal (pritožbeno sodišče v Montrealu, Kanada), 8. september 2000, št. 500‑09‑010031‑003.
(
51
) Glej med drugim United States Court of Appeals, 9th Circuit (pritožbeno sodišče za 9. okrožje, Združene države Amerike), Mozes proti Mozesu, 239 F.3d 1067 (2001), in United States Court of Appeals, 11th Circuit (pritožbeno sodišče za 11. okrožje, Združene države Amerike), Ruiz proti Tenoriu, 392 F.3d 1247 (2004).
(
52
) Glej točko 47 teh sklepnih predlogov.
(
53
) Sodba z dne 15. februarja 2017 (C‑499/15, EU:C:2017:118, točka 61).
(
54
) Glej v zvezi s tem opombo 37 teh sklepnih predlogov.
(
55
) Sodba z dne 8. junija 2017 (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436).
(
56
) Sodba z dne 15. februarja 2017 (C‑499/15, EU:C:2017:118).
(
57
) Sklepni predlogi v zadevi OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:375, točki 57 in 61). Vendar generalni pravobranilec N. Wahl v točkah od 81 do 83 navedenih sklepnih predlogov nekoliko spremeni svoje stališče, ko ugotavlja, da ni mogoče izključiti tega, da se merilo fizične navzočnosti v izjemnih okoliščinah ne bi upoštevalo, če bi obstajala konkretna navezna okoliščina z državo članico, v kateri otrok še nikoli ni bil. Taka navezna okoliščina bi morala v otrokovo korist temeljiti na „močnih in dejanskih indicih“, ki bi tako lahko prevladali nad fizično navzočnostjo.
(
58
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 35).
(
59
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 50 in naslednje).
(
60
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točki 49 in 50).
(
61
) Glej točki 49 in 50 teh sklepnih predlogov.
(
62
) [2013] UKSC 60, točka 42.
(
63
) Tretji pristop, v skladu s katerim naj bi otrok običajno prebival v Franciji samo zato, ker je tam od svojega rojstva, se zdi že takoj izključen, saj naj ta naključna navzočnost ne bi bila stalna in redna, kar pa se zahteva za določitev otrokovega običajnega prebivališča.
(
64
) V nasprotju s predlogom generalnega pravobranilca N. Wahla v sklepnih predlogih v zadevi OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:375, točka 85) pristop, ki ga predlagam, nikakor ne pripelje do tega, da bi se sprejelo, da ima otrok običajno prebivališče že pred svojim rojstvom, niti posledično, da bi lahko za še nerojenega otroka veljala Uredba Bruselj II a. Ta pristop zgolj zrcali družbeno resničnost, da dojenček ne more biti vključen v samostojno družinsko in družbeno okolje, ki nima nobene povezave z okoljem oseb, ki zanj vsakodnevno skrbijo.
(
65
) Glej A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točke 44 (večinska sodba) in od 73 do 75 ter 83 in 84 (ločeno odklonilno mnenje). Glej tudi Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 21.
(
66
) Glej sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 50), in sodbo Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 21: „the proposition […] that a young child in the sole lawful custody of his mother will necessarily have the same habitual residence as she does, is to be regarded as a helpful generalisation of fact, which will usually but not invariably be true, rather than a proposition of law“. Glej tudi Supreme Court of the United States (vrhovno sodišče Združenih držav Amerike), Delvoye proti Lee, 2003 U.S. LEXIS 7737: „There is general agreement on a theoretical level that because of the factual basis of the concept there is no place for habitual residence of dependence. However, in practice it is often not possible to make a distinction between the habitual residence of a child and that of its custodian.“
(
67
) Glej v zvezi s tem ločeno odklonilno mnenje sodnika Lorda Hughesa v zadevi A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točka 92.
(
68
) Sodba z dne 2. aprila 2009 (C‑523/07, EU:C:2009:225).
(
69
) Vendar je na podlagi člena 19(2) Uredbe Bruselj II a mogoče preprečiti spore o pristojnosti. Ta določba določa, da „[č]e pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom v zvezi s starševsko odgovornostjo do istega otroka, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek“.
(
70
) Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točki 20 in 21).
(
71
) Sodba z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 43). Člen 13 Uredbe Bruselj II a se nanaša zlasti na izjemne primere selitev, pri katerih je otrok v prehodnem obdobju izgubil svoje običajno prebivališče v državi odhoda, ne da bi že pridobil običajno prebivališče v državi gostiteljici. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točka 45) in Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj II a, ki ga je izdala Komisija (na voljo na spletni strani https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f7d39509‑3f10‑4ae2‑b993‑53ac6b9f93ed, str. 29).
(
72
) Poleg tega v takem primeru sodišče zaradi takega pravila ne bi imelo možnosti, da ugotovi otrokovo običajno prebivališče glede na vse ostale upoštevne okoliščine.
(
73
) Seveda je mogoče dvomiti o tem, da mati ni pričakovala, da bo rodila v Bangladešu, saj je bila noseča več kot 7 mesecev, ko je odpotovala v to državo. Vendar bom – ker je predložitveno sodišče navedlo, da mora o svoji pristojnosti odločiti na podlagi trditve matere, da jo je oče prisilil roditi v Bangladešu – svojo analizo oprl na to domnevo.
(
74
) Glej Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), A proti A (Children), [2013] UKSC 60 in High Court of Justice (England &Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek), B proti H (Habitual Residence: Wardship) [2002] 1 FLR 388.
(
75
) Kot izhaja iz predložitvene odločbe, se mora nacionalno sodišče izreči o svoji pristojnosti na podlagi nekaterih navedb matere, ki še niso bile dokazane kot dejstva (glej točki 17 in 31 teh sklepnih predlogov). V teh okoliščinah je namen razprave, ki sledi, temu sodišču pomagati, da določi otrokovo običajno prebivališče v dejanskem okviru, ki ustreza tej različici dejstev, ne da bi se posegalo v vsebinsko presojo dejstev s strani predložitvenega sodišča.
(
76
) Glej točko 48 teh sklepnih predlogov.
(
77
) V tem smislu so nekatera sodišča Združenih držav Amerike upoštevala prisilo, izvršeno nad materjo otroka, za določitev njegovega prebivališča. Tako je District Court of Utah (okrožno sodišče zvezne države Utah, Združene države Amerike) razsodilo, da čeprav je otrok prebival v Nemčiji, tam ne prebiva običajno, saj je oče z verbalno, čustveno in fizično zlorabo materi in otroku preprečil, da odideta iz te države (Re Ponath, 829 F. Supp. 363 (1993)). District Court of Washington (okrožno sodišče zvezne države Washington, Združene države Amerike) je menilo, da mati otrok, ki so se obravnavali, ne prebiva običajno v Grčiji, kjer je živela z njimi družbeno izolirano in ji je bila odvzeta avtonomija, kjer ni poznala kulturnih norm niti jezika, z omejenim dostopom do finančnih sredstev, pri čemer je bila žrtev nasilja s strani očeta (Tsarbopoulos proti Tsarbopoulosu, 176 F. Supp. 2d 1045, (2001)). District Court of Minnesota (okrožno sodišče zvezne države Minnesota, Združene države Amerika) je upoštevalo okoliščino, da je oče materi preprečil odhod z ozemlja Izraela, katerega državljana sta bila in kjer je mati preživela 11 mesecev z očetom in njunimi otroki, zato da bi izključilo, da so ti otroci običajno prebivali v tej državi (Silverman proti Silvermanu, 2002 U.S. Dist. LEXIS 8313).
(
78
) Glej sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točke od 52 do 58).
(
79
) Glej točke od 65 do 71 teh sklepnih predlogov.
(
80
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 48). Glej točko 60 teh sklepnih predlogov.
(
81
) Komisija trdi, da enostranski namen enega od staršev, ki sta nosilca starševske odgovornosti, nikakor ne bi mogel nadomestiti tega, da otrok ni fizično navzoč v zadevni državi članici. To utemeljitev je treba zavrniti glede na sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 63), iz katere izhaja, da se sme namen enega od staršev, ki je sicer imetnik pravice do varstva in vzgoje, nima pa dejansko otroka, upoštevati samo, če namerava izvajati svojo pravico do varstva in vzgoje. Zato se sme upoštevati enostranski namen enega od staršev, ki namerava dejansko izvajati svojo pravico do varstva in vzgoje. Ta rešitev je poleg tega v skladu z duhom postopka vrnitve, ki je določen s Haaško konvencijo iz leta 1980 in dopolnjen z Uredbo Bruselj II a. Člen 3(b) te konvencije, katerega vsebina je prevzeta v členu 2, točka 11(b), te uredbe, določa, da je premestitev ali zadržanje otroka neupravičeno samo, kadar je to kršitev pravic do varstva in vzgoje v skladu z zakonodajo države, v kateri je imel otrok običajno prebivališče, in če so se te pravice do varstva in vzgoje v času premestitve ali zadržanja dejansko izvajale ali bi se bile izvajale, če do premestitve ali zadržanja ne bi prišlo.
(
82
) Glej sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 48).
(
83
) V skladu s sodbo z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 51), čeprav mora prebivanje otroka v zadevni državi članici „praviloma trajati določen čas, da izkazuje zadostno stalnost“, pa Uredba Bruselj II a ne določa minimalnega trajanja, zaradi česar je trajanje prebivanja le eden od indicev.
(
84
) Glej točko 71 teh sklepnih predlogov.
(
85
) Glej uvodno izjavo 12 Uredbe Bruselj II a in uvodno izjavo 33 iste uredbe, v skladu s katero navedena uredba priznava in upošteva temeljne pravice, zagotovljene z Listino.
(
86
) Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.
(
87
) Glej med drugim sodbo z dne 5. oktobra 2010, McB. (C‑400/10 PPU, EU:C:2010:582, točka 51).
(
88
) V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je pristojnost držav pogodbenic v smislu člena 1 EKČP načeloma omejena na njihovo ozemlje. To načelo dovoli izjeme samo v točno določenih okoliščinah, ki nimajo ničesar skupnega z dejanskim okvirom te zadeve. Glej zlasti ESČP, 7. julij 2011, Al-Skeini in drugi proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:2011:0707JUD005572107, točke od 130 do 142 in navedena sodna praksa).
(
89
) Čeprav Republike Bangladeš ne zavezujeta niti EKČP niti Listina, člena 7 in 9 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je 16. decembra 1966 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov in ki je začel veljati 23. marca 1976 – instrument, h kateremu je pristopila Republika Bangladeš – zagotavljata pravice, ki so podobne pravicam, določenim v členih 3 in 5 EKČP ter členih 4 in 6 Listine.
(
90
) Glej v zvezi s tem ločeno odklonilno mnenje sodnika Lorda Sumptiona v zadevi Re B (A Child) (Habitual Residence: Inherent Jurisdiction) [2016] UKSC 4, točki 66 in 76. Trdil je, da samo neodobravanje pravil, ki bi se uporabila na podlagi prava države, kjer je otrok navzoč, ne more zadostovati za utemeljitev pristojnosti sodišč Združenega kraljestva.
| 32,471
| 1
|
2018/62017TB0425/62017TB0425_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 46
| 183
|
201807130742004382018/C 268/604252017TC26820180730SL01SLINFO_JUDICIAL20180612494911Zadeva T-425/17: Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Capo d'Anzio/Komisija
C2682018SL4910120180612SL0060491491Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Capo d'Anzio/Komisija
(Zadeva T-425/17) (
1
)2018/C 268/60Jezik postopka: italijanščinaPredsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.
(
1
) UL C 277, 21.8.2017.
| 32,178
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/c2a0d9f0-b3b0-11ec-9d96-01aa75ed71a1_21
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
Minutes of the sitting of 7 June 2021
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 10,600
| 30,362
|
603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 v zvezi z določitvijo pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Vizumskega informacijskega sistema – Sprejeto s strani Sveta dne 27. maja 2021 (05951/1/2021 – COM(2021)0302[01] – C9-0199/2021 – 2018/0152B(COD)) posredovano pristojnemu odboru: LIBE. Trimesečni rok, ki ga ima Parlament na razpolago za sprejetje stališč, začne teči z jutrišnjim dnem, 8. junija 2021. Predsednik je dejal, da bodo na dnevni red tega zasedanja uvrščena tudi priporočila za drugo obravnavo naslednjih dosjejev, če jih bodo pristojni odbori IMCO, AFET/DEVE in EMPL sprejeli: — Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole (2018/0258(COD)); — Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 2021–2027 – globalna Evropa (2018/0243(COD)); — Evropski socialni sklad plus (ESS+) 2021—2027 (2018/0206(COD)). 9. Pogajanja pred prvo obravnavo v Parlamentu (člen 71 Poslovnika) Predsednik je v skladu s členom 71 Poslovnika sporočil odločitev odbor REGI o začetku medinstitucionalnih pogajanj na podlagi naslednjega poročila: — Odbor REGI: predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (COM(2020)0854 – C9-0433/2020 – 2020/0380(COD)) – Poročevalec: Pascal Arimont (A9-0178/2021). V skladu s členom 71(2) Poslovnika lahko poslanci ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag, do torka, 8. junija 2021, pred polnočjo pisno zahtevajo glasovanje o odločitvi o začetku pogajanj. Pogajanja se lahko začnejo kadar koli po izteku tega roka, če ni bila v Parlamentu vložena nobena zahteva za glasovanje o odločitvi o začetku pogajanj. 10. Delegirani akti (člen 111(6) Poslovnika) Predsednik konference predsednikov odborov je predsedniku Parlamenta v skladu s členom 111(6) Poslovnik sporočil, da ni bilo izraženih nasprotovanj k: — priporočilu odbora ECON da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 6. maja 2021 o podaljšanju prehodnega obdobja iz prvega pododstavka člena 89(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (C(2021)3114 – 2021/2680(DEA)) (B9-0315/2021). Če politična skupina ali število poslancev, ki dosegajo najmanj nizki prag, v štiriindvajsetih urah po razglasitvi na plenarnem zasedanju ne nasprotujejo priporočilu, se šteje za sprejetega. V nasprotnem primeru se o njem glasuje. 11. Podpis aktov, sprejetih v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (člen 79 Poslovnika) Predsednik je sporočil, da bo skupaj s predsednikom Sveta v sredo, 9. junija 2021 podpisal naslednji akt, ki je bil sprejet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom: — Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (00041/2021/LEX – C9-0201/2021 – 2018/0243(COD)). 12. Predložitev dokumentov Predloženi so bili naslednji dokumenti: 1) od drugih institucij — Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strojih in strojni opremi (COM(2021)0202 – C9-0145/2021 – 2021/0105(COD)) Predsednik se bo v skladu s členom 145(1) Poslovnika o tem predlogu posvetoval z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom. posredovano pristojnemu odboru: IMCO — Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije (COM(2021)0206 – C9-0146/2021 – 2021/0106(COD)) Predsednik se bo v skladu s členom 145(1) Poslovnika o tem predlogu posvetoval z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom. posredovano pristojnemu odboru: IMCO mnenje: ENVI, ITRE, TRAN, JURI, LIBE — Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (COM(2021)0223 – C9-0167/2021 – 2021/0114(COD)) Predsednik se bo v skladu s členom 145(1) Poslovnika o tem predlogu posvetoval z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom. posredovano pristojnemu odboru: INTA mnenje: DEVE, ECON, EMPL, IMCO, JURI — Osnutek sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo) (08656/2021 – C9-0189/2021 – 2018/0244(CNS)) posredovano pristojnemu odboru: DEVE 2) od odborov — Poročilo o vidiku spola v kohezijski politiki (2020/2040(INI)) – odbor REGI – Poročevalka: Monika Vana (A9-0154/2021) — Poročilo o spodbujanju enakosti spolov v izobraževanju in karierah na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (2019/2164(INI)) – odbor FEMM – Poročevalka: Susana Solís Pérez (A9-0163/2021) — Poročilo o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2020 (2020/2223(INI)) – odbor ECON – Poročevalec: Johan Van Overtveldt (A9-0168/2021) — ***I Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o podaljšanju trajanja žlahtniteljskih pravic v Skupnosti za vrsto beluš ter skupine vrst cvetoče čebulice, grmasto jagodičje in okrasne lesnate rastline (COM(2021)0036 – C9-0010/2021 – 2021/0019(COD)) – odbor AGRI – Poročevalec: Bert-Jan Ruissen (A9-0171/2021) — ***I Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 640/2010 (COM(2020)0670 – C9-0336/2020 – 2020/0302(COD)) – odbor PECH – Poročevalec: Gabriel Mato (A9-0172/2021) — Poročilo o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu o 75. in 76. zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov (2020/2128(INI)) – odbor AFET – Poročevalka: María Soraya Rodríguez Ramos (A9-0173/2021) — Poročilo o osnutku uredbe Evropskega parlamenta o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (Statut evropskega varuha človekovih pravic), in razveljavitvi Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom (2021/2053(INL)) – odbor AFCO – Poročevalec: Paulo Rangel (A9-0174/2021) — Poročilo o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (2020/2273(INI)) – odbor ENVI – Poročevalec: César Luena (A9-0179/2021) — Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Finska – EGF/2020/007 FI/Finnair) (COM(2021)0227 – C9-0162/2021 – 2021/0116(BUD)) – odbor BUDG – Poročevalec: Eero Heinäluoma (A9-0186/2021) — Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge, ki jo je podala Nizozemska – EGF/2020/004 NL/The Netherlands KLM (COM(2021)0226 – C9-0161/2021 – 2021/0115(BUD)) – odbor BUDG – Poročevalka: Monika Vana (A9-0187/2021) — Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Belgije EGF/2020/005 BE/Belgium Swissport (COM(2021)0212 – C9-0159/2021 – 2021/0109(BUD)) – odbor BUDG – Poročevalec: Olivier Chastel (A9-0188/2021) — Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nemčije – EGF/2020/003 DE/GMH Guss – Nemčija (COM(2021)0207 – C9-0156/2021 – 2021/0107(BUD)) – odbor BUDG – Poročevalec: Jens Geier (A9-0189/2021) 13. Vprašanja za ustni odgovor (predložitev) Naslednja vprašanja za ustni odgovor z razpravo so bila uvrščena na dnevni red (člen 136 Poslovnika): — O-000017/2021, ki so ga v imenu odbora EMPL Komisiji postavili Lucia Ďuriš Nicholsonová, Rosa Estaràs Ferragut, Pierfrancesco Majorino, Jordi Cañas, Stefania Zambelli, Katrin Langensiepen in José Gusmão: Avtizem in vključujoče zaposlovanje (2020/2585(RSP)) (B9-0017/2021); — O-000029/2021, ki sta ga v imenu odbora AFCO Svetu postavila Antonio Tajani in Domènec Ruiz Devesa: Pravica Parlamenta do preiskave (B9-0020/2021); — O-000030/2021, ki sta ga v imenu odbora AFCO Komisiji postavila Antonio Tajani in Domènec Ruiz Devesa: Pravica Parlamenta do preiskave (B9-0021/2021); — O-000034/2021, ki ga je v imenu odbora PECH Komisiji postavil Pierre Karleskind: Ribištvo in akvakultura v EU, ki sta odporna na podnebne spremembe (B9-0022/2021); — O-000036/2021, ki ga je v imenu odbora CULT Komisiji postavila Sabine Verheyen: Prihodnja sredstva EU za radijsko mrežo Euranet Plus (B9-0023/2021); — O-000037/2021, ki ga je v imenu odbora ITRE postavil Cristian-Silviu Bușoi: Strategija EU za kibernetsko varnost v digitalnem desetletju (B9-0024/2021). 14. Razpored dela Razdeljen je bil končni osnutek dnevnega reda delnih zasedanj junija I 2021 (PE 693. 498/PDOJ). Predsednik je sporočil, da je prejel zahtevo za nujni postopek (člen 163 Poslovnika) v zvezi z naslednjim zakonodajnim dosjejem: — Prehodne določbe za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19 (sprememba Uredbe (EU) 2016/1628) (točka 159 končnega osnutka dnevnega reda). O zahtevi se bo glasovalo med časom, ki je ta dan namenjen glasovanju. Predsednik je po posvetovanju s političnimi skupinami h končnemu osnutku dnevnega reda predlagal naslednje spremembe: Ponedeljek Ni sprememb. Torek Izjavi Sveta in Komisije o pregledu Evropskega parlamenta o oceni nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo opravljata Komisija in Svet (točka 96 končnega osnutka dnevnega reda) se premakneta in na dnevni red uvrstita kot tretja točka, po izjavi Komisije o stanju izvajanja časovnega načrta za vire lastnih sredstev (točka 97 končnega osnutka dnevnega reda). Razprava o poročilu Marie Soraye Rodríguez Ramos o 75. in 76. zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (točka 31 končnega osnutka dnevnega reda) se premakne in na dnevni red uvrsti kot četrta popoldanska točka po razpravi o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o človekovih pravicah in političnih razmerah na Kubi (točka 101 končnega osnutka dnevnega reda). Sreda Ni sprememb. Četrtek Ni sprememb. Glasovanje bo razporejeno med različne čase glasovanja, in sicer glede na število predlogov sprememb in zahtev za deljeno in ločeno glasovanje. Informacije o tem, kako bo glasovanje razporejeno, bodo na voljo na spletnem mestu Parlamenta v razdelku „Pomembne informacije in dokumenti“. Parlament je izjavil, da se strinja s temi spremembami. S tem je bil določen razpored dela. 15. Stanje malih in srednjih podjetij v Uniji – Izvajanje agende za boljše pravno urejanje/cilj zmanjšanja upravnega bremena (razprava) Izjava Komisije: Stanje malih in srednjih podjetij v Uniji (2021/2709(RSP)) Izjava Komisije: Izvajanje agende za boljše pravno urejanje/cilj zmanjšanja upravnega bremena (2021/2710(RSP)) Nicolas Schmit (član Komisije) je podal izjavo. PREDSEDSTVO: Othmar KARAS podpredsednik Govorili so Cristian-Silviu Bușoi v imenu skupine PPE, Josianne Cutajar v imenu skupine S&D, Martina Dlabajová v imenu skupine Renew, Paolo Borchia v imenu skupine ID, Robert Roos v imenu skupine ECR, Sandra Pereira, v imenu skupine The Left, Ivan Vilibor Sinčić (samostojni poslanec), Henrike Hahn v imenu skupine Verts/ALE, Henna Virkkunen, Carlos Zorrinho, Mauri Pekkarinen in Philippe Olivier. (Nadaljevanje razprave: točka 17 zapisnika z dne 7. 6. 2021) 16. Glasovanje Parlament bo glasoval o naslednji zahtevi za uporabo nujnega postopka (člen 163 Poslovnika): Prehodne določbe za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19 (sprememba Uredbe (EU) 2016/1628) ***I [COM(2021)0254 – C9-0185/2021 – 2021/0129(COD)]. Parlament bo glasoval o začasnih sporazumih: Posledične spremembe sistema ETIAS: policijsko in pravosodno sodelovanje ***I Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1862 in Uredbe (EU) 2019/816 [COM(2019)0003 – C8-0025/2019 – 2019/0001A(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalec: Jeroen Lenaers (A9-0254/2020); Posledične spremembe sistema ETIAS: meje in vizumi ***I Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene ETIAS ter spremembi Uredbe (EU) 2018/1240, Uredbe (ES) št. 767/2008, Uredbe (EU) 2017/2226 in Uredbe (EU) 2018/1861 [COM(2019)0004 – C8-0024/2019 – 2019/0002(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalec: Jeroen Lenaers (A9-0255/2020). Parlament je glasoval z enim samim glasovanjem: Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/003 DE/GMH Guss – Nemčija Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Nemčije – EGF/2020/003 DE/GMH Guss – Nemčija [COM(2021)0207 – C9-0156/2021 – 2021/0107(BUD)] – Odbor za proračun. Poročevalec: Jens Geier (A9-0189/2021); Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/005 BE/Swissport – Belgija Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge Belgije – EGF/2020/005 BE/Swissport [COM(2021)0212 – C9-0159/2021 – 2021/0109(BUD)] – Odbor za proračun. Poročevalec: Olivier Chastel (A9-0188/2021); Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/004 NL/KLM – Nizozemska Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi vloge, ki jo je podala Nizozemska – EGF/2020/004 NL/The Netherlands KLM [COM(2021)0226 – C9-0161/2021 – 2021/0115(BUD)] – Odbor za proračun. Poročevalka: Monika Vana (A9-0187/2021); Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/007 FI/Finnair – Finska Poročilo o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga, ki jo je podala Finska – EGF/2020/007 FI/Finnair) [COM(2021)0227 – C9-0162/2021 – 2021/0116(BUD)] – Odbor za proračun. Poročevalec: Eero Heinäluoma (A9-0186/2021). Parlament bo glasoval o predlogu spremembe: Posledične spremembe sistema ETIAS: ECRIS-TCN ***I Poročilo o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 glede določitve pogojev za dostop do drugih informacijskih sistemov EU za namene Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve [COM(2019)0003 – C9-0090/2021 – 2019/0001B(COD)] – Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. Poročevalec: Jeroen Lenaers (A9-0083/2021). Glasovanje je odprto do 19. 15. Glasovanje se je začelo. Izidi glasovanja bodo sporočeni jutri, v torek, 8. junija 2021, ob 09. 00 (točka 2 zapisnika z dne 8. 6. 2021). 17. Stanje malih in srednjih podjetij v Uniji – Izvajanje agende za boljše pravno urejanje/cilj zmanjšanja upravnega bremena (nadaljevanje razprave) Izjava Komisije: Stanje malih in srednjih podjetij v Uniji (2021/2709(RSP)) Izjava Komisije: Izvajanje agende za boljše pravno urejanje/cilj zmanjšanja upravnega bremena (2021/2710(RSP)) (Začetek razprave: točka 15 zapisnika z dne 7. 6. 2021) Govorili so Eugen Jurzyca, Giorgos Georgiou, Enikő Győri, Jens Gieseke, Patrizia Toia, Dragoș Pîslaru, Isabella Tovaglieri, Geert Bourgeois, Maria da Graça Carvalho, Bettina Vollath, Liesje Schreinemacher, France Jamet, Raffaele Stancanelli, Angelika Winzig, Robert Hajšel, Ondřej Kovařík, Bogdan Rzońca, Ivan Štefanec, Lina Gálvez Muñoz, Nicola Beer, Angelika Niebler in Leszek Miller. PREDSEDSTVO: Dita CHARANZOVÁ podpredsednica Govorili so Riho Terras, Maria Spyraki, Isabel Benjumea Benjumea in Markus Ferber. Govoril je Nicolas Schmit (član Komisije). Razprava se je zaključila. 18. Sestava odborov in delegacij Predsedujoča je sporočila, da je predsednik Parlamenta od skupine ID prejel naslednjo odločitev, ki spreminja sestavo odborov in delegacij: — Odbor TRAN: Paolo Borchia Ta odločitev začne veljati na današnji dan. 19. Politika konkurence – letno poročilo za leto 2020 (razprava) Poročilo o politiki konkurence – letno poročilo za leto 2020 [2020/2223(INI)] – Odbor za ekonomske in monetarne zadeve. Poročevalec: Johan Van Overtveldt (A9-0168/2021) Govorila je Margrethe Vestager (izvršna podpredsednica Komisije). Govorili so Stéphanie Yon-Courtin (pripravljavka mnenja odbora IMCO), Fulvio Martusciello v imenu skupine PPE, Marc Angel v imenu skupine S&D, Claude Gruffat v imenu skupine Verts/ALE, Maximilian Krah v imenu skupine ID, José Gusmão, v imenu skupine The Left, in Clara Ponsatí Obiols, samostojna poslanka. Johan Van Overtveldt je predstavil poročilo. Govorili so Lídia Pereira, Paul Tang, Jean-Lin Lacapelle, Manon Aubry, Enikő Győri in Alfred Sant. PREDSEDSTVO: Dimitrios PAPADIMOULIS podpredsednik Govorila sta Carmen Avram in Victor Negrescu. Govorila je Margrethe Vestager. Razprava se je zaključila. Glasovanje: točka 8 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 22 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (končno glasovanje). Objava izidov glasovanja: točka 19 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 3 zapisnika z dne 9. 6. 2021 (končno glasovanje). 20. Vidik spola v kohezijski politiki (kratka predstavitev) Poročilo o vidiku spola v kohezijski politiki [2020/2040(INI)] – Odbor za regionalni razvoj. Poročevalka: Monika Vana (A9-0154/2021) Monika Vana je predstavila poročilo. Govoril je Virginijus Sinkevičius (član Komisije). Točka je bila zaključena. Glasovanje: točka 8 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 22 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (končno glasovanje). Objava izidov glasovanja: točka 19 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 3 zapisnika z dne 9. 6. 2021 (končno glasovanje). 21. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja (razprava) Poročilo o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja [2020/2273(INI)] – Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Poročevalec: César Luena (A9-0179/2021) César Luena je predstavil poročilo. Govorili sta Saskia Bricmont (pripravljavka mnenja odbora INTA) in Isabel Carvalhais (pripravljavka mnenja odbora AGRI). Govoril je Virginijus Sinkevičius (član Komisije). Govorili so Bettina Vollath (pripravljavka mnenja odbora AFET), Gabriel Mato (pripravljavec mnenja odbora PECH), Alexander Bernhuber v imenu skupine PPE, Mohammed Chahim v imenu skupine S&D, María Soraya Rodríguez Ramos v imenu skupine Renew, Ville Niinistö v imenu skupine Verts/ALE, Ivan David v imenu skupine ID, Anna Zalewska v imenu skupine ECR, Nikolaj Villumsen, v imenu skupine The Left, Ivan Vilibor Sinčić (samostojni poslanec), Jessica Polfjärd, Jytte Guteland, Pascal Canfin, Anna Deparnay-Grunenberg, Gianantonio Da Re, Andrey Slabakov, Silvia Modig, Dorien Rookmaker, Norbert Lins, Delara Burkhardt, Elsi Katainen, Bas Eickhout, Jadwiga Wiśniewska, Manuel Bompard, Edina Tóth, Pernille Weiss, Manuel Pizarro, Pierre Karleskind, Benoît Biteau, Mazaly Aguilar, Anja Hazekamp, Christine Schneider, Cyrus Engerer, Karin Karlsbro, Grace O'Sullivan, Bert-Jan Ruissen, Agnès Evren, Joachim Schuster, Ulrike Müller, Jutta Paulus, Herbert Dorfmann, Christel Schaldemose, Martin Hojsík, Rosa D'Amato, Michal Wiezik, Nicolae Ștefănuță, Pär Holmgren in Emma Wiesner. Govoril je Virginijus Sinkevičius. Razprava se je zaključila. Glasovanje: točka 8 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 22 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (končno glasovanje). Objava izidov glasovanja: točka 19 zapisnika z dne 8. 6. 2021 (predlogi sprememb); točka 3 zapisnika z dne 9. 6. 2021 (končno glasovanje). 22. Vzpostavitev instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole ***II (razprava) Priporočilo za drugo obravnavo o stališču Sveta v prvi obravnavi z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja [07234/1/2021 – C9-0196/2021 – 2018/0258(COD)] – Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Poročevalec: Jiří Pospíšil (A9-0196/2021) Andreas Schwab je (namesto poročevalca) predstavil priporočilo za drugo obravnavo. Govoril je Virginijus Sinkevičius (član Komisije). Govorili so Antonius Manders v imenu skupine PPE, Adriana Maldonado López v imenu skupine S&D, Vlad-Marius Botoș v imenu skupine Renew, Anna Cavazzini v imenu skupine Verts/ALE, Carlo Fidanza v imenu skupine ECR in Beata Mazurek. Govoril je Virginijus Sinkevičius. Razprava se je zaključila. Glej točko 20 zapisnika z dne 8. 6. 2021. 23. Obrazložitve glasovanja Pisne obrazložitve glasovanja: Pisne obrazložitve glasovanja so v skladu s členom 194 Poslovnika na voljo na spletnem mestu Parlamenta na straneh, rezerviranih za poslance. Izjemoma bodo sprejete obrazložitve glasovanja, ki niso daljše kot 400 besed. 24. Popravki in namere glasovanj Popravki in namere glasovanj se nahajajo v dokumentu „Izidi poimenskega glasovanja“, ki je priložen zapisniku zasedanja, in so na voljo na spletišču Parlamenta. Navedeni so samo informativno in ne spreminjajo izida glasovanja, ki je razglašen na plenarni seji. Dokument se redno posodablja največ dva tedna po zadnjem dnevu delnega zasedanja. Po tem roku je seznam popravkov in namer glasovanja dokončen in se predloži v prevajanje in objavo v Uradnem listu. 25. Dnevni red naslednje seje Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“PE 693. 498/OJMA). 26. Zaključek seje Seja se je zaključila ob 21. 52. Klaus Welle generalni sekretar David Maria Sassoli predsednik 7. junij 2021 Navzoči: Adinolfi Matteo, Aguilar Mazaly, Al-Sahlani Abir, Anderson Christine, Androulakis Nikos, Angel Marc, Annemans Gerolf, Ansip Andrus, Arias Echeverría Pablo, Aubry Manon, Auštrevičius Petras, Avram Carmen, Azmani Malik, Baldassarre Simona, Balt Marek Paweł, Barrena Arza Pernando, Bartolo Pietro, Băsescu Traian, Basso Alessandra, Beck Gunnar, Beer Nicola, Belka Marek, Benifei Brando, Bernhuber Alexander, Biedroń Robert, Bielan Adam, Bijoux Stéphane, Bilbao Barandica Izaskun, Bilčík Vladimír, Bilde Dominique, Bischoff Gabriele, Biteau Benoît, Bizzotto Mara, Blaga Vasile, Blaško Hynek, Blinkevičiūtė Vilija, Bonafè Simona, Borchia Paolo, Botoș Vlad-Marius, Boyer Gilles, Brglez Milan, Brudziński Joachim Stanisław, Brunet Sylvie, Buchheit Markus, Buda Daniel, Bușoi Cristian-Silviu, Buxadé Villalba Jorge, Campomenosi Marco, Cañas Jordi, Canfin Pascal, Caroppo Andrea, Carvalhais Isabel, Casanova Massimo, Caspary Daniel, Castaldo Fabio Massimo, Ceccardi Susanna, Chaibi Leila, Charanzová Dita, Chastel Olivier, Christensen Asger, Christoforou Lefteris, Cicurel Ilana, Colin-Oesterlé Nathalie, Comín i Oliveres Antoni, Conte Rosanna, Cormand David, Corrao Ignazio, Cseh Katalin, Cuffe Ciarán, Czarnecki Ryszard, Daly Clare, Danti Nicola, Da Re Gianantonio, Decerle Jérémy, Delbos-Corfield Gwendoline, De Meo Salvatore, Deparnay-Grunenberg Anna, Didier Geoffroy, Doleschal Christian, Dorfmann Herbert, Duda Jarosław, Düpont Lena, Durand Pascal, Dzhambazki Angel, Eickhout Bas, Engerer Cyrus, Eroglu Engin, Ertug Ismail, Evren Agnès, Ferber Markus, Fernandes José Manuel, Fernández Jonás, Ferrandino Giuseppe, Ferreira João, Fest Nicolaus, Fidanza Carlo, Flego Valter, Frankowski Tomasz, Franz Romeo, Fuglsang Niels, Gahler Michael, Gamon Claudia, García Pérez Iratxe, Gardiazabal Rubial Eider, Garicano Luis, Gebhardt Evelyne, Geese Alexandra, Georgiou Giorgos, Geuking Helmut, Gheorghe Vlad, Giarrusso Dino, Gieseke Jens, Glavak Sunčana, Goerens Charles, Gozi Sandro, Grant Valentino, Griset Catherine, Grošelj Klemen, Grudler Christophe, Gruffat Claude, Guetta Bernard, Guillaume Sylvie, Gusmão José, Gyöngyösi Márton, Haider Roman, Hajšel Robert, Hansen Christophe, Hautala Heidi, Hava Mircea-Gheorghe, Hayer Valérie, Heide Hannes, Herbst Niclas, Herzberger-Fofana Pierrette, Hetman Krzysztof, Hidvéghi Balázs, Hlaváček Martin, Hohlmeier Monika, Hojsík Martin, Hölvényi György, Homs Ginel Alicia, Hortefeux Brice, Incir Evin, in 't Veld Sophia, Jahr Peter, Jaki Patryk, Jalkh Jean-François, Jamet France, Joron Virginie, Juknevičienė Rasa, Jurgiel Krzysztof, Kalinowski Jarosław, Kaljurand Marina, Karas Othmar, Karleskind Pierre, Kefalogiannis Manolis, Kelleher Billy, Keller Fabienne, Kelly Seán, Kempa Beata, Kizilyürek Niyazi, Kloc Izabela-Helena, Knotek Ondřej, Kofod Peter, Kohut Łukasz, Kolakušić Mislav, Konečná Kateřina, Kopcińska Joanna, Körner Moritz, Kósa Ádám, Kovatchev Andrey, Krah Maximilian, Krasnodębski Zdzisław, Kubilius Andrius, Kuhs Joachim, Kuźmiuk Zbigniew, Kyuchyuk Ilhan, Lacapelle Jean-Lin, Larrouturou Pierre, Leitão-Marques Maria-Manuel, Lenaers Jeroen, Lexmann Miriam, Lins Norbert, Lizzi Elena, Loiseau Nathalie, Løkkegaard Morten, López Aguilar Juan Fernando, López Gil Leopoldo, Luena César, Madison Jaak, Maestre Martín De Almagro Cristina, Majorino Pierfrancesco, Maldeikienė Aušra, Maldonado López Adriana, Manders Antonius, Mandl Lukas, Marinescu Marian-Jean, Markey Colm, Marques Pedro, Martusciello Fulvio, Mato Gabriel, Matthieu Sara, Maurel Emmanuel, Mavrides Costas, Mayer Georg, Mazurek Beata, Mebarek Nora, Meimarakis Vangelis, Metsola Roberta, Meuthen Jörg, Mikser Sven, Millán Mon Francisco José, Mituța Alin, Montserrat Dolors, Morano Nadine, Moreno Sánchez Javier, Moretti Alessandra, Możdżanowska Andżelika Anna, Müller Ulrike, Mureșan Siegfried, Neuser Norbert, Niebler Angelika, Oetjen Jan-Christoph, Olivier Philippe, O'Sullivan Grace, Paet Urmas, Panza Alessandro, Papadakis Demetris, Papadimoulis Dimitrios, Paulus Jutta, Pedicini Piernicola, Pelletier Anne-Sophie, Penkova Tsvetelina, Pereira Sandra, Pereira Lídia, Peter-Hansen Kira Marie, Picula Tonino, Pieper Markus, Pignedoli Sabrina, Pineda Manu, de la Pisa Carrión Margarita, Pîslaru Dragoș, Polčák Stanislav, Pollák Peter, Ponsatí Obiols Clara, Puigdemont i Casamajó Carles, Rafalska Elżbieta, Rangel Paulo, Regner Evelyn, Rego Sira, Reil Guido, Ressler Karlo, Ries Frédérique, Rinaldi Antonio Maria, Rivasi Michèle, Roberti Franco, Rodríguez Ramos María Soraya, Rookmaker Dorien, Roose Caroline, Ros Sempere Marcos, Ruissen Bert-Jan, Ruiz Devesa Domènec, Rzońca Bogdan, Salini Massimiliano, Sánchez Amor Nacho, Sander Anne, Santos Isabel, Sardone Silvia, Sarvamaa Petri, Sassoli David Maria, Satouri Mounir, Schaldemose Christel, Schieder Andreas, Schneider Christine, Scholz Helmut, Schuster Joachim, Schwab Andreas, Seekatz Ralf, Séjourné Stéphane, Sidl Günther, Silva Pereira Pedro, Simon Sven, Sinčić Ivan Vilibor, Sokol Tomislav, Solé Jordi, Sonneborn Martin, Spurek Sylwia, Spyraki Maria, Stancanelli Raffaele, Štefanec Ivan, Ștefănuță Nicolae, Szydło Beata, Tang Paul, Tarczyński Dominik, Terras Riho, Tobiszowski Grzegorz, Toia Patrizia, Tolleret Irène, Tomc Romana, Toussaint Marie, Tovaglieri Isabella, Trillet-Lenoir Véronique, Tudorache Dragoș, Vautmans Hilde, Vedrenne Marie-Pierre, Verhofstadt Guy, Vilimsky Harald, Vollath Bettina, Vuolo Lucia, Wallace Mick, Walsmann Marion, Waszczykowski Witold Jan, Weiss Pernille, Wiezik Michal, Winzig Angelika, Wiseler-Lima Isabel, Wiśniewska Jadwiga, Yenbou Salima, Yon-Courtin Stéphanie, Zacharopoulou Chrysoula, Zalewska Anna, Zarzalejos Javier, Ždanoka Tatjana, Zdechovský Tomáš, Zimniok Bernhard, Złotowski Kosma, Zoido Álvarez Juan Ignacio, Zorrinho Carlos Opravičeni: Joveva Irena, Kokalari Arba, Maydell Eva, Ochojska Janina, Skyttedal Sara Zaradi pandemije COVID-19 je bil vzpostavljen sistem glasovanja na daljavo (glej sklep predsedstva z dne 20. marca 2020, ki je dopolnil sklep z dne 3. maja 2004 o pravilih glasovanja). Imena poslancev, ki so sodelovali pri glasovanju, so navedena v dokumentu „Izidi poimenskega glasovanja“, ki je priložen zapisniku seje in je na voljo na spletnem mestu Parlamenta. 7. junij 2021 IZIDI GLASOVANJ Izidi glasovanja tega delnega zasedanja so združeni v enem samem dokumentu, ki je priložen zapisniku zadnjega dne delnega zasedanja. 7. junij 2021 1. Zahteva za nujni postopek: Prehodne določbe za obravnavo posledic krize zaradi COVID-19 (sprememba Uredbe (EU) 2016/1628) – C9-0185/2021 – 2021/0129(COD) Za 662 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Jurzyca, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Lundgren, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Stegrud, Szydło, Tarczyński, Terheș, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Tošenovský, Van Overtveldt, Vondra, Vrecionová, Waszczykowski, Weimers, Wiśniewska, Zahradil, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Anderson, Androuët, Annemans, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beck, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Blaško, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Buchheit, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, David, De Man, Donato, Dreosto, Fest, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Hakkarainen, Huhtasaari, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Kofod, Krah, Kuhs, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Limmer, Lizzi, Madison, Mariani, Mayer, Mélin, Meuthen, Olivier, Panza, Regimenti, Reil, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vandendriessche, Vilimsky, Zambelli, Zanni, Zimniok NI : Beghin, Berg, Bocskor, Castaldo, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Konstantinou, Kósa, Pignedoli, Radačovský, Rondinelli, Rookmaker, Schaller-Baross, Sonneborn, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Al-Sahlani, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Eroglu, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Karlsbro, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Melchior, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Wiesner, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Číž, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Fuglsang, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaili, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Lalucq, Lange, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schaldemose, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vind, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Arvanitis, Flanagan, Georgoulis, Kokkalis, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Modig, Papadimoulis, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Proti 25 ID : de Graaff NI : Buschmann The Left : Aubry, Barrena Arza, Björk, Bompard, Botenga, Chaibi, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Georgiou, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Matias, Michels, Omarjee, Pelletier, Pereira Sandra, Schirdewan, Scholz, Villumsen, Wallace Vzdržani 9 NI : Comín i Oliveres, Lagos, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Sinčić The Left : Konečná, Maurel 2. Posledične spremembe sistema ETIAS: policijsko in pravosodno sodelovanje – A9-0254/2020 – Jeroen Lenaers – Predlog spremembe 42 Za 437 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Jurzyca, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Lundgren, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Stegrud, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Tošenovský, Van Overtveldt, Vondra, Vrecionová, Waszczykowski, Weimers, Wiśniewska, Zahradil, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Anderson, Androuët, Annemans, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beck, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Blaško, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Buchheit, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, De Man, Donato, Dreosto, Fest, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Hakkarainen, Huhtasaari, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Kofod, Krah, Kuhs, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Limmer, Lizzi, Madison, Mariani, Mayer, Mélin, Meuthen, Olivier, Panza, Regimenti, Reil, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vandendriessche, Vilimsky, Zambelli, Zanni, Zimniok NI : Beghin, Berg, Bocskor, Castaldo, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Konstantinou, Kósa, Lagos, Pignedoli, Radačovský, Rondinelli, Rookmaker, Schaller-Baross, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Al-Sahlani, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Eroglu, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Karlsbro, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Melchior, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Wiesner, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Číž, Fuglsang, Kaili, Lange, Rodríguez-Piñero, Schaldemose, Vind Proti 120 ID : David, de Graaff NI : Buschmann, Comín i Oliveres, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Sonneborn S&D : Lalucq The Left : Arvanitis, Aubry, Barrena Arza, Björk, Bompard, Botenga, Chaibi, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pelletier, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Vzdržani 138 ECR : Terheș NI : Sinčić S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Maurel Popravki in namere glasovanja Vzdržani : Rodríguez-Piñero 3. Posledične spremembe sistema ETIAS: meje in vizumi – A9-0255/2020 – Jeroen Lenaers – Predlog spremembe 66 Za 435 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Jurzyca, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Lundgren, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Stegrud, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Tošenovský, Van Overtveldt, Vondra, Vrecionová, Waszczykowski, Weimers, Wiśniewska, Zahradil, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Anderson, Androuët, Annemans, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beck, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Blaško, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Buchheit, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, De Man, Donato, Dreosto, Fest, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Hakkarainen, Huhtasaari, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Kofod, Krah, Kuhs, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Limmer, Lizzi, Madison, Mariani, Mayer, Mélin, Meuthen, Olivier, Panza, Regimenti, Reil, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vandendriessche, Vilimsky, Zambelli, Zanni, Zimniok NI : Beghin, Berg, Bocskor, Castaldo, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Konstantinou, Kósa, Lagos, Pignedoli, Radačovský, Rondinelli, Rookmaker, Schaller-Baross, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Al-Sahlani, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Eroglu, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Karlsbro, Katainen, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Melchior, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Wiesner, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Číž, Fuglsang, Kaili, Lange, Schaldemose, Vind Verts/ALE : Holmgren Proti 119 ID : David, de Graaff NI : Buschmann, Comín i Oliveres, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Sonneborn S&D : Lalucq The Left : Arvanitis, Aubry, Barrena Arza, Björk, Bompard, Botenga, Chaibi, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pelletier, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Vzdržani 141 ECR : Terheș NI : Sinčić Renew : Andrews, Kelleher S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Maurel 4. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/003 DE/GMH Guss – Nemčija – A9-0189/2021 – Jens Geier – Eno samo glasovanje Za 670 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Van Overtveldt, Waszczykowski, Wiśniewska, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Anderson, Androuët, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beck, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Buchheit, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, David, Donato, Dreosto, Fest, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Krah, Kuhs, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Limmer, Lizzi, Mariani, Mayer, Mélin, Meuthen, Olivier, Panza, Regimenti, Reil, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vilimsky, Zambelli, Zanni, Zimniok NI : Beghin, Berg, Bocskor, Buschmann, Castaldo, Comín i Oliveres, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Kósa, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Pignedoli, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Radačovský, Rondinelli, Schaller-Baross, Sinčić, Sonneborn, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Číž, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Fuglsang, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaili, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Lalucq, Lange, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schaldemose, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vind, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Arvanitis, Aubry, Barrena Arza, Björk, Bompard, Botenga, Chaibi, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Konečná, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Maurel, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pelletier, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Proti 22 ECR : Lundgren, Stegrud, Tošenovský, Vondra, Vrecionová, Weimers, Zahradil ID : Annemans, Blaško, De Man, de Graaff, Hakkarainen, Huhtasaari, Kofod, Vandendriessche NI : Lagos, Rookmaker Renew : Al-Sahlani, Eroglu, Karlsbro, Melchior, Wiesner Vzdržani 4 ECR : Jurzyca, Terheș ID : Madison NI : Konstantinou 5. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/005 BE/Swissport – Belgija – A9-0188/2021 – Olivier Chastel – Eno samo glasovanje Za 660 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Van Overtveldt, Waszczykowski, Wiśniewska, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Androuët, Annemans, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, David, De Man, Donato, Dreosto, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Lizzi, Madison, Mariani, Mayer, Mélin, Olivier, Panza, Regimenti, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vandendriessche, Vilimsky, Zambelli, Zanni NI : Beghin, Berg, Bocskor, Buschmann, Castaldo, Comín i Oliveres, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Kósa, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Pignedoli, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Radačovský, Rondinelli, Schaller-Baross, Sinčić, Sonneborn, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Číž, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Fuglsang, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaili, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Lalucq, Lange, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schaldemose, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vind, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Arvanitis, Barrena Arza, Björk, Botenga, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Konečná, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Maurel, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Proti 29 ECR : Lundgren, Stegrud, Tošenovský, Vondra, Vrecionová, Weimers, Zahradil ID : Anderson, Beck, Blaško, Buchheit, Fest, de Graaff, Hakkarainen, Huhtasaari, Kofod, Krah, Kuhs, Limmer, Meuthen, Reil, Zimniok NI : Lagos, Rookmaker Renew : Al-Sahlani, Eroglu, Karlsbro, Melchior, Wiesner Vzdržani 7 ECR : Jurzyca, Terheș NI : Konstantinou The Left : Aubry, Bompard, Chaibi, Pelletier Popravki in namere glasovanja Vzdržani : Demirel 6. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/004 NL/KLM – Nizozemska – A9-0187/2021 – Monika Vana – Eno samo glasovanje Za 657 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Van Overtveldt, Waszczykowski, Wiśniewska, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Androuët, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, David, Donato, Dreosto, Gancia, Garraud, de Graaff, Grant, Griset, Haider, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Lizzi, Mariani, Mayer, Mélin, Olivier, Panza, Regimenti, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vilimsky, Zambelli, Zanni NI : Beghin, Berg, Bocskor, Buschmann, Castaldo, Comín i Oliveres, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Kósa, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Pignedoli, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Radačovský, Rondinelli, Schaller-Baross, Sinčić, Sonneborn, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Číž, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Fuglsang, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaili, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Lalucq, Lange, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schaldemose, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vind, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Arvanitis, Barrena Arza, Björk, Botenga, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Konečná, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Maurel, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Proti 32 ECR : Lundgren, Stegrud, Tošenovský, Vondra, Vrecionová, Weimers, Zahradil ID : Anderson, Annemans, Beck, Blaško, Buchheit, De Man, Fest, Hakkarainen, Huhtasaari, Kofod, Krah, Kuhs, Limmer, Madison, Meuthen, Reil, Vandendriessche, Zimniok NI : Lagos, Rookmaker Renew : Al-Sahlani, Eroglu, Karlsbro, Melchior, Wiesner Vzdržani 7 ECR : Jurzyca, Terheș NI : Konstantinou The Left : Aubry, Bompard, Chaibi, Pelletier Popravki in namere glasovanja Vzdržani : Demirel 7. Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2020/007 FI/Finnair – Finska – A9-0186/2021 – Eero Heinäluoma – Eno samo glasovanje Za 658 ECR : Aguilar, Berlato, Bielan, Bourgeois, Brudziński, Buxadé Villalba, Czarnecki, de la Pisa Carrión, Dzhambazki, Fidanza, Fiocchi, Fitto, Fotyga, Fragkos, Hoogeveen, Jaki, Jurgiel, Kanko, Karski, Kloc, Kopcińska, Krasnodębski, Kruk, Kuźmiuk, Legutko, Mazurek, Możdżanowska, Poręba, Procaccini, Rafalska, Rooken, Roos, Ruissen, Rzońca, Saryusz-Wolski, Slabakov, Sofo, Stancanelli, Szydło, Tarczyński, Tertsch, Tobiszowski, Tomaševski, Tomašić, Van Overtveldt, Waszczykowski, Wiśniewska, Zalewska, Zīle, Złotowski ID : Adinolfi Matteo, Androuët, Baldassarre, Bardella, Basso, Bay, Beigneux, Bilde, Bizzotto, Bonfrisco, Borchia, Bruna, Campomenosi, Casanova, Ceccardi, Ciocca, Collard, Conte, Da Re, David, Donato, Dreosto, Gancia, Garraud, Grant, Griset, Haider, Hakkarainen, Huhtasaari, Jalkh, Jamet, Joron, Juvin, Lacapelle, Lancini, Laporte, Lebreton, Lechanteux, Lizzi, Mariani, Mayer, Mélin, Olivier, Panza, Regimenti, Rinaldi, Rivière, Rougé, Sardone, Tardino, Tovaglieri, Vilimsky, Zambelli, Zanni NI : Beghin, Berg, Bocskor, Buschmann, Castaldo, Comín i Oliveres, Deli, Deutsch, Ferrara, Furore, Gál, Gemma, Giarrusso, Gyöngyösi, Győri, Gyürk, Hidvéghi, Járóka, Kolakušić, Kósa, Nikolaou-Alavanos, Papadakis Kostas, Pignedoli, Ponsatí Obiols, Puigdemont i Casamajó, Radačovský, Rondinelli, Schaller-Baross, Sinčić, Sonneborn, Tóth, Trócsányi, Uhrík, Uspaskich, Vuolo PPE : Adamowicz, Ademov, Adinolfi Isabella, Alexandrov Yordanov, Amaro, Arias Echeverría, Arimont, Arłukowicz, Asimakopoulou, Băsescu, Bellamy, Benjumea Benjumea, Bentele, Berendsen, Berger, Berlusconi, Bernhuber, Bilčík, Blaga, Bogdan, Bogovič, Buda, Bușoi, Buzek, Caroppo, Carvalho, Casa, Caspary, del Castillo Vera, Christoforou, Clune, Colin-Oesterlé, van Dalen, Danjean, De Meo, Didier, Doleschal, Dorfmann, Duda, Düpont, Ehler, Estaràs Ferragut, Evren, Falcă, Ferber, Fernandes, Fitzgerald, Fourlas, Frankowski, Franssen, Gahler, García-Margallo y Marfil, Geuking, Gieseke, Glavak, González Pons, Halicki, Hansen, Hava, Herbst, Hetman, Hohlmeier, Hölvényi, Hortefeux, Hübner, Jahr, Juknevičienė, Kalinowski, Kalniete, Kanev, Karas, Kefalogiannis, Kelly, Kopacz, Kovatchev, Kubilius, Kympouropoulos, Kyrtsos, de Lange, Lega, Lenaers, Lewandowski, Lexmann, Liese, Lins, López Gil, López-Istúriz White, Łukacijewska, Lutgen, McAllister, Maldeikienė, Manders, Mandl, Marinescu, Markey, Martusciello, Mato, Maydell, Mažylis, Meimarakis, Melo, Metsola, Milazzo, Millán Mon, Monteiro de Aguiar, Montserrat, Morano, Mortler, Motreanu, Mureșan, Niebler, Niedermayer, Nistor, Novak, Novakov, Olbrycht, Patriciello, Pereira Lídia, Pieper, Pietikäinen, Polčák, Polfjärd, Pollák, Pospíšil, Radev, Radtke, Rangel, Ressler, Sagartz, Salini, Sander, Sarvamaa, Schmiedtbauer, Schneider, Schreijer-Pierik, Schulze, Schwab, Seekatz, Sikorski, Simon, Skyttedal, Šojdrová, Sokol, Spyraki, Štefanec, Tajani, Terras, Thaler, Thun und Hohenstein, Tobé, Tomac, Tomc, Vaidere, Vandenkendelaere, Verheyen, Vincze, Virkkunen, Voss, Vozemberg-Vrionidi, Walsh, Walsmann, Warborn, Weber, Weiss, Wieland, Wiezik, Winkler, Winzig, Wiseler-Lima, Zagorakis, Zarzalejos, Zdechovský, Zoido Álvarez, Zovko, Zver Renew : Alieva-Veli, Andrews, Ansip, Auštrevičius, Azmani, Bauzá Díaz, Beer, Bijoux, Bilbao Barandica, Botoș, Boyer, Brunet, Cañas, Canfin, Chabaud, Charanzová, Chastel, Christensen, Cicurel, Cioloș, Cseh, Danti, Decerle, Dlabajová, Donáth, Durand, Ďuriš Nicholsonová, Farreng, Flego, Gade, Gamon, Garicano, Gheorghe, Glück, Goerens, Gozi, Groothuis, Grošelj, Grudler, Guetta, Hahn Svenja, Hayer, Hlaváček, Hojsík, Huitema, Ijabs, in 't Veld, Joveva, Karleskind, Katainen, Kelleher, Keller Fabienne, Knotek, Körner, Kovařík, Kyuchyuk, Loiseau, Løkkegaard, Mihaylova, Mituța, Müller, Nagtegaal, Nart, Oetjen, Paet, Pagazaurtundúa, Pekkarinen, Petersen, Pîslaru, Rafaela, Ries, Riquet, Rodríguez Ramos, Schreinemacher, Séjourné, Semedo, Šimečka, Solís Pérez, Ștefănuță, Strugariu, Søgaard-Lidell, Tolleret, Toom, Torvalds, Trillet-Lenoir, Tudorache, Vautmans, Vedrenne, Verhofstadt, Vázquez Lázara, Yon-Courtin, Zacharopoulou, Zullo S&D : Agius Saliba, Aguilera, Ameriks, Andrieu, Androulakis, Angel, Ara-Kovács, Arena, Avram, Balt, Barley, Bartolo, Belka, Benea, Benifei, Beňová, Bergkvist, Biedroń, Bischoff, Blinkevičiūtė, Bonafè, Borzan, Brglez, Bullmann, Burkhardt, Calenda, Carvalhais, Cerdas, Chahim, Chinnici, Cimoszewicz, Ciuhodaru, Číž, Cozzolino, Crețu, Cutajar, Danielsson, De Castro, Durá Ferrandis, Engerer, Ertug, Fajon, Fernández, Ferrandino, Fritzon, Fuglsang, Gálvez Muñoz, García Del Blanco, García Muñoz, García Pérez, Gardiazabal Rubial, Gebhardt, Geier, Glucksmann, González, González Casares, Grapini, Gualmini, Guillaume, Guteland, Hajšel, Heide, Heinäluoma, Homs Ginel, Hristov, Incir, Jerković, Jongerius, Kaili, Kaljurand, Kammerevert, Kohut, Köster, Krehl, Lalucq, Lange, Larrouturou, Leitão-Marques, Liberadzki, López, López Aguilar, Luena, Maestre Martín De Almagro, Majorino, Maldonado López, Manda, Marques Margarida, Marques Pedro, Matić, Mavrides, Maxová, Mebarek, Mikser, Miller, Molnár, Moreno Sánchez, Moretti, Negrescu, Neuser, Nica, Noichl, Olekas, Papadakis Demetris, Penkova, Picierno, Picula, Pisapia, Pizarro, Plumb, Regner, Reuten, Roberti, Rodríguez-Piñero, Rónai, Ros Sempere, Ruiz Devesa, Sánchez Amor, Sant, Santos, Schaldemose, Schieder, Schuster, Sidl, Silva Pereira, Sippel, Smeriglio, Stanishev, Tang, Tarabella, Tax, Tinagli, Toia, Tudose, Ujhelyi, Ušakovs, Van Brempt, Vind, Vitanov, Vollath, Wölken, Wolters, Yoncheva, Zorrinho The Left : Arvanitis, Barrena Arza, Björk, Botenga, Daly, Demirel, Ernst, Ferreira, Flanagan, Georgiou, Georgoulis, Gusmão, Hazekamp, Kizilyürek, Kokkalis, Konečná, Kouloglou, Kountoura, MacManus, Matias, Maurel, Michels, Modig, Omarjee, Papadimoulis, Pereira Sandra, Pineda, Rego, Rodríguez Palop, Schirdewan, Scholz, Urbán Crespo, Villanueva Ruiz, Villumsen, Wallace Verts/ALE : Alametsä, Alfonsi, Andresen, Auken, Biteau, Bloss, Boeselager, Breyer, Bricmont, Bütikofer, Carême, Cavazzini, Cormand, Corrao, Cuffe, Dalunde, D'Amato, Delbos-Corfield, Delli, Deparnay-Grunenberg, Eickhout, Evi, Franz, Freund, Geese, Giegold, Gregorová, Gruffat, Guerreiro, Hahn Henrike, Häusling, Hautala, Herzberger-Fofana, Holmgren, Jadot, Jakeliūnas, Keller Ska, Kolaja, Kuhnke, Lagodinsky, Lamberts, Langensiepen, Marquardt, Matthieu, Metz, Neumann, Nienaß, Niinistö, O'Sullivan, Paulus, Pedicini, Peksa, Peter-Hansen, Reintke, Riba i Giner, Ripa, Rivasi, Roose, Ropė, Satouri, Semsrott, Solé, Spurek, Strik, Toussaint, Urtasun, Vana, Van Sparrentak, Von Cramon-Taubadel, Waitz, Wiener, Yenbou, Ždanoka Proti 31 ECR : Lundgren, Stegrud, Tošenovský, Vondra, Vrecionová, Weimers, Zahradil ID : Anderson, Annemans, Beck, Blaško, Buchheit, De Man, Fest, de Graaff, Kofod, Krah, Kuhs, Limmer, Madison, Meuthen, Reil, Vandendriessche, Zimniok NI : Lagos, Rookmaker Renew : Al-Sahlani, Eroglu, Karlsbro, Melchior, Wiesner Vzdržani 7 ECR : Jurzyca, Terheș NI : Konstantinou The Left : Aubry, Bompard, Chaibi, Pelletier Popravki in namere glasovanja Vzdržani : Demirel 8. C_2022149EL. 01000101. xml 4. 4. 2022 EL Επίσημη Εφημερίδα της Ευρωπαϊκής Ένωσης C 149/1 7ης Ιουνίου 2021ΣΥΝΟΠΤΙΚΑ ΠΡΑΚΤΙΚΑ ΤΗΣ ΣΥΝΕΔΡΙΑΣΗΣ ΤΗΣ 7ΗΣ ΙΟΥΝΙΟΥ 2021 (2022/C 149/01) Περιεχόμενα 1. Επανάληψη της συνόδου 4 2. Έναρξη της συνεδρίασης 4 3. Δήλωση της Προεδρίας 4 4. Έγκριση των Συνοπτικών Πρακτικών των προηγουμένων συνεδριάσεων 4 5. Αίτημα για άρση της ασυλίας 4 6. Σύνθεση των πολιτικών ομάδων 4 7. Σύνθεση των επιτροπών και των αντιπροσωπειών 5 8. Θέσεις του Συμβουλίου κατά την 1η ανάγνωση 5 9. Διαπραγματεύσεις πριν από την πρώτη ανάγνωση του Κοινοβουλίου (άρθρο 71 του Κανονισμού) 6 10. Κατ' εξουσιοδότηση πράξεις (άρθρο 111 παράγραφος 6 του Κανονισμού) 6 11. Υπογραφή πράξεων που εκδίδονται σύμφωνα με τη συνήθη νομοθετική διαδικασία (άρθρο 79 του Κανονισμού) 7 12. Κατάθεση εγγράφων 7 13. Ερωτήσεις με αίτημα προφορικής απάντησης (κατάθεση) 8 14. Διάταξη των εργασιών 9 15. Η κατάσταση της ένωσης των ΜΜΕ — Εφαρμογή του θεματολογίου για τη βελτίωση του νομοθετικού έργου/Στόχος μείωσης του διοικητικού φόρτου (συζήτηση) 10 16. Ψηφοφορία 10 17. Η κατάσταση της ένωσης των ΜΜΕ — Εφαρμογή του θεματολογίου για τη βελτίωση του νομοθετικού έργου/Στόχος μείωσης του διοικητικού φόρτου (συνέχεια της συζήτησης) 11 18. Σύνθεση των επιτροπών και των αντιπροσωπειών 12 19. Πολιτική ανταγωνισμού — ετήσια έκθεση 2020 (συζήτηση) 12 20. Η διάσταση του φύλου στην πολιτική συνοχής (σύντομη παρουσίαση) 13 21. Στρατηγική της ΕΕ για τη βιοποικιλότητα με ορίζοντα το 2030 — Επαναφορά της φύσης στη ζωή μας (συζήτηση) 13 22. Θέσπιση του μέσου χρηματοδοτικής στήριξης για τον εξοπλισμό τελωνειακών ελέγχων ***II (συζήτηση) 14 23. Αιτιολογήσεις ψήφου 14 24. Διορθώσεις και προθέσεις ψήφου 14 25. Ημερήσια διάταξη της επόμενης συνεδρίασης 14 26. Λήξη της συνεδρίασης 15 ΚΑΤΑΣΤΑΣΗ ΠΑΡΟΝΤΩΝ 16 ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ I ΑΠΟΤΕΛΕΣΜΑΤΑ ΤΩΝ ΨΗΦΟΦΟΡΙΩΝ 18 ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ II ΑΠOΤΕΛΕΣΜΑΤΑ ΤΩΝ ΨΗΦOΦOΡΙΩΝ ΜΕ OΝOΜΑΣΤΙΚΗ ΚΛΗΣΗ 19 1. Αίτηση εφαρμογής της διαδικασίας του κατεπείγοντος: Μεταβατικές διατάξεις προκειμένου να αντιμετωπιστούν οι επιπτώσεις της κρίσης λόγω της νόσου COVID-19 (τροποποίηση του κανονισμού (ΕΕ) 2016/1628) — C9-0185/2021 — 2021/0129(COD) 19 2. Επακόλουθες τροποποιήσεις του ETIAS: αστυνομική και δικαστική συνεργασία — A9-0254/2020 — Jeroen Lenaers — Τροπ. 42 20 3. Επακόλουθες τροποποιήσεις του ETIAS: σύνορα και θεωρήσεις — A9-0255/2020 — Jeroen Lenaers — Τροπ. 66 22 4. Κινητοποίηση του Ευρωπαϊκού Ταμείου Προσαρμογής στην Παγκοσμιοποίηση: αίτηση EGF/ 2020/003 DE/ GMH Guss — Γερμανία- A9-0189/2021 — Jens Geier — Μοναδική ψηφοφορία 24 5. Κινητοποίηση του Ευρωπαϊκού Ταμείου Προσαρμογής στην Παγκοσμιοποίηση: αίτηση EGF/2020/005 BE/Swissport — Βέλγιο — A9-0188/2021 — Olivier Chastel — Μοναδική ψηφοφορία 25 6. Κινητοποίηση του Ευρωπαϊκού Ταμείου Προσαρμογής στην Παγκοσμιοποίηση: αίτηση EGF/2020/004 NL/KLM — Κάτω Χώρες — A9-0187/2021 — Monika Vana — Μοναδική ψηφοφορία 27 7. Κινητοποίηση του Ευρωπαϊκού Ταμείου Προσαρμογής στην Παγκοσμιοποίηση: αίτηση EGF/2020/007 FI/Finnair — Φινλανδία — A9-0186/2021 — Eero Heinäluoma — Μοναδική ψηφοφορία 28 8. Επακόλουθες τροποποιήσεις του ETIAS: ECRIS-TCN — A9-0083/2021 — Jeroen Lenaers — Τροπ. 1 30 Συνοπτικά Πρακτικά της συνεδρίασης της 7ης Ιουνίου 2021 ΠΡΟΕΔΡΙΑ: David Maria SASSOLI Πρόεδρος 1. Επανάληψη της συνόδου Η σύνοδος, που είχε διακοπεί την Παρασκευή 21 Μαΐου 2021, επαναλαμβάνεται. 2. Έναρξη της συνεδρίασης Η συνεδρίαση αρχίζει στις 17. 10. 3. Δήλωση της Προεδρίας Ο Πρόεδρος προβαίνει σε δήλωση με αφορμή την επιστροφή της Ολομέλειας του Κοινοβουλίου στην έδρα του, το Στρασβούργο, έπειτα από περισσότερους από δεκαπέντε μήνες απουσίας λόγω της πανδημίας COVID-19. Δηλώνει ότι θεωρεί ότι η επιστροφή αυτή είναι ένα σημάδι εμπιστοσύνης και ελπίδας μετά από τις δοκιμασίες που υπέστησαν οι κοινωνίες μας. Επισημαίνει ότι, χάρη στην υιοθέτηση έκτακτων μέτρων και νέων μεθόδων εργασίας, το Κοινοβούλιο κατόρθωσε να ασκήσει τα καθήκοντα και τα προνόμιά του. Ευχαριστεί τις γαλλικές αρχές και τους πολίτες του Στρασβούργου για την υποστήριξη και τη φιλοξενία τους, και χαιρετίζει τη δήμαρχο του Στρασβούργου, η οποία είναι παρούσα στην αίθουσα. 4. Έγκριση των Συνοπτικών Πρακτικών των προηγουμένων συνεδριάσεων Τα Συνοπτικά Πρακτικά των συνεδριάσεων της 17 Μαΐου 2021, 18 Μαΐου 2021, 19 Μαΐου 2021, 20 Μαΐου 2021 και 21 Μαΐου 2021 εγκρίνονται. Ο Jérémy Decerle ενημερώνει ότι ήταν παρών στη συνεδρίαση της 18ης Μαΐου 2021, αλλά το όνομά του δεν περιλαμβάνεται στην κατάσταση παρόντων. 5. Αίτημα για άρση της ασυλίας Οι αρμόδιες αρχές της Πορτογαλίας απέστειλαν ένα αίτημα άρσης της ασυλίας του κ. Álvaro Amaro στο πλαίσιο μιας ποινικής διαδικασίας που έχει κινηθεί εναντίον του ενώπιον του περιφερειακού δικαστηρίου της Guarda. Σύμφωνα με το άρθρο 9 παράγραφος 1 του Κανονισμού, το αίτημα αυτό παραπέμπεται στην αρμόδια επιτροπή JURI. 6. Σύνθεση των πολιτικών ομάδων Η Lucia Vuolo δεν είναι πλέον μέλος της ομάδας ID και περιλαμβάνεται στους μη εγγεγραμμένους βουλευτές από τις 4 Ιουνίου 2021. 7. Σύνθεση των επιτροπών και των αντιπροσωπειών Ο Πρόεδρος έλαβε από την Ομάδα PPE την ακόλουθη απόφαση για την τροποποίηση της σύνθεσης των επιτροπών και των αντιπροσωπειών: — επιτροπή EMPL: ο Lukas Mandl αντί του Christian Sagartz Η απόφαση αυτή αρχίζει να ισχύει από σήμερα. 8. Θέσεις του Συμβουλίου κατά την 1η ανάγνωση Ο Πρόεδρος ανακοινώνει, βάσει του άρθρου 63 παράγραφος 1 του Κανονισμού, ότι έλαβε εκ μέρους του Συμβουλίου τις ακόλουθες θέσεις μαζί με το σκεπτικό βάσει του οποίου τις υιοθέτησε, καθώς και τη θέση της Επιτροπής: — Θέση του Συμβουλίου σε πρώτη ανάγνωση εν όψει της έκδοσης κανονισμού του Ευρωπαϊκού Κοινοβουλίου και του Συμβουλίου για τη θέσπιση Μηχανισμού Γειτονίας, Ανάπτυξης και Διεθνούς Συνεργασίας — Παγκόσμια Ευρώπη, για την τροποποίηση και κατάργηση της απόφασης αριθ. 466/2014/ΕΕ του Ευρωπαϊκού Κοινοβουλίου και του Συμβουλίου και την κατάργηση του κανονισμού (ΕΕ) 2017/1601 του Ευρωπαϊκού Κοινοβουλίου και του Συμβουλίου και του κανονισμού (ΕΚ, Ευρατόμ) αριθ.
| 38,052
| 1
|
2023/32020R0852R(07)/32020R0852R(07)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 239
| 716
|
L_2023125SL.01006001.xml
11.5.2023
SL
Uradni list Evropske unije
L 125/60
Popravek Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088
(
Uradni list Evropske unije L 198 z dne 22. junija 2020
)
1.
Stran 29, člen 9, točka (f):
besedilo:
„(f)
varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov.“
se glasi:
„(f)
varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.“.
2.
Stran 34, člen 15:
besedilo:
„Člen 15
Bistven prispevek k varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov“
se glasi:
„Člen 15
Bistven prispevek k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov“.
3.
Stran 34, člen 15(1):
besedilo:
„1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k varstvu in ohranjanju biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti ali doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju:“
se glasi:
„1. Za gospodarsko dejavnost se šteje, da bistveno prispeva k varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar ta dejavnost bistveno prispeva k varovanju, ohranjanju ali obnavljanju biotske raznovrstnosti ali doseganju dobrega stanja ekosistemov ali varovanju ekosistemov, ki so že v dobrem stanju:“.
4.
Stran 36, člen 19(1), točka (k):
besedilo:
„(k)
so preprosta za uporabo in določena na način, ki olajša preverjanje, če izpolnjujejo navedena merila.“
se glasi:
„(k)
so preprosta za uporabo in določena na način, ki olajša preverjanje njihovega izpolnjevanja.“.
| 7,068
| 1
|
2023/Communication/Communication_SL.pdf_3
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,729
| 17,454
|
Če proizvajalci potrebujejo zagotovilo, da lahko prodajo zadostno količino svojih
proizvodov za kritje svojih stroškov, vendar ne poznajo točne potrebne količine, bi lahko
bil dogovor o minimalni količini najmanj omejeva lna določba za doseganje standarda
trajnostnosti. Če je na primer namen standarda trajnostnosti za vzrejo rac zmanjšati
antimikrobično odpornost s prepovedjo uporabe antimikrobikov in namesto tega uporabiti
alternative, na primer cepiva, probiotike in preb iotike, bodo rejci morda morali zagotoviti,
da lahko prodajo minimalno količino račjega mesa na leto za kritje dodatnih stroškov
uporabe alternativ antimikrobikom. Če pa je količina mesa, ki ga je mogoče predelati,
omejena, je lahko točna ali največja koli čina upravičeno nujna za zagotovitev, da je vse
proizvedeno račje meso uspešno predelano.
Intenzivnost omejitve
(122) Ugotavljanje intenzivnosti omejitve vključuje ocenjevanje količinske ravni
omejitve cene, obsega proizvodnje ter morda kakovosti, izbire in inovacij ter trajanja
omejitve.
Količinska raven omejitve
(123) Pojem količinske ravni omejitve se nanaša na obseg, v katerem bo zadevna
omejitev verjetno vplivala na zadevne parametre konkurence. Količinska raven omejitve
bo nujna, če je zaradi dogovora o nižji ravni omejitve manj verjetno, da bodo udeleženci
dosegli standard trajnostnosti.
(124) Če bi zadevna omejitev neposre dno ali posredno povzročila zvišanje cene, bi se
bilo treba pri ocenjevanju osredotočiti na raven zvišanja cene, ki je upravičeno nujna za
nosilce dejavnosti, da dosežejo zadevni standard trajnostnosti. Pri navedenem ocenjevanju
bi bilo treba upoštevati tr i elemente: (i) ocenjene nastale stroške in ocenjeni izpad dohodka;
35 (ii) stopnjo gotovosti nastanka pričakovanih stroškov in izpada dohodka ter (iii) verjetno
donosnost naložb glede na druge alternative.
(125) Glede na to, da bo izračun nastalih stroškov in izp ada dohodka odvisen od številnih
negotovih dejavnikov, od nosilcev dejavnosti ni mogoče pričakovati, da bodo izračunali
točen obseg zvišanja cen, pri katerem bodo lahko dosegli standard trajnostnosti. Namesto
tega bi si morali prizadevati izračunati povpre čno oceno nastalih stroškov in izpada
dohodka za vse nosilce dejavnosti, ki imajo take stroške in izpad dohodka, ob upoštevanju
najverjetnejšega scenarija v smislu pogojev in sprememb na trgu. Omejitev verjetno ne bo
zadostila temu koraku analize nujnosti, če so rezultati izračuna ocenjenih stroškov in
ocenjenega izpada dohodka napačni. To bi se zgodilo, če bi rezultati temeljili na malo
verjetnih predpostavkah o spremembah na trgu v zvezi s stroški vložkov ali če pri izračunu
izpada dohodka ne bi bili v ce loti upoštevani morebitni prihodki, ki bi lahko nastali pri
trajnostni proizvodnji ali trgovini.
(126) Trije zgoraj opisani elementi naj bi se dopolnjevali. Namen elementa (i) je
zagotoviti, da udeleženci v dogovoru o trajnostnosti prejmejo nadomestilo za dodatn e
stroške in izpad dohodka zaradi izvajanja standarda trajnostnosti. Namen elementa (ii) je
zagotoviti, da so udeleženci v dogovoru o trajnostnosti zaščiteni pred nepričakovanimi
spremembami stroškov in izgubo dohodka. Namen elementa (iii) je zagotoviti, d a bo
izvajanje standarda trajnostnosti za udeležence v dogovoru bolj dobičkonosno, kot če ne
bi izvajali nobenega standarda ali da bi izvedli drugačno naložbo, ki bi lahko privedla do
manj trajnostne proizvodnje ali trgovine.
(127) Elementa (ii) in (iii) iz pre jšnjega odstavka sta torej spodbujevalno plačilo za
udeležence v dogovoru o trajnostnosti, da sklenejo dogovor o trajnostnosti. Višina
spodbujevalnega plačila, tj. vsota elementov (ii) in (iii) iz odstavka (124) , bo
kvantitativnemu delu preskusa nujnosti verjetno zadostila, če ne presega 20 %
nadomestila, ki ga je sicer mogoče prejeti za nastale stroške in izpad dohodka (element (i)).
Kadar spodbujevalno plačilo pre sega 20 %, je treba opraviti analizo nujnosti za vsak
primer posebej.
(128) Certifikat, da ustrezno plačilo prejmejo tisti nosilci dejavnosti, ki so dejansko imeli
stroške in izpad dohodka, je mogoče zagotoviti z revizijo, ki jo izvede tretja stran. Zagotovi
se lahko tudi z zagotavljanjem preglednosti za končne potrošnike v zvezi z odstotkom ali
zneskom, ki ga zadevni nosilci dejavnosti prejmejo za nakup kmetijskega proizvoda po
končni potrošniški ceni.
Primer: Čeprav obstaja povpraševanje po jagodah brez pestici dov, potrošniki slabo
sprejemajo višje cene. Za pridelavo jagod brez pesticidov bi bile potrebne dodatne
naložbe v opremo, nastali pa bi dodatni stroški dela, zaradi česar bi se cene zvišale.
Verjetnost, da bi potrošniki kupovali dražje jagode brez pestici dov, bi bila manjša,
prodaja pridelovalcev pa bi se zaradi tega lahko zmanjšala. Poleg tega bi se, če potrošniki
ne bi kupovali jagod brez pesticidov, pokvaril večji delež jagod. To vodi v slabši položaj
prvega na trgu za vse, ki želijo pridelovati jagode brez pesticidov.
Skupina pridelovalcev in trgovci na drobno oblikujejo pobudo, v okviru katere se trgovci
na drobno strinjajo, da bodo sodelujočim kmetom plačali dodatnih 1,20 EUR na
36 kilogram jagod brez pesticidov. Višina spodbujevalnega plačila temelji na študiji, v
kateri je bilo ugotovljeno, da:
(a) naj bi dodatni stroški dela in opreme za pridelavo jagod brez pesticidov v povprečju
znašali 1 EUR na kilogram za vse pridelovalce, ki sodelujejo v dogovoru;
(b) potrebujejo pridelovalci dodatno spodbudo v v išini 0,12 EUR na kilogram za
sklenitev dogovora, saj lahko potrošniki izgubijo interes za nakup trajnostnih jagod,
jagode se lahko pokvarijo, stroški pridelave pa se zato lahko povišajo. Zato bo morda
treba prekiniti tudi dogovor, kar bo povzročilo izgube za pridelovalce, ki so izvedli
potrebne naložbe;
(c) lahko pridelovalci dosežejo donosnost naložbe v višini 0,05 EUR na kilogram, če
dogovora ne sklenejo in namesto tega začnejo uporabljati drugačno mešanico pesticidov
brez povečanega tveganja pokvarljivosti. Zato bi morali pri pridelavi jagod brez
pesti cidov doseči donosnost naložb, ki bi bila višja od 0,05 EUR.
Skupna cenovna premija v višini 1,20 EUR na kilogram je višja od nastalih stroškov v
višini 1 EUR na kilogram in izpada dohodka zaradi doseganja standarda trajnostnosti.
Kljub temu cenovna premi ja vključuje tudi spodbujevalno plačilo v višini do 20 %
nadomestila za nastale stroške in izpad dohodka, v tem primeru 0,20 EUR na kilogram.
To je nujno potrebno: (i) za zagotovitev, da bodo pridelovalci uspešno začeli izvajati
standard trajnostnosti; (ii ) ob upoštevanju tveganja, da lahko pridelovalci prekinejo
dogovor zaradi morebitne izgube interesa potrošnikov za nakup trajnostnih jagod, in ob
upoštevanju povišanja stroškov pridelave ter (iii) ob upoštevanju dejstva, da lahko
pridelovalci dosežejo dono snost alternativne naložbe v višini 0,05 EUR na kilogram, če
se odločijo, da ne bodo sklenili dogovora o trajnostnosti. Znesek 0,12 EUR na kilogram,
dodeljen zaradi negotovosti (glej točko (b) zgoraj), ustreza pričakovanemu povišanju
stroškov in izpadu doh odka. Znesek, dodeljen za donosnost naložbe v višini 0,08 EUR
na kilogram (glej točko (c) zgoraj), presega alternativno netrajnostno naložbeno
priložnost v višini 0,05 EUR na kilogram.
Vendar bi bilo treba v primeru spodbujevalnega plačila v višini več ko t 0,20 EUR na
kilogram združljivost zvišanja cen s pogojem nujnosti oceniti za vsak primer posebej.
Trajanje omejitve
(129) Pri ocenjevanju trajanja omejitve, tj. števila mesecev ali let veljavnosti omejitve,
se ustrezno vprašanje glasi, ali bi bila zaradi krajšega trajanja omejitve verjetnost
doseganja standarda trajnostnosti manjša. Po eni strani bo morda morala omejitev obstajati
celotno obdobje trajanja dogovora o trajnostnosti, če stroški izvajanja standarda
trajnostnosti nastajajo v celotnem obd obju njegovega izvajanja. To se lahko zgodi, če
proizvajanje bolj trajnostnega proizvoda zahteva nakup dražjega vložka, ki bi ga morali
ves čas financirati kupci v celotnem obdobju obstoja standarda trajnostnosti. Če pa je za
doseganje standarda trajnostno sti potrebna le enkratna naložba (na primer standard zahteva
enkraten nakup opreme ali infrastrukture, ki jo je nato mogoče ponovno uporabiti v
prihodnosti), bo omejitev morda potrebna le za obdobje, ki je potrebno za zagotovitev
povrnitve sredstev, porabl jenih za naložbo.
37 Primer 1: Trgovci na drobno se dogovorijo, da bodo pridelovalcem lubenic plačali
cenovno premijo, da bi ti nabavili inovativna namakalna orodja. Cenovno premijo je treba
plačevati tri leta, saj pridelovalci nimajo privarčevanega potrebneg a zneska. Po treh letih
bodo pridelovalci uspeli povrniti stroške, ki so nastali pri nabavi opreme, in z uporabo
orodij začeli varčevati pri porabi vode. Zato nadaljnje plačevanje cenovne premije po
tretjem letu v smislu trajanja ne bi bilo nujno.
Primer 2: V podobnih okoliščinah kot v primeru 1 se pridelovalci lubenic skupaj s trgovci
na drobno dogovorijo, da bodo pridelovali lubenice brez pesticidov in uporabljali ekološke
alternative kemičnim pesticidom le, kadar ne bodo imeli druge možnosti. Trgovci na
drobno se dogovorijo, da bodo plačali višjo cenovno premijo od tiste iz primera 1. Plačilo
cenovne premije zagotavlja tudi nadomestilo za nakup namakalnih orodij. Ker pa je
neuporaba pesticidov ali uporaba izključno organskih pesticidov za pridelovalce lub enic
ponavljajoči se strošek, bo treba del plačila cenovne premije, ki se nanaša na neuporabo
pesticidov ali uporabo organskih alternativ, kadar je to potrebno, neprekinjeno izvajati ves
čas trajanja dogovora o trajnostnosti, izvajanje plačila, ki se nanaš a na namakalna orodja,
pa se bo moralo končati po treh letih.
Ni zahteve po oceni pokritja trga z omejitvijo
(130) Pri pripravi člena 210a sta si sozakonodajalca prizadevala zagotoviti, da bodo
nosilci dejavnosti čim širše sprejeli standarde trajnostnosti. Da bi se nosilce dejavnosti
spodbudilo k doseganju standardov, ki so višji od tistih, ki jih predpisuje pravo Unije ali
nacionalno pravo, sta ustvarila posebno ravnotežje med: (i) naknadnimi pogoji za
ugotavljanje nujnosti in (ii) možnostjo naknadnega posredovanja. Cilj tega je spodbuditi
obsežno sprejetje standardov trajnostnosti brez tveganja posredovanja s strani organov za
konkurenco, razen če ne pride do določene visoke stopnje negativnih tržnih učinkov. Poleg
tega nosilci dejavnosti tež ko ocenijo pokritje trga, saj bi morali za to določiti točno število
nosilcev dejavnosti, s katerimi bodo morali sodelovati v začetnih fazah izvajanja dogovora,
zaradi česar bi bili lahko izključeni drugi nosilci dejavnosti. Zaradi tega bi bila lahko
upora ba standarda trajnostnosti na koncu manjša.
(131) Na primer, če skupina proizvajalcev v dani regiji skupaj uspešno doseže standard
trajnostnosti, za njihov uspeh pa izve druga skupina proizvajalcev, ki prav tako delujejo v
tej regiji in ki se želijo pridružiti d ogovoru prve skupine, člen 210a drugi skupini omogoča,
da se pridruži dogovoru in izvaja standard trajnostnosti, čeprav bi se lahko standard
trajnostnosti dosegel z manjšim pokritjem s proizvajalci oziroma je bil s takim pokritjem
že dosežen.
(132) Zato za razli ko od člena 101(3) PDEU člen 210a ne zahteva analize pokritja trga z
omejitvijo konkurence, da bi se ugotovilo, ali je omejitev nujna. Nasprotno lahko pokritje
trga povzroči naknadno posredovanje organov za konkurenco, če zaradi njega nastane
veliko negati vnih učinkov na trg, kot je pojasnjeno v oddelku 8.
(133) Vendar pa z neobstojem potrebe po oceni pokritja trga ni odpravljena potreba po
oceni vrste nosilcev dejavnosti, s katerimi morajo sodelovati proizvajalci, kot je opisano v
koraku 1 preskusa nujnosti.
38 Primer 1: Deset pridelovalcev iz Ekvadorja se odloči, da bodo s pridelavo izključno
ekološkega kakava izboljšali standarde pridelave kakava. S proizvajalcem čokolade se
dogovorijo, da bodo prejeli plačilo cenovne premije v višini 0,50 EUR na kilogram
ekološkega kakava, ki se bo uporabljal kot sestavina čokoladnih proizvodov z
logotipom trajnostnosti. Pred začetkom izvajanja dogovora zanimanje za sodelovanje
pokažeta tudi druga skupina pridelovalcev in drug proizvajalec čokolade. Prvih deset
proizvajalcev oceni, da bi lahko skupaj s proizvajalcem čokolade, s katerim so se
prvotno odločili skleniti dogovor, dosegli standard sami (kot skupina) brez p omoči
druge skupine pridelovalcev in proizvajalca čokolade. Kljub temu drugo skupino
pridelovalcev in proizvajalca čokolade povabijo k pridružitvi.
V tem primeru preskus nujnosti vsem zainteresiranim pridelovalcem in proizvajalcem
čokolade ne preprečuje, d a bi sodelovali v dogovoru. Sklenitev dogovora namreč kaže,
da morajo pridelovalci za dosego standarda združiti moči z vsaj enim kupcem (v tem
primeru proizvajalcem čokolade). Dejstvo, da se prvotna skupina pridelovalcev in
kupca razširi, kar povzroči večj e pokritje trga v okviru dogovora, pri preskusu nujnosti
ni problematično.
Primer 2: V enakih okoliščinah kot v primeru 1 ponudnik vložkov v obliki semen po
začetku izvajanja dogovora s strani desetih pridelovalcev in proizvajalca čokolade
izrazi željo, da bi se pridružil dogovoru.
V tem primeru preskus nujnosti preprečuje naknadno sode lovanje ponudnika vložkov.
Analiza nujnosti je namreč pokazala, da zadostuje sodelovanje pridelovalcev in vsaj
enega kupca. Sodelovanje ponudnika vložkov zato ni nujno.
Primeri uporabe preskusa nujnosti
Primer 1: Pri določeni tehniki gojenja riža se por abi manj vode kot pri tradicionalnih
tehnikah gojenja riža, prav tako se ne uporabljajo umetna gnojila ali pesticidi. Uporaba
take tehnike prispeva k trajnostni rabi in varstvu krajine, vode in tal ter zmanjšuje
uporabo pesticidov. Vendar tehnika zahteva d odatni vložek finančnih sredstev in časa
pridelovalcev riža, dobičkonosna pa je le, če se izvaja v srednjem do velikem obsegu.
Tri zadruge za pridelavo riža se dogovorijo, da bodo pridelovale „trajnostni riž“ v
skladu z navedeno tehniko gojenja. Trgovec na drobno se strinja, da bo kupil določeno
količino trajnostnega riža – 100 ton na leto za obdobje treh let.
Zadevne tri zadruge so izračunale, da bi morale tri leta pridelati vsaj 95 ton riža na leto,
da bi njihova naložba dosegla potrebno ekonomijo obsega za doseganje standarda
trajnostnosti in razumne donosnosti naložbe. Za spodbujanje potrošnikov k nakupu
trajnostnega riža se te tri zadruge in trgovec na drobno dogovorijo, da cena trgovca na
drobno za nadaljnjo prodajo ne bo višja od 15 % nad povprečno c eno, ki jo trgovec na
drobno zaračunava za običajni riž. Vendar pa zaradi stroškov vložkov in dela trajnostni
riž trgovca na drobno stane 30 % več kot običajni riž.
Večina drugih kupcev na trgu, kot so trgovci na drobno, proizvajalci in grosisti, kaže
zanimanje predvsem za kupovanje običajnega riža, ki se prodaja po nižji ceni.
Potrošniki kažejo zanimanje za kupovanje bolj trajnostnega riža, vendar niso
39 seznanjeni z obsegom, v katerem pridelava običajnega riža pomeni uporabo gnojil in
pesticidov, in s količ ino vode, porabljene za ta namen.
Korak 1:
Ali je mogoče standard trajnostnosti doseči tudi s posamičnim delovanjem?
Zadruge pridelovalcev riža ne bi mogle same financirati pridelave trajnostnega riža.
Razlog za to je, da ne bi imele nobenega zagotovila, da bodo lahko tržile riž glede na
to, da se večina kupcev zanima za kupovanje običajnega riža, ki se prodaja po nižji
ceni. Tri zadruge zato posamično ne morejo uspešno sprejeti standarda. V navedenem
primeru bo dogovor s trgovcem na drobno, da bo ta kupil najmanj 100 ton trajnostnega
riža na leto, verjetno nujen.
Ločeno je treba oceniti dogovor, da cena trgovca na drobn o za nadaljnjo prodajo za
trajnostni riž ne bi bila višja od 15 % povprečne cene običajnega riža. Trajnostni riž
stane 30 % več kot običajen riž in obstaja tveganje, da bi potrošniki kupili nezadostne
količine riža. Dogovor o promociji trajnostnega riža bo zato verjetno nujen glede na
to, da trgovec na drobno sicer ne bi mogel še naprej kupovati pri treh zadrugah.
Posamično vsaka od treh zadrug in trgovec na drobno ne morejo promovirati riža, saj
si morajo pri tem medsebojno pomagati, ker sta pridelava in p rodaja trajnostnega riža
medsebojno povezani.
Nujnost določbe dogovora o trajnostnosti
Dogovor o nabavi določene količine trajnostnega riža na leto bo verjetno nujen, ker je
v dogovoru o trajnostnosti udeležen le en trgovec na drobno, pridelava trajnostnega
riža pa pomeni dodatne stroške za pridelovalce. Druga vrsta določbe, ki obravnava
težavo kritja stroškov, bi lahko bila, da bi se trgovec na drobno zavezal zgolj k
promociji trajnostnega riža, ne pa tudi k nakupu minimalne količine. Vendar to ne bi
bilo zadostno zagotovilo za tri zadruge, saj je običajen riž 30 % cenejši, potrošniki pa
na splošno niso seznanjeni s posledicami pridelave običajnega riža.
V primeru dogovora o zaračunavanju cene za nadaljnjo prodajo trajnostnega riža, ki ni
več kot 15 % višja od cene običajnega riža, obstaja manj omejevalen način za
promoviranje nakupa trajnos tnega riža. Ker je težava pomanjkanje ozaveščenosti
potrošnikov o koristih trajnostnega riža, bi lahko tri zadruge in trgovec na drobno
sklenili dogovor o certifikaciji, na primer da bodo s storitvami tretje osebe oblikovali
označbo za trajnostni riž. Tret ja stran bi ocenila skladnost riža s trajnostnimi
proizvodnimi metodami in potrdila njegovo skladnost. Z označbo bi se lahko
potrošnike obveščalo o okoljskem vplivu pridelave običajnega riža. Trgovec na drobno
bi imel tako možnost, da določi ceno za nadalj njo prodajo trajnostnega riža, hkrati pa
bi lahko z uporabo označbe uspešno zadovoljil povpraševanje potrošnikov po
trajnostnem rižu.
Korak 2: Nujnost narave in intenzivnosti omejitve
Pri ocenjevanju narave zaveze o nakupu 100 ton trajnostnega riža na le to bi lahko bila
alternativa zaveza trgovca na drobno, da bo od treh zadrug kupil ves trajnostni riž,
potreben za nadaljnjo prodajo. Vendar s tem ne bi bil dosežen standard trajnostnosti,
saj tri zadruge ne bi imele nobenega zagotovila, da bi trgovec na dr obno dejansko kupil
potrebno količino pridelanega riža. Razlog za to je, da morda ne potrebuje vseh 100 ton
40 trajnostnega riža v danem letu, zato zadruge ne bi imele nobene spodbude za izvedbo
potrebnih naložb.
Pri ocenjevanju intenzivnosti omejitve zaveze o nakupu 100 ton trajnostnega riža na
leto za obdobje treh let, se zdi omejitev nujna, saj morajo tri zadruge tri leta pridelati
vsaj 95 ton trajnostnega riža na leto, da bi dosegle donosnost svoje dodatne naložbe.
Zaradi novosti standarda trajnostnosti i n negotovosti v zvezi z njim je cilj trgovca na
drobno pri nakupu dodatnih pet ton trajnostnega riža zagotoviti varnostno mrežo v
primeru napačnega izračuna. Zaveza o nakupu 100 ton trajnostnega riža bo zato
verjetno nujna za doseganje zadevnega standarda trajnostnosti.
Primer 2: Obstaja regionalna pobuda za izboljšanje življenjskih pogojev prašičev.
Sodelujoči kmetje se s klavnico in dvema predelovalcema mesa dogovorijo, da bodo
na svojih kmetijah povečali velikost prostora na prašiča, ki presega zakonsk o določeni
minimum. Zaradi lokalnih zakonov o ohranjanju zemljišč za namene biotske
raznovrstnosti večina kmetov težko poveča velikost prostora za rejo prašičev, saj bi
morali zmanjšati število rejenih prašičev, da bi upoštevali standard. Posledično bi bil i
sodelujoči kmetje finančno prikrajšani v primerjavi s kmeti, ki ne bi sodelovali v
pobudi.
Pobuda zato določa, da predelovalci kmetom plačajo dodaten 1 EUR na kilogram
prodanega mesa kot cenovno premijo za nadomestilo kmetom zaradi zmanjšanega
obsega nj ihove proizvodnje in višjih stroškov. Plačilo cenovne premije ustreza
dobičku, ki bi ga kmetje sicer ustvarili, če bi redili več prašičev na konvencionalen
način, in majhni marži za spodbuditev kmetov k sklenitvi dogovora. En predelovalec
bi lahko predelal celotno proizvodnjo kmetov in pokril povezano finančno breme.
Vendar se je pobudi pridružil drugi predelovalec, ker bi rad izkoristil trg za bolj
trajnostne proizvode. Pobuda tudi določa, da bi se v vključenih klavnicah klali
izključno prašiči, rejeni v s kladu z zadevnimi standardi dobrobiti živali, da bi se
preprečilo mešanje njihovega mesa z mesom živali, rejenimi na običajen način.
Korak 1:
Ali je mogoče standard trajnostnosti doseči tudi s posamičnim delovanjem?
Prva alternativa, ki jo je treba preučiti, je, ali bi lahko udeleženci v dogovoru, ki
delujejo posamično namesto skupaj, dosegli standard trajnostnosti. Kmet, ki bi na svoji
kmetiji sam povečal velikost prostora na prašiča, bi zaradi zmanjšanja količine svoje
dobave ali zvišanja svoje prodajne cene izgubil del svojih prihodkov in verjetno tudi
svoje kupce, ki bi začeli kupovati pri drugih kmetih. Čeprav bi kmetje, ki sodelujejo
brez vključevanja predelovalcev, med seboj konkurirali pod enakimi pogoji, bi bili
hkrati še vedno prikrajšani v primerjavi s kmeti, ki so se odločili, da v dogovoru o
trajnostnosti ne bodo sodelovali. Prav tako bi stežka našli kupce, ki bi se strinjali s
plači lom višje cene za meso živali, rejenih na trajnostni način. Zato bo dogovor,
sklenjen med samimi kmeti ter med kmeti in predelovalci kot kupci mesnih
proizvodov, za razliko od enostranskega delovanja verjetno nujen. Nazadnje,
sodelovanje klavnice je načelo ma nujno, saj zagotavlja izkoščevanje mesa prašičev, ki
so predmet dogovora, in mesa tistih prašičev, ki niso predmet dogovora.
41 Nujnost določbe dogovora o trajnostnosti
Nadalje, predelovalci bi se lahko namesto plačila cenovne premije zavezali k nakupu
vsega mesa prašičev, rejenih v skladu s pobudo, po ceni mesa običajnih prašičev.
Kmetje običajno nimajo težav pri iskanju kupcev in bi lahko zlahka prodali mesne
proizvode iz mesa svojih prašičev. Če pa bi uporabili trajnostna merila, bi morali
prodajati z i zgubo, saj bi morali zmanjšati število živali, pri tem pa ne bi v zameno
prejeli ničesar. Plačilo cenovne premije bo zato verjetno nujno.
Kar zadeva zavezo klavnice, da bo klala le živali, rejene v skladu s standardom
trajnostnosti, bi lahko kmetje namesto tega od klavnice zahtevali, da ločuje in jasno
opredeli meso njihovih prašičev. To bi verjetno povzročilo nekaj dodatnih stroškov,
saj bi lahko vzdrževanje dveh ločenih linij v klavnici povzročilo neučinkovitosti pri
zakolu živali. Če pa bi klavnici uspel o najti učinkovit način upravljanja obeh linij, bi z
zakolom obeh vrst živali dosegla večji promet in s tem nadomestila stroške ločevanja
teh dveh vrst mesa za predelavo. Dogovor s klavnico, da bo klala le živali, rejene na
trajnostni način, zato verjetno ne bo nujen.
Korak 2: Nujnost narave in intenzivnosti omejitve
V primeru plačila cenovne premije, ki bi ga kmetje prejeli za dodelitev več prostora
prašičem, bi bila lahko alternativna omejitev dogovor o skupni ceni ali najnižji ceni za
mesne izdelke. Vendar bi dogovor o skupni ceni zadeval številne vidike stroškov
proizvodnje, ki niso povezani s standardom trajnostnosti, na primer cene vložkov,
vremenske dogodke in bolezni. Poleg tega bi bilo z najnižjo ceno, določeno na dovolj
visoki ravni za upoštevanje stroškov izboljšanja trajnostnosti, sicer možno zagotoviti,
da bodo proizvajalci prejeli nadomestilo za svoj trud, vendar pri tem ne bi bila
upoštevana možnost morebitne prihodnje spremembe drugih elementov cene
prašičjega mesa, kot so vložki, infrastruktura in sezonskost proizvoda, zato
dogovorjena najnižja cena ne bi več natančno odražala stroškov kmetov. Plačilo
cenovne premije bo torej verjetno nujno, ker ustreza izgubi dobička, ki jo imajo kmetje
zaradi reje manj prašičev, pri tem pa se bo ohranila možnost naključnega spreminjanja
drugih cenovnih komponent zaradi sprememb na trgu.
Prav tako bo verjetno nujno določiti plačilo cenovne premije, ki bi znašalo 1 EUR na
kilogram proizvedenega mesa. To bi se zgodilo, če bi se pri plačilu upošteval a izguba
dobička, ki bi jo imeli kmetje, ker obseg njihove proizvodnje ne bi bil enak, kot če bi
redili prašiče na običajen način, in majhna marža, ki je nižja od 20 % nadomestila za
nastale stroške in izpad dohodka, da bi kmete spodbudili k sklenitvi dogo vora. Brez te
marže in v primeru, da bi kmetje prejeli le nadomestilo za nastale dodatne stroške in
izpad dohodka, morda ne bi bili zainteresirani za to, da bi si prizadevali za doseganje
trajnostnega standarda.
Kot je pojasnjeno v oddelku 5.4.2.3, ni treb a oceniti, ali je število kmetov ali
predelovalcev, ki so se pridružili pobudi, nujno potrebno.
Primer 3: Skupina treh mlečnih zadrug oblikuje znak kakovosti za sir. Proizvajalci
morajo za znak kakovosti potrditi, da je mleko, ki se uporablja pri proizvodnji
njihovega sira, proizvedeno izključno z uporabo ekoloških metod. V skladu z znakom
kakovosti mora celo tna mlečna proizvodnja za sir potekati po ekoloških metodah s
42 predhodno določenega seznama za zagotovitev, da se ekološko mleko ne meša z
drugimi vrstami mleka. Taka metoda proizvodnje pomeni dodatne stroške za
proizvajalce, zmanjšuje njihovo svobodo pri i zbiri alternativnih metod ekološke
proizvodnje sira in možnost, da za proizvodnjo sirov še naprej ponujajo
konvencionalno mleko. Podobne količine proizvodov, kot jih je predvidela mlečna
zadruga in ki so bile proizvedene po podobnih proizvodnih metodah, so že bile uspešno
dane na trg. Povpraševanje potrošnikov po ekološkem siru je veliko, potrošniki pa za
ta sir že plačujejo višjo ceno. Zato začnejo stranke zadrug povpraševati po dobavi
ekološkega sira, mlekarske zadruge pa si lahko povrnejo stroške, poveza ne z dodatnimi
zahtevami.
Korak 1: Ali je mogoče standard trajnostnosti doseči tudi s posamičnim
delovanjem?
Nekateri proizvajalci posamično že uporabljajo trajnostne standarde, ki so višji od
tistih, ki jih predpisuje pravo Unije ali nacionalno pravo, pro izvodi, proizvedeni v
skladu s temi standardi, pa so primerljive kakovosti in se proizvajajo v primerljivem
obsegu, kot proizvodi iz dogovora. Obstaja tudi povpraševanje potrošnikov in kupcev
po ekološkem siru. Zadruge bodo zato lahko standard uporabljale posamično in
zadovoljile vse večje povpraševanje potrošnikov po trajnostnem siru, tako da bodo
oblikovale lastno označbo. Zato se zdi, da potreba po sodelovanju ni nujna.
Primer 4: Vsako leto ob določenem času količina nekaterih vrst razpoložljive
zelenj ave presega povpraševanje. Posledično se zavrže med 7 % in 15 % letnega
spravila špinače. Zadruge so posamično poskušale izvajati različne strategije za
načrtovanje ali skladiščenje presežnih kmetijskih pridelkov, vendar jim ni uspelo
zadržati svojih izgub pod 7 -odstotnim povprečjem. Špinačo so poskušale tudi posušiti
in jo prodajati, vendar stranke ne povprašujejo po takem proizvodu.
Za zmanjšanje takih odpadkov se skupina zadrug za pridelavo špinače odloči, da bo
izmenjevala informacije o mesečnih dostava h špinače strankam, tako da bodo lahko
natančneje načrtovale ponudbo in povpraševanje. Zadruge tako izmenjavo
upravičujejo z navajanjem, da bodo vzpostavile sistem po načelu rotacije, v katerem
različne zadruge vsak mesec izmenjaje zmanjšajo svojo pridelav o za določen odstotek,
da bi jo uskladile s pričakovanim povpraševanjem po špinači naslednji mesec.
Korak 1:
Ali je mogoče standard trajnostnosti doseči tudi s posamičnim delovanjem?
Potreba po sodelovanju se zdi nujna, saj je bilo posamično delovanje za obravnavanje
živilskih odpadkov neuspešno.
Nujnost določbe dogovora o trajnostnosti
Zadruge za pridelavo špinače si prizadevajo doseči standard z izmenjavo informacij o
ponudbi in povpraševanju. Druga možnost je, da bi se dogovorile o zmanjšanju obsega
pridelave za vsako zadrugo. Vendar s tem težava ne bi bila odpravljena, saj bi bilo
težko z gotovostjo predvideti, v kakšnem obsegu bi morala zadruga zmanjšati svojo
pridelavo. Poleg tega bi še vedno obstajala obdobja, ko bi bilo povpraševanje večje,
43 zato zadruge ne bi mogle izpolniti naročil svojih strank. Dogovor o obsegu proizvodnje
pa bi bil tudi bolj omejevalen kot dogovor o izmenjavi informacij.
Dogovor o izmenjavi informacij to težavo odpravlja z zagotavljanjem rednih
informacij o stanju trga in omogoča natančno prilagajanje ponudbe v naslednjem
mesecu. Zato se zdi upravičeno nujen za doseganje standarda zmanjševanja količine
živilskih odpadkov.
Korak 2: Nujnost narave in intenzivnosti omejitve
V smislu nujnosti omejitve konkurence, ki izhaja iz dogovora, je izmenjava informacij
o parametru, kot so mesečne dostave st rankam, znatna omejitev konkurence.
Izmenjava združenih informacij, ki bi potekala na dva ali tri mesece in ne mesečno, bi
bila manj omejevalna in realistična alternativa. Zaradi manj pogostega združevanja in
zbiranja podatkov ne bi bilo mogoče opredeliti posameznih prodaj zadrug posameznim
strankam. Hkrati bi bili pridelovalci z izmenjavo podatkov, ki bi potekala na dva ali tri
mesece, še vedno seznanjeni s tržnim povpraševanjem po špinači v predhodnih dveh
do treh mesecih, da bi lahko v naslednjih mesecih prilagodili svojo pridelavo.
Zato dogovor o mesečni izmenjavi informacij ne bi prestal koraka 2 preskusa nujnosti.
6 ČASOVNO PODROČJE UPORABE ČLENA 210 A
6.1 Dogovori o trajnostnosti, sklenjeni pred objavo smernic
(134) Člen 210a je začel veljati 8. decembra 2021. Z a dogovore o trajnostnosti, ki so bili
sklenjeni pred navedenim datumom, se lahko izključitev iz člena 210a uporablja šele od
8. decembra 2021. Pred 8. decembrom 2021 za dogovore o trajnostnosti ni mogoče
uporabiti izključitve iz člena 210a, zanje pa velja jo takrat veljavna pravila konkurence.
(135) Vsak dogovor o trajnostnosti, sklenjen med 8. decembrom 2021 in objavo teh
smernic bi bilo treba po datumu objave teh smernic nemudoma uskladiti s členom 210a in
členom 101 PDEU.
Primer: Več proizvajalcev sklene dogo vor pred objavo teh smernic. Zavežejo se, da
bodo opustili uporabo dovoljenega herbicida, katerega prisotnost je pogosto ugotovljena
v preskrbi s pitno vodo. Za financiranje prehoda na to bolj trajnostno proizvodno metodo
se dogovorijo, da bodo začasno dol očili cene na 0,50 EUR na proizveden kilogram.
Po objavi teh smernic je udeležencem jasno, da bi plačilo cenovne premije zadoščalo za
doseganje standarda. Zato dogovor ne bo prestal koraka 2 preskusa nujnosti. Posledično
bi morali udeleženci čim prej posodobiti svoj dogovor, da bi bil skladen s členom 210a,
tako da bi določitev cene nadomestili s plačilom cenovne premije.
6.2 Višja sila
(136) Če nekateri pogoji dogovora, ki so ključni za uporabo člena 210a, zaradi višje sile
začasno niso več izpolnjeni, se la hko za dogovor za določeno obdobje še vedno uporablja
izključitev, če: (i) udeleženci brez odlašanja sprejmejo vse potrebne ukrepe za obnovitev
skladnosti z zadevnimi pogoji in (ii) je dogovor skladen z drugimi zahtevami izključitve.
44 (137) Višja sila ni omejena na absolutno nezmožnost, temveč jo je treba razumeti v
smislu neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin zunaj nadzora proizvajalca ali nosilca
dejavnosti. Njenim posledicam se kljub izvajanju vse potrebne skrbnosti ne bi bilo mogoče
izogniti brez pretirane ga žrtvovanja (39). Višja sila zajema ekstremne vremenske dogodke,
na primer ekstremne suše ali poplave, naravne nesreče (na primer potrese), okvare
infrastrukture (na primer prenehanje delovanja prometnega sistema in nenamerno uničenje
objektov za živino) , državljanske nemire (na primer množične in dolgotrajne proteste
nosilcev dejavnosti v agroživilski dobavni verigi), izbruh bolezni (na primer izbruh
COVID -19, izbruh epizootske bolezni ali bolezni rastlin) ali druge izjemne okoliščine na
ravni posamezneg a nosilca dejavnosti. Take neobičajne okoliščine morajo neposredno in
znatno vplivati na proizvodnjo kmetijskih proizvodov ali trgovino z njimi.
6.3 Prehodno obdobje
(138) Za dogovor o trajnostnosti se lahko v določenem obdobju po njegovi sklenitvi in
pred začetkom izvajanja trajnostne dejavnosti uporablja izključitev. To se lahko zgodi le v
primeru, ko je potreben določen rok za izvajanje trajnostne dejavnosti, in če je omejitev
konkurence v prehodnem obdobju nujna. To pomeni, da če se omejitev konkurence v tem
obdo bju ne uporablja, je verjetnost, da bo prišlo do pojava trajnostne dejavnosti, manjša.
Primer: Več kmetijskih proizvajalcev se je dogovorilo, da bodo januarja 2023
spremenili svojo proizvodno metodo tako, da bodo opustili uporabo dovoljenega
herbicida, ki onesnažuje okolje in katerega prisotnost je pogosto ugotovljena v preskrbi
s pitno vodo. Ker j e bilo spremembo proizvodne metode potrebnega nekaj časa, bo
okolju prijaznejši proizvod dan na trg predvidoma septembra 2023. Proizvajalci so se
dogovorili za plačilo cenovne premije za proizvod, pri katerem se uporablja sporni
herbicid, od januarja 2023, da bi financirali naložbo, potrebno za prehod.
Plačilo cenovne premije se lahko odobri od januarja 2023, če proizvajalci svojih
stroškov naložbe ne morejo kriti samo z odobritvijo plačila cenovne premije od
septembra 2023, po uvedbi alternativnega proizv oda na trg. Brez cenovne premije, ki bi
se začela plačevati od januarja 2023, sicer ne bi bili pripravljeni sprejeti pobude za
trajnostnost. Če pa lahko udeleženci pokrijejo svoje stroške naložbe z odobritvijo plačila
cenovne premije od septembra 2023, pla čevanje cenovne premije pred tem datumom ni
nujno.
6.4 Nedoseganje standarda
(139) Če udeleženci ne dosegajo standarda trajnostnosti, višja sila pa ne obstaja, ne
morejo še naprej uporabljati izključitve.
(140) Do nedoseganja standarda trajnostnosti lahko na primer pride, kadar udeleženci ne
uspejo doseči standarda v načrtovanem roku. Do njeg a bi lahko prišlo tudi, kadar bi zaradi
prvotnega napačnega izračuna uporaba standarda za udeležence predstavljala strošek, ki si
ga ne morejo privoščiti. To bi se lahko zgodilo tudi zato, ker izvajanje standarda v praksi
ni mogoče zaradi dejavnika, ki ni višja sila, kot so nepričakovane ekonomske težave
(39) Za več informacij o višji sili glej (po analogiji) Commission notice concerning „force majeure“ in
European agricultural law, C(88) 1696 (Obvestilo Ko misije C(88) 1696 o višji sili v evropski kmetijski
zakonodaji).
45 udeležencev ali začasno pomanjkanje bistvenega vložka, za katerega obstajajo nadomestki
ali alternativne rešitve.
(141) V takih primerih udeleženci ne morejo še naprej uporabljati izključitve in bi morali
opustit i uporabo omejitve konkurence. Izključitev preneha veljati, ko ni več mogoče doseči
standarda. Če takojšnji odstop od dogovora pomeni znatne ekonomske posledice za
udeležence, ga lahko še naprej uporabljajo za potrebno prehodno obdobje v skladu z
oddelkom 6.5 v zvezi s tekočim in stalnim pregledom pogoja nujnosti.
(142) Udeleženci se lahko tudi odločijo zmanjšati ambicioznost cilja, ki so ga nameravali
doseči s standardo m trajnostnosti. V takem primeru bi morali prilagoditi stopnjo omejitve
ali spremeniti vrsto omejitve, kot to zahteva merilo nujnosti.
Primer: Dva proizvajalca sta se dogovorila, da bosta skupaj vlagala v raziskave in
razvoj nove proizvodne metode, ki obe ta večjo trajnostnost. To pomeni določitev cen za
financiranje take nove naložbe. Zaradi začetka gospodarske krize, ki je nastopila po
njuni sklenitvi dogovora, udeleženca ne moreta več financirati raziskav in se odločita,
da bosta naložbo v raziskave opus tila.
Ker udeleženca nista dosegla standarda iz razloga, ki ni povezan z višjo silo, ne moreta
več omejevati konkurence, tj. določati cen.
6.5 Tekoči in stalni pregled nujnosti
6.5.1 V katerih primerih nujnost verjetno ne bo več izpolnjena?
(143) Uspešno opravljen p reskus nujnosti na podlagi člena 210a v začetni fazi postopka
ne zagotavlja, da bo preskus uspešno opravljen v poznejših fazah, zlasti kadar pride do
bistvenih sprememb v ekonomskem in pravnem okviru, v katerem se izvaja dogovor o
trajnostnosti. Zato moraj o udeleženci stalno preverjati, ali izvajanje dogovora še naprej
izpolnjuje pogoj nujnosti.
(144) Kadar se dogovor o trajnostnosti ali omejitve konkurence, ki jih vsebuje, ne morejo
več šteti za nujne, se člen 210a ne uporablja več. Člen 210a ne zajema več kakr šnih koli
omejitev konkurence, ki jih udeleženci ohranijo po tem, ko prenehajo biti nujne.
(145) Primer spremembe bistvenih okoliščin, zaradi katere je treba ponovno oceniti
nujnost dogovora o trajnostnosti ali omejitve, je sprememba stroškov razvoja ali izvaja nja
dogovora o trajnostnosti ali standarda trajnostnosti. Spremembe stroškov lahko postavijo
pod vprašaj nujnost dogovora ali konkretnih omejitev konkurence, o katerih so se prvotno
dogovorili udeleženci.
Primer: Proizvajalci in trgovci na drobno se dogovorijo o gojenju nove sorte koruze, ki
je bolj odporna proti škodljivcem in zato zahteva uporabo manjše količine pesticidov
kot druge sorte koruze. Vendar so semena nove sorte dražja in se prodajajo po 6 EUR
na kil ogram. Trgovci na drobno se strinjajo, da bodo financirali nabavo dražjih semen z
nudenjem plačila cenovne premije za gojeno koruzo. V zadnjih fazah izvajanja
dogovora o trajnostnosti se stroški semen znižajo na 1 EUR na kilogram, saj postane
kmetijska ras tlina zelo iskana, na trgu pa je več semen.
46 Sprememba cene semen, ki so vložek za koruzo, pomeni, da morajo udeleženci ponovno
oceniti, koliko naj bi znašala cenovna premija in ali morajo trgovci na drobno dogovor
sploh podpirati s plačilom cenovne premij e.
(146) Druga sprememba, zaradi katere bi bilo treba ponovno oceniti nujnost omejevanja
konkurence, bi bila regulativno posredovanje, s katerim bi se povečala raven ambicioznosti
predhodno obstoječega standarda trajnostnosti na določenem področju. V takem pr imeru
bi bilo treba ponovno oceniti nujnost dogovora ali omejitev, ki jih ta vsebuje, saj so bile
prvotno dogovorjene na podlagi drugačnega obveznega pravnega okvira. Ko obvezna
pravila naložijo višji standard, je morda treba spremeniti dogovor ali omejitv e, da se
upošteva zdaj nižja raven ambicioznosti prvotnega dogovora. Potreba po sodelovanju
morda ni več nujna in morda je ustreznejša omejitev drugačne narave in intenzivnosti. V
določenih primerih lahko udeleženci na podlagi ponovnega ocenjevanja sklenej o, da
omejitev konkurence ni več nujna.
Primer: Proizvajalci, predelovalci in trgovci na drobno se dogovorijo o cenovni premiji
za rejo živali brez uporabe kletk. Zakon zahteva, da ima vsaka žival najmanj 0,2 m2
prostora. Nekaj časa po tem se spremeni obvezna zakonodaja in naloži nova zahteva v
višini 0,5 m2.
Standard trajnostnosti, ki nalaga zahtevo, da je treba živali rediti v „prosti reji“, lahko še
vedno upravičuje uporabo cenovne premije. Vendar ker je bil obvezni standard zakonsko
zvišan, je treba ponovno oceniti stopnjo cenovne premije, kar bi lahko v nekaterih
primerih povzročilo nižjo ceno.
(147) Drug primer je, ko želijo udeleženci spremeniti standard trajnostnosti, katerega
doseganje je namen dogovora. Ud eleženci morda želijo določiti standard trajnostnosti, ki
je še vedno višji od obveznih pravil Unije ali nacionalnih pravil, vendar manj ambiciozen
od prvotno dogovorjenega standarda trajnostnosti. V takem primeru sam dogovor ali
prvotne omejitve morda ne bodo več nujne za doseganje novodoločenega standarda. Zato
je lahko potrebna prilagoditev dogovora ali omejitev.
(148) Dejstvo, da so bili proizvodi podobne kakovosti in količine kot proizvodi iz
dogovora uspešno dani na trg enostransko ali brez enakih omejitev konkurence, bi lahko
pomenilo bistveno spremembo okoliščin. Povpraševanje po trajnostnem proizvodu se
lahko poveča zaradi dogovora o trajnostnosti ali drugih dejavnikov, kot je povečanje
zanimanja potrošnikov za nakup podobnih trajnostnih proizvodov. Posle dično bi lahko
imela velika večina nosilcev dejavnosti, če ne vsi, močno spodbudo za prehod na trajnostno
proizvodno metodo ali trajnostno trgovino z zadevnim proizvodom. V tem primeru bi
morali udeleženci ponovno oceniti nujnost dogovora ali omejitve.
(149) Ponovno ocenjevanje nujnosti omejitve v dogovoru je lahko potrebno tudi zaradi
inovacij na področju postopkov proizvodnje ali distribucije. To se lahko zgodi v primeru,
kadar je bil dogovor potreben za skupni razvoj določenega proizvoda ali postopka ali za
skupno uvedbo določenega proizvoda na trg, vendar bi lahko udeleženci čez nekaj časa in
po nekaj naložbah blago proizvajali in tržili brez potrebe po sodelovanju.
47 Primer: Dogovor med organizacijo proizvajalcev in izdelovalci omogoča izdelovalcem,
da vlag ajo v tehnologijo umetne inteligence (v nadaljnjem besedilu: UI), s katero je
mogoče zgodaj odkriti bolezni rastlin, zaradi česar se povečajo donosi. Izdelovalci se
strinjajo, da bodo kupili tehnologijo za proizvajalce in krili njene obratovalne stroške,
tako da se bodo dogovorili o najnižji ceni za proizvode, ki jih proizvaja organizacija
proizvajalcev. V zameno morajo člani organizacije proizvajalcev v skladu z dogovorom
izdajati licence za uporabo tehnologije, da zagotovijo zadostno število imetnikov lic enc
in tako zadostno količino licenčnin za kritje stroškov naložbe.
Ko bo tehnologija preskušena in ko bodo donosi večji, bodo morali proizvajalci ponovno
oceniti nujnost najnižje cene. Ker zdaj proizvajajo več, bodo morda lahko sami pokrili
obratovalne s troške tehnologije.
(150) Glede tega, kako pogosto morajo nosilci dejavnosti opraviti pregled nujnosti, ni
natančne zahteve. Nosilci dejavnosti, ki so udeleženi v dogovoru o trajnostnosti, lahko
najbolje ocenijo, kdaj pride do bistvene spremembe gospodarskega in pravnega okvira, v
katerem delujejo. Ustrezno bi morali poskrbeti, da so seznanjeni s pomembnimi
spremembami, in ravnati v dobri veri.
6.5.2 Kakšne so možnosti udeležencev, kadar se omejitve ne štejejo več za nujne?
6.5.2.1 Možnost 1: sprememba dogovora o trajnostno sti
(151) Če dogovor o trajnostnosti ni več nujen, ga je mogoče spremeniti. Na primer, če je
težava v tem, da dogovorjenega standarda trajnostnosti ni več mogoče doseči, se je mogoče
dogovoriti o drugačnem standardu, ki je še vedno višji od standarda, določenega s pravom
Unije ali nacionalnim pravom. Če je težava v tem, da vrsta določbe ni nujna za doseganje
standarda trajnostnosti, bi se lahko sprejela vrsta določbe, ki je nujna. Če je težava v tem,
da konkretne omejitve, ki jih nalaga dogovor, niso več nujne za doseganje standarda
trajnostnosti, bi lahko podobno spremenili omejitve tako, da bi te postale nujne, ali pa bi
navedene omejitve preprosto razveljavili.
6.5.2.2 Možnost 2: prekinitev dogovora o trajnostnosti
(152) Če udeleženci svojega dogovora o trajnostnosti ne more jo ali ne želijo spremeniti,
tako da bi še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 210a, bi morali dogovor prekiniti takoj,
ko ni več nujen.
(153) Če pa so udeleženci izvedli naložbe ob opiranju na obstoječe omejitve konkurence,
ki so bile nujne za doseganje standarda trajnostnosti v času, ko so bile izvedene, jim
člen 210a ne preprečuje, da se jim povrnejo vsi stroški, ki so jim nastali z razvojem ali
izvajanjem zadevnega standarda trajnostnosti. Zato se lahko za dogovor o trajnostnosti še
vedno upo rabi izključitev, določena v členu 210a, za obdobje, ki je potrebno za preklic
dogovora in povrnitev naložb. To se ne bi zgodilo, ko dogovor o trajnostnosti ni več nujen
zaradi regulativne spremembe, ki določa obvezni standard Unije ali nacionalni standard ,
ki je enak standardu, določenemu v dogovoru, ali višji od njega, če je bilo sprejetje
regulativne spremembe predvidljivo ob sklenitvi dogovora.
48 Primer: Lokalni perutninarji se skupaj dogovorijo, da bodo zagotovili večji življenjski
prostor na žival. Da bi znižali svoje stroške prehoda, s svojimi kupci sklenejo dogovor,
v skladu s katerim se kupci strinjajo o fiksni cenovni premiji, da bi pokrili dodatne
stroške novega standarda trajnostnosti. Dogovor je podpisan marca 2024, z enoletnim
uradnim odpovednim rokom v primeru enostranske odpovedi. Odpovedni rok omogoča
ustrezno načrtovanje za kupce, ki želijo na trgu delovati kot dobavitelji trajnostne
perutnine in so v ta namen izvedli naložbe. Nova lokalna zakonodaja se sprejme
junija 2024 in uporablja od dec embra 2024. Od vseh kmetijskih proizvajalcev v
navedeni regiji zahteva, da dodelijo popolnoma enak prostor živalim, kot je določen v
dogovoru.
Ker postane zahteva za najmanjši prostor pravna obveznost decembra 2024, omejevanje
konkurence ni več nujno. Vendar bi imela lahko prekinitev dogovora s kupci pred
iztekom uradnega odpovednega roka resne finančne posledice za udeležence.
Udeleženci so ravnali v dobri veri, ker novega zakona ob sklenitvi dogovora ni bilo
mogoče predvideti. Zato lahko do izt eka uradnega odpovednega roka, tj. do junija 2025,
še naprej uporabljajo izključitev, določeno v členu 210a.
7 SISTEM MNENJ V SKLADU S ČLENOM 210 A(6)
7.1 Vložniki vloge
(154) Člen 210a(6) od 8. decembra 2023 proizvajalcem ali združenjem proizvajalcev
omogoča, da Kom isijo zaprosijo za mnenje o združljivosti svojih dogovorov o trajnostnosti
s členom 210a. Udeleženci v dogovoru o trajnostnosti, ki niso proizvajalci, se lahko vlogi
pridružijo. Medpanožne organizacije lahko vložijo tudi vlogo za mnenje v skladu s
členom 210a(6).
(155) Za mnenje se lahko zaprosi le v skladu s postopkom iz člena 210a(6) uredbe o
vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov. Za izključitve, določene v
členih 209 in 210 uredbe o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, b i
morali nosilci dejavnosti uporabiti ustrezen postopek za vložitev vloge za mnenje iz
navedenih členov. V primeru kakršne koli druge negotovosti v zvezi s primeri, v katerih
se pojavljajo nova ali nerešena vprašanja o uporabi člena 101 ali 102 PDEU, so no silci
dejavnosti pozvani, naj se s Komisijo posvetujejo o združljivosti dogovora s konkurenčnim
pravom na podlagi ustreznega obvestila Komisije (40).
(156) Proizvajalci ali združenja proizvajalcev lahko za mnenje zaprosijo kadar koli po
sklenitvi dogovora o traj nostnosti, tudi pred njegovim izvajanjem.
(40) Obvestilo komisije o neformalnih navodilih glede novih ali nerešenih vprašanj v zvezi s členoma 101 in
102 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se pojavijo v posameznih primerih (dopis i z neformalnimi
navodili) (UL C 381, 4.10.2022, str. 9).
49 (157) Vlogo je treba poslati na naslov EC-210A -CMO -OPINION -
[email protected] . Lahko pa se pošlje na enega od naslednjih poštnih naslovov:
– European Commission; DG Competition; Antitrust and General Registry; Avenue
de Bourget/Bourgetlaan 1; BE 1140 Bruxelles/Brussel; Belgium;
– European Commission; DG Agriculture and Rural Development; Rue de la
Loi/Wetstraat, 130; BE -1049 Bruxelles/Brussels ; Belgium.
7.2 Vsebina vloge
(158) Standardni obrazec za vlogo za mnenje v skladu s členom 210a(6) ne obstaja.
(159) Vendar bi morala vloga, da bi bila ocenjena, vsebovati:
(a) identitete vseh udeležencev v dogovoru, po potrebi vključno z njihovo
registracijsko številko;
(b) enotno kontaktno točko, vključno z imenom in elektronskim naslovom in/ali
poštnim naslovom, za vso komunikacijo s Komisijo;
(c) kopijo katerega koli dokumenta, ki določa pogoje dogovora o trajnostnosti, ali, če
gre za ustni dogovor, podrobno pisno po jasnitev dogovora, vključno s pokritjem
trga z dogovorom, če je na voljo, njegovim trajanjem in naloženimi omejitvami
konkurence;
(d) opis trajnostnih ciljev, ki se zasledujejo;
(e) pojasnitev standarda trajnostnosti, določenega v dogovoru o trajnostnosti, in skli c
na obstoječe obvezne standarde, vključno s pojasnili in dokazi o tem, zakaj je
standard trajnostnosti iz dogovora višji od tistega, kar predpisuje pravo Unije ali
nacionalno pravo;
(f) podrobno pojasnilo načina izpolnjevanja vsakega od pogojev iz člena 210a( 1), (3)
in (7);
(g) informacije o vseh postopkih, ki potekajo pred nacionalnim sodiščem ali
nacionalnim organom za konkurenco v zvezi s skladnostjo dogovora o
trajnostnosti, na katerega se nanaša vloga, s členom 210a ali členom 101 PDEU;
(h) vse morebitne sklice a li vire, vključno s spletnimi stranmi, kjer je vložnik objavil
pogoje dogovora o trajnostnosti ali njegove dele;
(i) vse druge informacije ali dokumente, pomembne za ocenjevanje dogovora o
trajnostnosti.
7.3 Ocena Komisije in vsebina mnenja
(160) Komisija bo vlogo oceni la na podlagi zagotovljenih informacij. Od vložnika,
drugih udeležencev v dogovoru o trajnostnosti ali tretjih oseb lahko zahteva dodatne
informacije, potrebne za oceno vloge.
50 (161) Komisija lahko informacije, ki so ji bile predložene, po potrebi deli z nacional nimi
organi za konkurenco in nacionalnimi organi ali ministrstvi za kmetijstvo, po pogojem, da
za zadevne organe in ministrstva velja obveznost uporabe takih informacij le za namen, za
katerega jih je Komisija pridobila. Komisija lahko zadevne organe in mi nistrstva povabi
tudi k sodelovanju in od njih pridobiva informacije. Vložnik lahko svojo vlogo kadar koli
umakne. Vendar lahko Komisija hrani vse informacije, predložene v okviru vloge za
mnenje v skladu s členom 210a(6), in jih lahko uporabi v vseh posto pkih za izvrševanje
člena 210a ali člena 101 PDEU.
(162) V mnenju Komisije bo navedeno, ali je dogovor o trajnostnosti združljiv s
členom 210a ali ne, in podani bodo razlogi za to ugotovitev.
(163) Komisija bo svoje mnenje posredovala enotni kontaktni točki.
(164) Mnenje, d a dogovor o trajnostnosti ni združljiv s členom 210a, ne posega v mnenje,
ali je dogovor o trajnostnosti združljiv s členom 101(3) PDEU ali drugimi določbami prava
Unije.
(165) Komisija lahko po potrebi navede, da je mnenje veljavno le določeno obdobje ali
da mn enje temelji na obstoju ali neobstoju nekaterih dejstev.
(166) Mnenje bo objavljeno na spletišču Komisije, ob upoštevanju pravnega interesa
vložnikov za varovanje njihovih poslovnih skrivnosti. Komisija se bo z vložniki pred
objavo mnenja dogovorila o nezaupni različici.
7.4 Rok za izdajo mnenja
(167) Komisija bo vložnikom poslala mnenje v štirih mesecih po prejemu popolne vloge,
tj. po prejemu vseh informacij, potrebnih za oceno vloge. Navedeno obdobje se začne dan
po prejemu popolne vloge.
7.5 Sprememba okoliščin po sprejetju mnenja
(168) Komisija bo izdala mn enje na podlagi informacij, ki jih je zagotovil vložnik.
(169) Člen 210a(6) od Komisije zahteva, da če kadar koli po izdaji mnenja ugotovi, da
pogoji iz člena 210a(1), (3) in (7) niso več izpolnjeni, razglasi, da se bo za zadevni dogovor
v prihodnje uporabljal člen 101(1) PDEU, in o tem ustrezno obvesti vložnika vloge.
Komisija lahko to ugotovi na lastno pobudo ali na zahtevo države članice. Čeprav Komisija
na podlagi take ugotovitve ne bo naložila kazni, lahko ugotovitev vpliva na oceno
dogovora o trajnostnosti , ki jo izvedejo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ali
nacionalna sodišča.
(170) Če Komisija upravičeno domneva, da je vložnik predložil netočne informacije,
lahko od njega zahteva dodatne informacije.
(171) Komisija lahko po začetku veljavnosti zakonodaje Unije ali nacionalne
zakonodaje, ki določa standarde trajnostnosti, upravičeno domneva, da standard
trajnostnosti, ki naj bi se dosegel z dogovorom o trajnostnosti, ni več višji od tistega, kar
predpisuje pravo Unije ali nacionalno pravo. Komisija lahko na to vložnika pozove, naj
51 dokaže, da je standard, ki naj bi se dosegel z dogovorom o trajnostnosti, dejansko višji od
tistega, kar predpisuje pravo Unije ali nacionalno pravo. Če vložnik tega ne stori, ga lahko
Komisija obvesti, da mnenje ni več veljavno, sv oje ugotovitve pa objavi na svojem
spletišču.
7.6 Učinki mnenja
(172) V skladu s petim odstavkom člena 288 PDEU mnenja niso zavezujoča. Njihov
namen je nosilcem dejavnosti zagotoviti pomoč pri samoocenjevanju združljivosti
dogovora o trajnostnosti s členom 210a. Vendar lahko nacionalni organi za konkurenco in
nacionalna sodišča po svoji presoji v okviru zadeve upoštevajo mnenja, ki jih je izdala
Komisija.
(173) Mnenje ne more posegati v presojo istega vprašanja s strani Sodišča, nacionalnih
sodišč ali nacio nalnih organov za konkurenco.
| 50,064
| 1
|
2016/62015CC0544/62015CC0544_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,828
| 18,210
|
62015CC0544
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MACIEJA SZPUNARJA,
predstavljeni 29. novembra 2016 (
1
)
Zadeva C‑544/15
Sahar Fahimianproti
Bundesrepublik Deutschland
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu, Nemčija))
„Območje svobode, varnosti in pravice — Direktiva 2004/114/ES — Člen 6(1)(d) — Pogoji za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija — Zavrnitev sprejema osebe — Pojem ‚grožnja javni varnosti‘ — Diskrecijska pravica države članice — Sodna presoja“
1.
S. Fahimian je iranska študentka, ki želi pridobiti nemški vizum za doktorski študij. Nemški organi so njeno prošnjo za izdajo takega vizuma zavrnili, ker je študirala na univerzi, ki jo je Svet Evropske unije uvrstil na seznam kot subjekt, ki je tesno povezan z iransko vlado in izvaja raziskave za vojaške namene. Štejejo jo za grožnjo javni varnosti.
2.
Medtem ko je na voljo obsežna sodna praksa o izjemi javne varnosti na področju svoboščin notranjega trga in državljanstva EU, pa tega ni mogoče trditi za pogoje glede javne varnosti na področju politike priseljevanja EU.
3.
Vprašanja, ki se postavljajo v tej zadevi, ki je druga zadeva o razlagi določbe Direktive Sveta 2004/114/ES (
2
), so v središču politike priseljevanja EU. Sodišče bo opredelilo polje proste presoje, ki je v tem okviru na voljo organom države članice, in stopnjo sodnega nadzora. Pri tem mora upoštevati različne cilje notranjega trga in politike priseljevanja.
I – Pravni okvir
A –Pravo Unije
1. Direktiva 2004/114
4.
Člen 1 Direktive 2004/114 (v nadaljevanju: Direktiva) z naslovom „Področje uporabe“ določa:
„Namen te direktive je določiti:
(a)
pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela;
(b)
pravila postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene.“
5.
V skladu s členom 3(1) z naslovom „Področje uporabe“ se Direktiva uporablja za „državljane tretjih držav, ki so zaprosili za sprejem na ozemlje države članice zaradi študija“.
6.
Poglavje II Direktive 2004/114 zajema člene od 5 do 11 in obravnava „pogoje za sprejem“.
7.
„Načelo“, kot izhaja iz člena 5, je, da je „[s]prejem državljanov tretjih držav v skladu s to direktivo […] pogojen s preverjanjem pisnih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz člena 6 in iz enega od členov 7 do 11, ki se uporablja za ustrezno kategorijo“.
8.
Člen 6 Direktive 2004/114 z naslovom „Splošni pogoji“ določa:
„1. Državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene, navedene v členih 7 do 11, mora:
(a)
predložiti veljavno potno listino v skladu z nacionalno zakonodajo. Države članice lahko zahtevajo, da veljavnost potne listine pokriva najmanj obdobje načrtovanega bivanja;
(b)
za načrtovano bivanje predložiti dovoljenje staršev, če je po nacionalni zakonodaji države članice gostiteljice prosilec mladoleten;
(c)
imeti zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, za katera so običajno zavarovani državljani zadevne države članice;
(d)
veljati za nenevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje;
(e)
predložiti dokazilo, če to zahteva država članica, da je prosilec poravnal pristojbino za obdelavo prošnje po členu 20.
2. Države članice olajšajo postopek za sprejem državljanov tretjih držav iz členov 7 do 11, ki sodelujejo v programih Skupnosti za pospešen pretok znotraj Skupnosti in v njo.“
9.
Člen 18 z naslovom „Jamstva v postopku in preglednost“, ki je del poglavja V Direktive 2004/114 („Postopek in preglednost“), v četrtem odstavku določa, da „[č]e je prošnja zavrnjena ali je dovoljenje za bivanje, izdano na podlagi te direktive, odvzeto, ima zadevna oseba pravico do pravnega sredstva pred organi zadevne države članice“.
2. Uredba (EU) št. 267/2012 in Izvedbena uredba (EU) št. 1202/2014
10.
V skladu s členom 23(2)(d) Uredbe (EU) št. 267/2012 (
3
) se „[z]amrznejo […] vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo osebe, subjekti ali organi, navedeni v Prilogi IX. V Prilogi IX so navedene fizične in pravne osebe, subjekti in organi, ki so v skladu s členom 20(1)(b) in (c) Sklepa Sveta 2010/413/SZVP opredeljeni kot […] druge osebe, subjekti ali organi, ki zagotavljajo podporo, kot je materialna, logistična ali finančna podpora, iranski vladi, ter osebe in subjekti, povezani z njimi.“
11.
V oddelku I.I Priloge k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 1202/2014 (
4
) so navedeni osebe in subjekti, „vključeni v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami, ter osebe in subjekti, ki podpirajo iransko vlado“. (
5
) V točki 161 Priloge je določeno:
„Sharif University of Technology (SUT) ima sklenjenih več sporazumov o sodelovanju z organizacijami iranske vlade, ki so uvrščene na seznam ZN in/ali EU ter delujejo na vojaškem področju ali področjih, povezanih z vojsko, zlasti na področju proizvodnje in dobave balističnih raket. To vključuje: sporazum z Organizacijo za vesoljsko industrijo, ki je uvrščena na seznam EU med drugim zaradi proizvodnje satelitov; sodelovanje z iranskim ministrstvom za obrambo in iransko revolucionarno gardo (IRGC) pri natečajih za pametna plovila; širši sporazum z zračnimi silami IRGC, ki zajema vzpostavitev in krepitev odnosov z univerzo ter organizacijsko in strateško sodelovanje z njo.
SUT je ena od šestih univerz, ki imajo sporazum z iransko vlado o podpori raziskavam na obrambnem področju; SUT poleg tega izvaja dodiplomski študijski program inženiringa brezpilotnih zrakoplovov, ki ga je sooblikovalo tudi ministrstvo za znanost. Vse te dejavnosti skupaj v veliki meri dokazujejo sodelovanje z iransko vlado na vojaškem področju in področjih, povezanih z vojsko, kar pomeni podporo iranski vladi.“
B –Nemško pravo
12.
Gesetz über den Aufenthalt, die Erwerbstätigkeit und die Integration von Ausländern im Bundesgebiet (zakon o prebivanju, poklicni dejavnosti in vključevanju tujcev na zveznem ozemlju) (
6
) v različici, ki je bila objavljena 25. februarja 2008 (BGBl. 2008 I, str. 162), kakor je bil nazadnje spremenjen s členom 1 zakona z dne 27. julija 2015 (BGBl. 2015 I, str. 1386), med drugim obravnava pravico državljanov tretjih držav do vstopa v Nemčijo.
13.
Člen 4(1) navedenega zakona določa:
„Tujci za vstop in prebivanje na zveznem ozemlju potrebujejo dovoljenje za prebivanje, če v pravu Evropske unije ali zakonskem instrumentu ni drugih določb, ki določajo nasprotno, in razen če pravica do prebivanja izhaja iz Sporazuma z dne 12. septembra 1963 o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (zvezni uradni list 1964 II, str. 509) (Pridružitveni sporazum EGS-Turčija). Dovoljenja za prebivanje se izdajo v obliki:
1.
vizuma v skladu s členoma 6(1), točka 1, in 6(3),
[…]“
14.
Člen 6(3) istega zakona določa:
„Za daljša obdobja prebivanja se zahteva vizum za zvezno ozemlje (nacionalni vizum); ta vizum se izda pred vstopom tujca na zvezno ozemlje. Izdaja temelji na predpisih, ki se uporabljajo za dovoljenje za prebivanje, modro karto EU, dovoljenje za nastanitev in dovoljenje za dolgotrajno prebivanje v EU. Obdobje zakonitega prebivanja na podlagi nacionalnega vizuma se izravna z obdobji razpolaganja z dovoljenjem za prebivanje, modro karto EU, dovoljenjem za nastanitev ali dovoljenjem za dolgotrajno prebivanje v EU.“
15.
Člen 16(1) navedenega zakona določa:
„Tujcu se lahko izda dovoljenje za prebivanje za namene študija na državni ali državno odobreni univerzi ali primerljivi izobraževalni ustanovi. […] Dovoljenje za prebivanje za študijske namene se lahko izda le, če je bil tujec sprejet na zadevno izobraževalno ustanovo; pogojni sprejem zadostuje. Dokazilo o znanju jezika, v katerem bo potekalo izobraževanje, se ne zahteva, če se je znanje jezika tujca že upoštevalo pri odločanju o sprejemu ali če je predvideno, da bo oseba znanje pridobila v okviru priprav na študij. Trajanje veljavnosti dovoljenja za prebivanje za študijske namene je najmanj eno leto ob prvi izdaji in vsakem naknadnem podaljšanju, pri čemer ne sme preseči dveh let za študij in priprave na študij; lahko se podaljša, če cilj prebivanja še ni bil dosežen in se lahko doseže v primernem času.“
II – Dejansko stanje, postopek in predložena vprašanja za predhodno odločanje
16.
S. Fahimian, državljanka Irana, rojena leta 1985, ima pridobljen naziv Master of Science na področju informacijske tehnologije na Sharif University of Technology (SUT) v Teheranu. Ta univerza je specializirana za tehnologijo, inženirstvo in fiziko.
17.
21. novembra 2012 je pri nemškem veleposlaništvu v Teheranu zaprosila za izdajo vizuma za sprejem na doktorski študij na tehniški univerzi v Darmstadtu, in sicer na centru za napredne varnostne raziskave Darmstadt (Technische Universität Darmstadt, Center for Advanced Security Research Darmstadt; v nadaljevanju: CASED), v okviru projekta „Zanesljivi vgrajeni in mobilni sistemi“. Prošnji sta bila priložena potrdilo o sprejemu na univerzo in tudi dopis generalnega direktorja centra CASED z dne 14. novembra 2012. Glede na navedeni dopis bo S. Fahimian „izvajala raziskavo na področju varnosti stvari, zlasti v okviru projekta ‚Zanesljivi vgrajeni in mobilni sistemi‘ […]. Vprašanja njene raziskave segajo od varnosti mobilnih sistemov, zlasti odkrivanja vdorov v pametne telefone, do varnostnih protokolov. Njena naloga bo najti nove učinkovite in uspešne zaščitne mehanizme za pametne telefone, ob upoštevanju dobro znanih omejitev v obliki omejene električne energije, omejene uporabe računalniških virov in omejene pasovne širine.“
18.
Poleg tega ji je center CASED ponudil štipendijo za doktorski študij v višini 1468 EUR na mesec.
19.
Nemško veleposlaništvo je s sklepom z dne 27. maja 2013 prošnjo S. Fahimian za izdajo vizuma zavrnilo. Njena neformalna pritožba („Remonstrationsverfahren“) zoper ta sklep ni bila uspešna.
20.
S. Fahimian je 22. novembra 2013 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper nemško vlado, s katero nadaljuje svoj zahtevek za izdajo študentskega vizuma. Svojo pravico do vstopa utemeljuje s členom 6(1) Direktive 2004/114. Nemška vlada meni, da S. Fahimian pomeni grožnjo javni varnosti v smislu člena 6(1)(d) Direktive 2004/114.
21.
Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu, Nemčija) je v okviru tega postopka s sklepom z dne 14. oktobra 2015, ki ga je Sodišče prejelo 19. oktobra 2015, Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1.
(a)
Ali je treba člen 6(1)(d) [Direktive 2004/114] razlagati tako, da imajo pristojni organi držav članic pri preverjanju, ali državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene, navedene v členih od 7 do 11 Direktive, velja za nevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje, polje proste presoje, na podlagi katerega je ocena teh organov predmet le omejenega sodnega nadzora?
1.
(b)
Če je odgovor na prvo vprašanje, točka (a), pritrdilen: kakšne pravne omejitve veljajo za pristojne organe držav članic pri oceni, da državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene, navedene v členih od 7 do 11 [Direktive 2004/114] (neplačano usposabljanje ali prostovoljno delo), velja za nevarnega za javni red, javno varnost ali javno zdravje, zlasti glede na dejstva, ki so podlaga za oceno, in njihovo presojo?
2.
Ne glede na odgovor na prvo vprašanje, točki (a) in (b): ali je treba člen 6(1)(d) [Direktive 2004/114] razlagati tako, da imajo države članice na podlagi te direktive pooblastilo, da v zadevi, kot je obravnavana, državljanki tretje države, v tem primeru Irana, ki je pridobila univerzitetno izobrazbo v Iranu na Sharif University of Technology (Teheran), ki je specializirana za tehnologijo, inženirstvo in fiziko, in ki zaprosi za vstop zaradi sprejema na doktorski študij na področju raziskav IT-varnosti v okviru projekta ‚Zanesljivi vgrajeni in mobilni sistemi‘, zlasti razvoja učinkovitih mehanizmov zaščite za pametne telefone, prepovejo sprejem na svoje ozemlje z utemeljitvijo, da ni mogoče izključiti, da bi raziskovalna znanja, ki bi jih pridobila v raziskovalnem projektu, lahko v Iranu zlorabila, na primer za pridobitev zaupnih informacij v zahodnih državah, za notranjo represijo ali na splošno v povezavi s kršitvami človekovih pravic?“
22.
Pisna stališča so predložile S. Fahimian, nemška, belgijska, grška, francoska, italijanska in poljska vlada ter Evropska komisija. Na obravnavi 20. septembra 2016 so S. Fahimian, nemška, grška in francoska vlada ter Evropska komisija podale tudi ustna stališča.
III – Analiza
23.
Predlagam preoblikovanje navedenih treh vprašanj predložitvenega sodišča, in sicer ob upoštevanju, da mora Sodišče v okviru postopka iz člena 267 PDEU nacionalnemu sodišču podati koristen odgovor, ki mu omogoča rešitev spora, o katerem odloča, pri čemer lahko pri tem iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, in zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe ob upoštevanju predmeta spora o glavni stvari izbere pravila in načela prava Unije, ki jih je treba razložiti. (
7
)
24.
Predložitveno sodišče z vprašanji, ki bi jih bilo treba preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 6(1)(d) Direktive 2004/114 razlagati tako, da nasprotuje temu, da lahko država članica zavrne izdajo vizuma državljanu tretje države v okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, v katerih je državljanka tretje države iz Irana pridobila univerzitetno izobrazbo na ustanovi, ki je bila v Izvedbeni uredbi št. 1202/2014 uvrščena na seznam subjektov, „vključen[ih] v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami, ter oseb[…] in subjekt[ov], ki podpirajo iransko vlado“, in namerava v državi članici izvajati raziskovalni projekt na področju varnosti IT.
25.
V zvezi s tem želi predložitveno sodišče pridobiti smernice glede pojma „javna varnost“ v smislu člena 6(1)(d) Direktive 2004/114 ter glede obsega diskrecijske pravice, ki jo imajo pristojni nacionalni organi, in obsega s tem povezanega naknadnega sodnega nadzora.
A –O razlagi Direktive 2004/114
26.
Ker je to že druga zadeva, ki je bila predložena Sodišču glede razlage neke določbe Direktive 2004/114, se mi zdi koristno opredeliti in opozoriti na nekatere osnovne značilnosti te direktive.
1. Mednarodno javno pravo in pravica do vstopa
27.
Ob sedanjem stanju mednarodnega javnega prava je prvi vstop za namen zakonite migracije področje z večinoma neomejeno diskrecijsko pravico države. (
8
) Po mednarodnem pravu države običajno nimajo obveznosti glede sprejema tujcev in pogojev za tak sprejem. (
9
) Kot se je izrazil generalni pravobranilec P. Mengozzi v sklepnih predlogih v zadevi Koushkaki (
10
), „če namreč obstaja kako načelo mednarodnega prava, za katero se šteje, da je eden od značilnih izrazov državne suverenosti, je to načelo, da imajo države pravico do nadzora nad vstopom oseb, ki niso njihovi državljani, na svoje ozemlje“.
28.
Mimogrede, taka suverenost ni omajana z mednarodnimi pogodbami o človekovih pravicah, ki se vedno in tradicionalno štejejo za jamstva v obstoječih državah, in ne za čezmejno gibanje. (
11
) Podobno Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) meni, da imajo države pogodbenice po ustaljenem mednarodnem pravu in ob upoštevanju svojih pogodbenih obveznosti načeloma pravico do nadzora nad vstopom, bivanjem in odstranitvijo tujcev. (
12
) Res je, da je isto sodišče nekoliko zmanjšalo pomen tega načela v zvezi z dvema različnima primeroma nevračanja na podlagi člena 3 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), podpisane 4. novembra 1950 v Rimu, (
13
) in v zvezi z vprašanji združitve družine na podlagi člena 8 EKČP, (
14
) vendar to ne spremeni zgoraj opisanega splošnega načela na podlagi mednarodnega javnega prava.
2. Listina
29.
Enako velja za Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), ki državljanom tretjih držav v dveh posebnih okoliščinah podeljuje pravice v zvezi s prostim gibanjem. Tako člen 15(3) Listine določa, da imajo državljani tretjih držav, ki smejo delati na ozemlju držav članic, pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani Unije, medtem ko člen 45(2) Listine določa, da se „[s]voboda gibanja in prebivanja […] lahko v skladu s Pogodbama prizna državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic“. (
15
) Zato v Listini, ki predpostavlja zakonit vstop v Unijo, taka pravica ni bila ustvarjena.
3. Pravo tujcev EU
30.
Pravo tujcev EU je na splošno neločljivo povezano z delovanjem notranjega trga, kot je opredeljeno v členu 26(2) PDEU (
16
), saj odprava notranjih meja, vključno z mejnimi kontrolami, nujno vključuje potrebo po določitvi skupne ureditve zunanjih meja. (
17
) Zato se člen 61(a), ki je bil v Pogodbo ES vključen z Amsterdamsko pogodbo (
18
) in se je uporabljal ob sprejetju Direktive 2004/114, na nadzor zunanjih meja, azil in priseljevanje sklicuje kot na „spremljevalne ukrepe“, ki so „neposredno povezani“ s prostim gibanjem oseb. (
19
)
4. Cilj Direktive 2004/114
31.
Direktivo 2004/114 bi bilo treba obravnavati v tem okviru.
32.
Na podlagi določbe, ki je zdaj – po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe – člen 79(2) PDEU, (
20
) je namen Direktive 2004/114 določiti „pogoje za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, za namene študija […]“ (
21
) in „pravila postopkov za sprejem državljanov tretjih držav na ozemlje držav članic za te namene“ (
22
). Splošneje, iz uvodnih izjav (
23
) Direktive je razvidno, da je pospeševanje pretoka državljanov tretjih držav v Unijo ključni dejavnik pri promoviranju Evrope kot celote kot svetovnega središča odličnosti za študij in poklicno usposabljanje (
24
) ter da migracije za namene, določene v Direktivi, pomenijo obliko vzajemnega bogatenja za zadevne migrante, njihovo državo izvora in državo članico gostiteljico ter spodbujajo boljše razumevanje med kulturami. (
25
)
33.
Njen glavni cilj je interes Unije za pritegnitev usposobljenih državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela. Ustvarjanje pravic za državljane tretjih držav, ki želijo vstopiti v Unijo, je le sredstvo za izpolnitev tega cilja. Preprosto rečeno, zato Direktiva 2004/114 ni „direktiva o človekovih pravicah“ v nasprotju z – na primer – sekundarno zakonodajo o azilu.
5. Cilj Direktive 2016/801
34.
Za popoln pregled bi bilo treba omeniti, da je zakonodajalec Unije medtem sprejel Direktivo (EU) 2016/801 (
26
), v kateri sta združeni vsebini Direktive 2004/114 in Direktive 2005/71/ES (
27
), ki sta razveljavljeni z učinkom od 24. maja 2018. (
28
) Čeprav Direktiva 2016/801 za obravnavano zadevo ni upoštevna ratione temporis, vseeno izraža namere zakonodajalca v letu 2016.
35.
V Direktivi 2016/801, ki sta jo Svet in Parlament sprejela dvanajst let po Direktivi 2004/114, je njen namen precej natančneje pojasnjen, kot je razvidno iz njene preambule. Tako se v njenih uvodnih izjavah govori o pritegnitvi visoko usposobljene delovne sile, ki oblikuje človeški kapital, ključen za Unijo, ter zagotavljanju rasti (
29
), spodbujanju stikov med ljudmi in mobilnosti (
30
), vzajemnem bogatenju za zadevne migrante, njihovo državo izvora in zadevno državo članico, hkrati pa izboljševanju kulturnih povezav in bogatenju kulturne raznolikosti (
31
), promoviranju Unije kot privlačnega prostora za raziskovanje, s čimer bi se povečali splošna konkurenčnost in stopnja rasti Unije, obenem pa bi se ustvarjala nova delovna mesta, ki bi več prispevala k rasti BDP (
32
), in privlačnejši Uniji za državljane tretjih držav, ki želijo v njej izvajati raziskovalno dejavnost (
33
). Vendar pa zakonodajalec Unije ne želi spodbujati bega možganov iz držav v vzponu ali razvoju, zato bi bilo treba v sodelovanju z državami izvora sprejeti ukrepe za podpiranje ponovne integracije raziskovalcev v svojih državah izvora, da bi se tako oblikovala celovita migracijska politika. (
34
) Hkrati bi bilo treba za promoviranje celotne Evrope kot svetovnega centra odličnosti za študij in usposabljanje izboljšati in poenostaviti pogoje za vstop in prebivanje. (
35
)
36.
Temu bi težko rekli „terminologija s področja človekovih pravic“, prej „govorica notranjega trga“.
6. Pravica do vstopa na podlagi sodbe Ben Alaya
37.
Seveda je zgoraj opisano načelo mednarodnega javnega prava pogosto okrnjeno v zvezi s položaji znotraj EU glede notranjega trga, vključno z državljanstvom, pri katerih je Unija zelo podobna federaciji s širokim prostim gibanjem oseb. Vendar se je tudi v zvezi z zunanjo mejo Unije v sekundarni zakonodaji začel zmanjševati pomen zgoraj omenjenega splošnega načela mednarodnega javnega prava, kot je razvidno v primeru Direktive 2004/114.
38.
To dobro ponazarja zadeva Ben Alaya (
36
).
39.
M. A. Ben Alaya, tunizijski državljan, ki se je rodil v Nemčiji, jo zapustil, ko je bil star šest let, in se preselil v Tunizijo, se je po opravljeni maturi hotel vrniti v Nemčijo in študirati na univerzi. Čeprav je bil sprejet na študij matematike na univerzi, mu nemški organi niso hoteli izdati študentskega vizuma, saj so dvomili o njegovi motivaciji za študij v Nemčiji zlasti zaradi prej doseženih nezadostnih ocen, šibkega znanja nemškega jezika ter pomanjkanja povezave med nameravanim izobraževanjem in njegovo načrtovano kariero. (
37
) Bistveno je, da je M. A. Ben Alaya izpolnjeval splošne in posebne pogoje iz členov 6 in 7 Direktive 2004/114. Nemški organi so v resnici poskušali določiti dodatne pogoje, ki jih v Direktivi ni.
40.
Sodišče je v navedenem posebnem okviru Direktivo razlagalo tako, da je treba na podlagi člena 12 Direktive študentom iz tretjih držav izdati dovoljenje za prebivanje, če izpolnjujejo taksativno naštete splošne in posebne pogoje iz členov 6 in 7 navedene direktive. (
38
) Dodalo je, da „Direktiva 2004/114 državam članicam priznava diskrecijsko pravico pri obravnavi prošenj za sprejem“ (
39
), ki pa se nanaša „samo na pogoje iz členov 6 in 7 navedene direktive ter v tem okviru na oceno upoštevnih dejstev, da bi se ugotovilo, ali so pogoji iz navedenih členov izpolnjeni in zlasti ali obstajajo razlogi, ki pomenijo nevarnost za javni red, javno varnost ali javno zdravje in nasprotujejo sprejemu državljana tretje države“ (
40
).
41.
Zato bi moralo biti M. A. Ben Alayi izdano dovoljenje za prebivanje. (
41
) Nemška vlada ni mogla uvesti dodatnih pogojev poleg tistih iz členov 6 in 7 Direktive 2004/114.
42.
Državljan tretje države ima ob upoštevanju splošnih in posebnih pogojev na podlagi členov 6 in 7 Direktive 2004/114 torej pravico do vstopa v Unijo. Vendar pa se glede na diskrecijsko pravico, ki jo ima država članica pri opredelitvi, ali so splošni in posebni pogoji izpolnjeni, obseg take pravice zelo razlikuje od obsega pravic, ki izhajajo iz prostega gibanja na notranjem trgu.
7. Sodbi Koushkaki in Air Baltic Corporation
43.
Na tej stopnji bi bilo treba omeniti še dve sodbi: sodbo Koushkaki (
42
) o Uredbi (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (
43
) in sodbo Air Baltic Corporation (
44
) o Uredbi (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (
45
).
44.
Nemški organi so zavrnili vlogo za izdajo enotnega vizuma, ki jo je vložil R. Koushkaki, iranski državljan, ker ni dokazal, da ima zadostna sredstva tako za preživljanje med nameravanim bivanjem kot za vrnitev v matično državo. Tak pogoj v Vizumskem zakoniku ni predviden. Uveljavljati ni bilo mogoče nobenega razloga za zavrnitev izdaje vizuma iz člena 32(1) Vizumskega zakonika. V skladu s tem je Sodišče razsodilo, da lahko pristojni organi države članice po obravnavanju vloge za izdajo enotnega vizuma izdajo takega vizuma prosilcu zavrnejo le, če je zoper njega mogoče uveljavljati katerega od razlogov za zavrnitev izdaje vizuma, naštetih v Vizumskem zakoniku. (
46
)
45.
V zadevi Air Baltic Corporation je bilo Sodišču predloženo vprašanje, ali je nacionalna zakonodaja, ki kot pogoj za vstop državljanov tretjih držav na ozemlje zadevne države članice določa, da mora biti pri preverjanju na meji predloženi veljavni vizum nujno v veljavni potni listini – kar je pogoj, ki ni določen v členu 5 Zakonika o schengenskih mejah – v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah. Sodišče je po analogiji s sodbo Koushkaki odločilo, da je seznam vstopnih pogojev iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah izčrpen. (
47
)
B –O členu 6(1)(d) Direktive 2004/114
46.
Čeprav se predložitveno sodišče v dejanskih vprašanjih sklicuje na javni red, javno varnost in javno zdravje, se mi zdi, da so ta vprašanja očitno usmerjena na „javno varnost“, kot je razvidno tudi iz dejstva, da se predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe na „javno varnost“ dosledno sklicuje le v primeru S. Fahimian.
47.
Nemška vlada meni, da je S. Fahimian grožnja javni varnosti v smislu člena 6(1)(d) Direktive 2004/114. To stališče opira na to, da dejanski položaj v Iranu v zadostni meri utemeljuje, da bi lahko tožeča stranka znanja, ki bi jih pridobila v času raziskovalnega projekta, v državi izvora zlorabila. Med načrtovanim doktoratom na občutljivem in z varnostjo povezanem raziskovalnem področju bi lahko pridobila znanja, ki bi se lahko zlorabila za vojaške namene in/ali za ukrepe notranje represije ali splošneje v povezavi s kršitvami človekovih pravic v Iranu. Poleg tega bi lahko policija ali obveščevalne agencije zlorabile pridobljeno znanje o sistemih in opremi za telekomunikacijske in spletne storitve ter o tehnikah šifriranja in kriptografije za nadzor nad prebivalstvom.
48.
Postavlja se torej vprašanje, ali so taki preudarki zajeti z izrazom „javna varnost“ v smislu člena 6(1)(d) Direktive 2004/114.
1. O „javni varnosti“
49.
Na ravni EU ni splošne opredelitve pojma „javna varnost“. Njegovo vsebino načeloma določi država članica. Nato pride na vrsto pravo Unije, in sicer v dveh fazah: prvič, pri formuliranju te vsebine in, drugič, v razmerju med zadevnim posameznikom in „javno varnostjo“.
50.
Sodišče se v prvi fazi, ki se nanaša na oblikovanje okvira „javne varnosti“, ne nagiba k čezmerni strogosti. V okviru notranjega trga je dosledno odločalo, (
48
) da „države članice v glavnem prosto določajo zahteve javnega reda in javne varnosti v skladu s svojimi nacionalnimi potrebami, ki so lahko različne glede na državo članico in glede na obdobje“. (
49
) Pomembno je, da posamezne države članice ne morejo enostransko določiti obsega teh zahtev brez nadzora institucij Unije. (
50
) Poleg tega je Sodišče v zvezi z „javnim redom“ na podlagi člena 7(4) (
51
) Direktive 2008/115/ES (
52
) uporabilo isto formulo. (
53
)
51.
V okviru vseh svoboščin notranjega trga, vključno z Direktivo 2004/38/ES (
54
), ki določa pravila o prostem gibanju in državljanstvu v okviru prostega gibanja, (
55
) se s sklicevanjem na pojem „javna varnost“ utemeljuje odstopanje od prostega gibanja. (
56
) Poleg tega je Sodišče nedavno dovolilo izjemo glede javne varnosti v okviru pravil Pogodbe o državljanstvu EU, pri čemer je v zadevi CS presodilo, „da člen 20 PDEU ne posega v možnost držav članic, da se sklicujejo na izjemo, povezano med drugim z vzdrževanjem javnega reda in varovanjem javne varnosti“. (
57
)
52.
Sodišče je v navedenih okoliščinah že večkrat razsodilo, da pojem javna varnost „pokriva tako notranjo kot zunanjo varnost države članice“ (
58
), kar lahko vključuje „ogrožanje delovanja institucij in temeljnih javnih služb ter preživetje prebivalstva pa tudi tveganje resnih motenj v zunanjih odnosih ali mirnem sožitju med narodi ali ogrožanje vojaških interesov“. (
59
) Poleg tega je razsodilo tudi, da pojem „javna varnost“ zajema boj proti kriminaliteti, povezani z nedovoljeno trgovino z drogami v hudodelski združbi (
60
), boj proti spolnemu izkoriščanju otrok (
61
) in boj proti terorizmu (
62
).
53.
Glede na tako široko razlago ne bi nasprotoval vključitvi skrbi Nemčije v izraz „javna varnost“. Zdi se, da nemške organe skrbi predvsem, da bo S. Fahimian po vrnitvi v Iran svoje znanje širila v vojaške namene. Varnostni vidiki mednarodnih in zunanjih odnosov držav članic bi morali biti zato zajeti z „javno varnostjo“. Spomniti bi bilo treba, da se Vizumski zakonik izrecno sklicuje na „grožnjo […] mednarodnim odnosom katere koli države članice“ (
63
) kot na razlog za zavrnitev izdaje vizuma. Menim, da neobstoj takega besedila v členu 6(1)(d) Direktive 2004/114 ne pomeni, da se država članica pri opredelitvi javne varnosti ne more sklicevati na pomisleke v zvezi z mednarodnimi odnosi.
2. O polju proste presoje (
64
) nemške vlade pri opredelitvi „grožnje“ za javno varnost
54.
Vendar ali lahko nemški organi v drugi fazi utemeljeno trdijo, da S. Fahimian „štejejo“ za „grožnjo“ javnemu redu v smislu člena 6(1)(d) Direktive? Povedano drugače, kako široko je polje proste presoje, ki ga imajo nemški organi?
55.
V skladu s svoboščinami notranjega trga, na podlagi katerih lahko države članice zaradi javne varnosti omejijo notranje gibanje, so taki razlogi zasnovani kot izjema od splošnega pravila prostega gibanja. V skladu s pravili prostega gibanja mora „javna varnost“ temeljiti izključno na osebnem obnašanju zadevnega posameznika, kar pomeni, da predhodne kazenske obsodbe same po sebi še ne predstavljajo razlogov za sprejetje takih ukrepov in tudi da mora osebno obnašanje zadevnega posameznika predstavljati resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki prizadene enega od osnovnih interesov družbe. (
65
) Utemeljitve, ki niso neposredno povezane s podrobnostmi posameznega primera ali ki se nanašajo na splošno preventivo, niso dovoljene. (
66
) Obstajati mora „resničn[a], sedanj[a] in dovolj resn[a] grožnj[a], ki prizadene osnovne interese družbe“. (
67
)
56.
V okviru notranjega trga so taki preudarki povsem primerni. Razumljivo je, da se izjeme od pravil prostega gibanja razlagajo ozko. Pravila prostega gibanja, ki so in bodo še naprej temelj celotnega projekta integracije, imajo ustavni pomen.
57.
Vendar bi bilo treba v zvezi s členom 6(1)(d) Direktive 2004/114 sprejeti drugačen pristop. Kot bom opisal v nadaljevanju, se zgoraj navedena sodna praksa kot taka ne bi smela prenesti na ureditev zunanjih meja Unije.
58.
Najprej, besedilo izjem od notranjega trga in besedilo člena 6(1)(d) Direktive 2004/114 se razlikujeta. Člen 6(1)(d) Direktive določa, da mora državljan tretje države, ki zaprosi za sprejem za namene, navedene v členih od 7 do 11, „veljati“ za nenevarnega za – med drugim – javno varnost. Uporaba izraza „veljati“ zame pomeni, da ima zadevna država članica pri presoji več manevrskega prostora. Izraz „nenevaren“ ni opredeljen tako, kot je opredeljen v okviru prostega gibanja. V zvezi z nenevarnostjo oziroma grožnjo se ne uporabljajo izrazi „resnična, sedanja in dovolj resna“. Posledično menim, da je prag grožnje javni varnosti precej nižji kot v okviru prostega gibanja.
59.
Drugič, to, da nekdo velja za nenevarnega za javno varnost, ni izjema od pravice do vstopa, ki se razlaga široko, temveč zgolj negativen pogoj pravice do vstopa. Okvir je torej preprosto drug kot pri notranjem trgu, pri čemer je okvir pomemben. Poseben okvir prava tujcev EU pomeni, da državljan tretje države ne uživa enakih pravic kot državljan države članice, tj. državljan EU. (
68
)
60.
Tretjič, zakonodajni postopek zlasti na podlagi člena 6(1)(d) Direktive 2004/114 ponuja dragocen vpogled v podporo mojemu argumentu. Direktiva 2004/114 je bila sprejeta zelo kmalu po Direktivi 2004/38. (
69
) Zgoraj opisana jasna razlika v ubeseditvi je lahko samo namerna. Dejansko se je s prvotnim predlogom poskušala uskladiti ubeseditev v obeh direktivah. V dveh primerih je ta predlog vključeval frazo „razlogi javnega reda ali javne varnosti temeljijo izključno na obnašanju zadevnega državljana tretje države“. (
70
) Svet se je odločil, da te terminologije ne bo prevzel. (
71
)
61.
Nazadnje, upoštevati bi bilo treba, da Direktiva 2004/114 temelji na členu 79 PDEU (nekdanji člen 63 ES), v delu 3, naslov V Pogodbe DEU. Navedeni naslov vključuje tudi člen 72 PDEU, ki določa, da „[t]a naslov ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti“. Čeprav natančen pomen te določbe na prvi pogled ni povsem jasen, pa kaže na razliko med javnim redom in varnostjo v pravu prostega gibanja v primerjavi s pravom tujcev. (
72
)
62.
To me pripelje do vprašanja, kako široko je polje proste presoje nemških organov in kaj je mogoče od njih pričakovati v zadevi, kakršna je obravnavana. Predložitveno sodišče sprašuje, ali to „široko polje proste presoje“ pomeni, da zadostuje ugotovitev nemških organov, da (1) je S. Fahimian iranska državljanka, (2) da je diplomirala na univerzi SUT, (3) da je univerza SUT v Prilogi IX k Uredbi št. 267/2012 (
73
) uvrščena med organizacije, ki podpirajo iransko vlado, in da (4) je njen predlagani raziskovalni projekt s področja varnosti IT.
63.
Sodišče je v zadevi Ben Alaya odločilo, da imajo države članice v zvezi s pogoji iz členov 6 in 7 Direktive 2004/114 „diskrecijsko pravico pri obravnavi prošenj za sprejem“. (
74
) Taka diskrecijska pravica se nanaša na oceno upoštevnih dejstev, da bi se ugotovilo, ali so izpolnjeni pogoji iz členov 6 in 7 Direktive 2004/114. (
75
)
64.
Že pred devetimi meseci je veliki senat Sodišča državam članicam, ki obravnavajo vloge za vizum, zagotovil „široko polje proste presoje“ (
76
) pri uporabi členov 21(1), 32(1) in 35(6) Vizumskega zakonika. Po mnenju Sodišča se to nanaša na „ugotavljanje, ali razlogi iz [členov 32(1) in 35(6) Vizumskega zakonika] preprečujejo izdajo zaprošenega vizuma“. (
77
)
65.
Kaj se lahko na podlagi tega pričakuje od nemških organov?
66.
Država članica mora najprej skrbno in izčrpno preveriti, opredeliti in preiskati vsa upoštevna dejstva, da lahko sprejme informirano odločitev. V tem okviru bi rad opozoril tudi na uvodno izjavo 14 Direktive 2004/114, v skladu s katero so potrebna „ugotovljena dejstva“.
67.
V tem okviru pa bi se bilo treba zavedati, da je več elementov dejanskega stanja, na katere se država članica sklicuje v zadevi, kakršna je obravnavana, zunaj njene pristojnosti in celo zunaj ozemlja Unije. To državi članici očitno otežuje zadeve, kar bi bilo treba upoštevati. Za nemško vlado je težje opredeliti dejstva, ki se nanašajo na Iran, kot pa tista, ki se nanašajo na Nemčijo ali drugo državo članico. Poleg tega je vsaka ocena prihodnjega razvoja sama po sebi kompleksna. (
78
) Tak postopek odločanja nujno pomeni, da se je treba deloma opirati na oceno tveganja prihodnjega dogodka. Tako ima država članica pri presoji členov 6 in 7 Direktive 2004/114 precej široko „polje proste presoje za ugotavljanje dejstev‘“ (
79
).
68.
Drugič, čeprav se v pravilih o prostem gibanju (
80
) ne uporablja razmeroma visok prag osebnega obnašanja, mora obstajati povezava med posameznikom in sprejetim ukrepom. Vse drugo bi bilo le oblika splošne prepovedi, ki bi redko pripeljala do pravice do vstopa za državljana tretje države na podlagi Direktive 2004/114. Torej mora nacionalni organ predložiti prepričljive konkretne elemente, zakaj zadevni posameznik velja za nevarnega za javno varnost.
69.
Poleg tega je treba za občutljivejša zadeve predložiti manj individualnih okoliščin za utemeljitev grožnje javni varnosti.
70.
Nazadnje, država članica bi morala podrobno pretehtati med svojimi interesi in interesi Unije glede vstopa, tj. med pritegnitvijo visoko usposobljenih študentov za izvajanje raziskav v Uniji in varnostnimi vprašanji.
71.
Čeprav mora seveda predložitveno sodišče ugotoviti, ali so nemški organi ravnali v skladu s temi zahtevami, se mi zdi, da so ravnali v okviru polja proste presoje, s katerim razpolagajo.
C –O sodni presoji
72.
Široko polje proste presoje pomeni omejeno sodno presojo, sicer bi bilo polje proste presoje onemogočeno, sodstvo pa bi opravljalo naloge izvršilne veje oblasti. Kot je razvidno iz načina formulacije prvega vprašanja, točka (a), (
81
) se predložitveno sodišče tega popolnoma zaveda.
73.
Vendar pa sodna presoja mora biti na voljo.
74.
Člen 18(4) Direktive 2004/114 določa, da ima zadevna oseba, katere prošnja je zavrnjena ali ki ji je dovoljenje za bivanje, izdano na podlagi te direktive, odvzeto, pravico do pravnega sredstva pred organi zadevne države članice.
75.
V nasprotju s prvotnim predlogom Komisije (
82
) se pravica do pritožbe ne nanaša več na „sodišča“ zadevne države članice. Zato se je mogoče vprašati, ali se z Direktivo zahteva pravno sredstvo oziroma ali je izvzetje pravnega sredstva na nacionalni ravni v skladu z Direktivo oziroma celo s členom 47 Listine in splošnimi načeli prava Unije. (
83
) Dvomim, da bi bilo tako izvzetje mogoče glede na jasno besedilo člena 47 Listine, v skladu s katerim je treba vsakomur, ki so mu kršene pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja pravo EU, zagotoviti učinkovito pravno sredstvo.
76.
Vendar to ni vprašanje v obravnavani zadevi, saj je v Nemčiji tako pravno sredstvo na voljo. Kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, je na nacionalni ravni določen sodni postopek. Poleg tega je v Nemčiji sodni nadzor nad sklepi upravnih organov pogosto zelo izčrpen v smislu, da imajo sodišča polno pristojnost za presojo takih sklepov. (
84
) Vendar je taka pristojnost omejena v primerih, v katerih imajo polje proste presoje upravni organi. (
85
)
77.
Tak postopek, ki ga v okviru procesne avtonomije načeloma ureja nacionalno procesno pravo, mora biti učinkovit.
78.
Medtem ko lahko nacionalno sodišče običajno presodi zgolj, ali je država članica prestopila meje polja proste presoje, ki jo izvršuje, pa mu mora biti vseeno omogočena presoja vseh postopkovnih vidikov in bistvenih elementov sklepa. Za učinkovito pravno sredstvo mora biti nacionalnemu sodišču omogočena presoja, ali so organi ravnali v skladu z zgoraj opredeljenimi zahtevami, tj. ali so opredelili in preiskali vsa upoštevna dejstva ter navedli, zakaj se zadevni posameznik šteje za grožnjo javni varnosti.
79.
V zvezi s tem pa je mogoče, kot nemška vlada tudi trdi, da napovedi države članice v zadevah, kakršna je obravnavana, pogosto temeljijo na informacijah, ki jih je mogoče objaviti v omejenem obsegu, da se ne ogrozijo viri informacij ali zunanjepolitični interesi držav članic. V zvezi s tem želim opozoriti Sodišče na sodbo Kadi in Al Barakaat International Foundation/Svet in Komisija (
86
), v kateri je Sodišče, ki se je sámo sklicevalo na ustrezno sodno prakso ESČP, (
87
) razsodilo, da „[…] mora sodišče Skupnosti v takšnem primeru v okviru sodnega nadzora, ki ga izvaja, uporabiti načine, ki mu omogočajo uskladiti legitimne skrbi glede varnosti, ob upoštevanju vrst in virov informacij, ki so bili upoštevani pri sprejetju zadevnega akta, ter tega, da mora posamezniku v zadostni meri zagotoviti postopkovno varstvo“. (
88
)
80.
V zvezi s tem mora nacionalno sodišče uporabiti vse postopkovne možnosti, ki so na voljo na podlagi nacionalnega prava, da organom omogočijo predložitev argumentov.
81.
Vendar pa je obseg sodne presoje vseeno omejen na meje polja proste presoje, ki ga uporablja država članica. Ker ima zadevna država članica široko polje proste presoje, lahko sodišče preveri le, ali je bilo prekoračeno.
IV – Predlog
82.
Glede na navedene ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Verwaltungsgericht Berlin (upravno sodišče v Berlinu, Nemčija), odgovori:
1.
Kadar organ države članice ugotavlja, ali državljan tretje države velja za nevarnega za javno varnost na podlagi člena 6(1)(d) Direktive Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela, v okviru širokega polja proste presoje, ki ga ima na voljo,
—
izčrpno preveri, opredeli in preišče vsa upoštevna dejstva;
—
predloži konkretne informacije, zakaj zadevni posameznik velja za nevarnega za javno varnost, in
—
podrobno pretehta med vsemi upoštevnimi interesi.
V takem primeru je sodna presoja omejena na preverjanje, ali so bile upoštevane meje takega polja proste presoje.
2.
Člen 6(1)(d) Direktive 2004/114 državi članici ne preprečuje zavrnitve izdaje vizuma državljanu tretje države, ki je pridobil univerzitetno izobrazbo na ustanovi – ki je bila v uredbo Sveta uvrščena kot subjekt, vključen v jedrske dejavnosti ali dejavnosti v zvezi z balističnimi raketami, ter ki je bila uvrščena med osebe in subjekte, ki podpirajo vlado tretje države – in ki namerava v tej državi članici izvajati raziskovalni projekt, če so organi navedene države članice opredelili, da obstaja tveganje, da bo državljan tretje države znanje, pridobljeno v navedeni državi članici, zlorabil za namene, ki pomenijo grožnjo zunanji ali notranji varnosti zadevne države članice.
(
1
) Jezik izvirnika: angleščina.
(
2
) Direktiva z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL 2004, L 375, str. 12).
(
3
) Uredba Sveta z dne 23. marca 2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 961/2010 (UL 2012, L 88, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2015/1328 z dne 31. julija 2015 (UL 2015, L 206, str. 20).
(
4
) Izvedbena uredba z dne 7. novembra 2014 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 (UL 2012, L 325, str. 3).
(
5
) Formalno gledano je treba osebe in subjekte, uvrščene na seznam v navedeni prilogi, vključiti na seznam iz dela I Priloge IX k Uredbi št. 267/2012.
(
6
) Angleška različica navedenega zakona je na voljo na spletnem naslovu https://www.gesetze-im-internet.de/englisch_aufenthg/englisch_aufenthg.html#p0046.
(
7
) Glej v tem smislu sodbi z dne 4. septembra 2014, eco cosmetics in Raiffeisenbank St Georgen (C‑119/13 in C‑120/13, EU:C:2014:2144, točka 33), in z dne 23. aprila 2015, Aykul (C‑260/13, EU:C:2015:257, točka 43 in navedena sodna praksa).
(
8
) Glej Thym, D., „Legal framework for entry and border controls“, v Hailbronner, K., in Thym, D. (ur.), EU immigration and asylum law – a commentary, 2. izdaja, C. H. Beck, Hart, Nomos, München, Oxford, Baden-Baden, 2016, točka 32.
(
9
) Glej Hailbronner, K., in Gogolin, J., „Aliens“, v Wolfrum, R. (ur.), Max Planck Encyclopedia of Public International Law, Oxford University Press, spletna izdaja (http://opil.ouplaw.com/home/EPIL), točka 14.
(
10
) C‑84/12, EU:C:2013:232, točka 47.
(
11
) Glej Hailbronner, K., in Gogolin, J., prav tam, točke od 14 do 22.
(
12
) To je ustaljena sodna praksa. Glej sodbo ESČP z dne 18. februarja 1991, št. 12313/86, Moustaquim proti Belgiji (CE:ECHR:1991:0218JUD001231386, točka 43) in sodbo ESČP z dne 26. julija 2005, št. 38885/02, N. proti Finski (CE:ECHR:2003:0923DEC003888502, točka 158).
(
13
) To je ustaljena sodna praksa od sodbe ESČP z dne 7. julija 1989, št. 14038/88, Soering proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1989:07070JUD001403888, točka 91). Glej tudi sodbo ESČP z dne 15. novembra 1996, št. 22414/93, Chahal proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:1996:1115JUD002241493, točki 73 in 74).
(
14
) Glej sodbe ESČP z dne 21. decembra 2001, št. 31465/96, Sen proti Nizozemski (CE:ECHR:2001:1221JUD003146596, točka 40); z dne 1. decembra 2005, št. 60665/00, Tuquabo-Tekle in drugi proti Nizozemski (CE:ECHR:2005:1201JUD006066500, točka 50), in z dne 14. junija 2011, št. 38058/09, Osman proti Danski (CE:ECHR:2011:0614JUD003805809, točka 53 in naslednje).
(
15
) Moj poudarek.
(
16
) V skladu s katerim notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.
(
17
) Vendar to še ne pomeni, da ima državljan tretje države po sprejemu v državo članico samodejno pravico do mobilnosti. Direktive, sprejete na podlagi člena 79 PDEU, dejansko vsebujejo vsebinske omejitve mobilnosti v EU. Glej na primer člen 8 Direktive 2004/114, ki v zvezi z mobilnostjo (spet) določa splošne in posebne pogoje iz členov 6 in 7 navedene direktive, ki morajo biti izpolnjeni.
(
18
) S katero je bilo sicer vzpostavljeno območje svobode, varnosti in pravice. To se je zgodilo po prenosu zadev, ki so tesno povezane s prostim gibanjem oseb, iz tretjega stebra (PEU) v prvega (PES). Do začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe je bilo to namreč medstebrsko področje, pri čemer je bil en del njegovih določb v Pogodbi ES, drugi pa v Pogodbi EU.
(
19
) Tako izrazje se je prenehalo uporabljati šele z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009.
(
20
) Skupna politika priseljevanja. Prej člen 63(3) in (4) ES.
(
21
) Glej člen 1(a) Direktive 2004/114. Moj poudarek.
(
22
) Glej člen 1(b) Direktive 2004/114. Moj poudarek.
(
23
) V preambuli akta Unije je lahko podrobneje opredeljena njegova vsebina; glej sodbo z dne 22. decembra 2008, Wallentin-Hermann (C‑549/07, EU:C:2008:771, točka 17 in navedena sodna praksa).
(
24
) Glej uvodno izjavo 6 Direktive 2004/114.
(
25
) Glej uvodno izjavo 7 Direktive 2004/114.
(
26
) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (prenovitev) (UL 2016, L 132, str. 21).
(
27
) Direktiva z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL 2005, L 289, str. 15).
(
28
) Glej člen 41 Direktive 2016/801.
(
29
) Glej uvodno izjavo 3 Direktive 2016/801.
(
30
) Glej uvodno izjavo 6 Direktive 2016/801.
(
31
) Glej uvodno izjavo 7 Direktive 2016/801.
(
32
) Glej uvodno izjavo 8 Direktive 2016/801.
(
33
) Glej uvodno izjavo 11 Direktive 2016/801.
(
34
) Glej uvodno izjavo 12 Direktive 2016/801.
(
35
) Glej uvodno izjavo 14 Direktive 2016/801.
(
36
) Sodba z dne 10. septembra 2014 (C‑491/13, EU:C:2014:2187).
(
37
) Glej sodbo z dne 10. septembra 2014, Ben Alaya (C‑491/13, EU:C:2014:2187, točka 16).
(
38
) Prav tam, točka 27.
(
39
) Prav tam, točka 33.
(
40
) Prav tam.
(
41
) Prav tam, točka 35.
(
42
) Sodba z dne 19. decembra 2013 (C‑84/12, EU:C:2013:862).
(
43
) UL 2009, L 243, str. 1.
(
44
) Sodba z dne 4. septembra 2014 (C‑575/12, EU:C:2014:2155).
(
45
) UL 2006, L 105, str. 1.
(
46
) Sodba z dne 19. decembra 2013, Koushkaki (C‑84/12, EU:C:2013:862, točka 63).
(
47
) Glej sodbo z dne 4. septembra 2014, Air Baltic Corporation (C‑575/12, EU:C:2014:2155, točka 62).
(
48
) Glej na primer sodbo z dne 17. novembra 2011, Gaydarov (C‑430/10, EU:C:2011:749, točka 32 in navedena sodna praksa).
(
49
) Glej sodbo z dne 22. maja 2012, I (C‑348/09, EU:C:2012:300, točka 23 in navedena sodna praksa).
(
50
) Prav tam.
(
51
)
„Če obstaja nevarnost pobega ali če je bila vloga za zakonito prebivanje zavrnjena kot očitno neutemeljena ali lažna ali če zadevna oseba ogroža javni red, javno varnost ali državno varnost, se države članice lahko vzdržijo odobritve obdobja za prostovoljni odhod ali odobrijo obdobje, krajše od sedmih dni.“
(
52
) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL 2008, L 348, str. 98).
(
53
) Glej sodbo z dne 11. junija 2015, Zh. in O. (C‑554/13, EU:C:2015:377, točka 48).
(
54
) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 46); glej člene 1(c), 15(1), 27, 28, 30(2), 31, 32(1) in 33(2).
(
55
) V skladu s tem je treba pravne podlage te direktive poiskati v poglavjih o državljanstvu (člena 18 in 21 PDEU), prostem gibanju delavcev (člen 46 PDEU), pravici do ustanavljanja (člen 50 PDEU) in svobodi opravljanja storitev (člen 59 PDEU).
(
56
) Prosti pretok blaga (člen 36 PDEU), prosto gibanje delavcev (člen 45(3) PDEU), pravica do ustanavljanja (člen 52(1) PDEU), svoboda opravljanja storitev (členi 56, 61 in 52(2) PDEU), prosti pretok kapitala (člen 65(1)(b) PDEU). Sklicevanje na te določbe je tudi v členu 202 PDEU, ki je pravna podlaga Unije na področju prostega gibanja delavcev iz čezmorskih držav in ozemelj.
(
57
) Glej sodbo z dne 13. septembra 2016, CS (C‑304/14, EU:C:2016:674, točka 36), ki je pri tem sledila mojim sklepnim predlogom v združenih zadevah Rendón Marín in CS (C‑165/14 in C‑304/14, EU:C:2016:75); glej točko 140 in naslednje mojih sklepnih predlogov.
(
58
) Glej na primer sodbo z dne 13. septembra 2016, CS (C‑304/14, EU:C:2016:674, točka 39 in navedena sodna praksa). Glej tudi moje sklepne predloge v združenih zadevah Rendón Marín in CS (C‑165/14 in C‑304/14, EU:C:2016:75, točka 170). Zadeva CS se je nanašala na državljanstvo, vendar ta formula izhaja iz svoboščin notranjega trga in se uporablja v zvezi z vsako od njih.
(
59
) Glej na primer sodbo z dne 13. septembra 2016, CS (C‑304/14, EU:C:2016:674, točka 39).
(
60
) Glej sodbo z dne 23. novembra 2010, Tsakouridis (C‑145/09, EU:C:2010:708, točki 45 in 46).
(
61
) Glej sodbo z dne 22. maja 2012, I (C‑348/09, EU:C:2012:300, točka 28).
(
62
) Glej sodbo z dne 26. novembra 2002, Oteiza Olazabal (C‑100/01, EU:C:2002:712, točki 12 in 35).
(
63
) Glej člen 32(1)(a)(vi) Vizumskega zakonika.
| 33,705
| 1
|
2022/02013R0401-20220221/02013R0401-20220221_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,311
| 17,395
|
Sein Win
Datum rojstva: 24. julij 1956
Kraj rojstva: Pyin Oo Lwin, Mjanmar/Burma
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Sein Win je član Tatmadaw in nekdanji minister za obrambo (od 24. avgusta 2015 do 1. februarja 2021). 1. februarja se je skupaj z drugimi člani Tatmadaw udeležil seje Nacionalnega sveta za obrambo in varnost (NDSC). Seja NDSC je bila neustavna, saj na njej niso bili prisotni njegovi člani, ki so civilisti. Myint Swe je bil na tej seji imenovan za vršilca dolžnosti predsednika. Myint Swe je nato razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Minu Aungu Hlaingu. Postopek za razglasitev izrednih razmer je bil kršen, saj je po ustavi predsednik edini pristojen, da razglasi izredne razmere.
S sodelovanjem na seji NDSC, na kateri je bilo odločeno, da se razglasijo izredne razmere in da se zakonodajna, izvršna in sodna oblast države preda vrhovnemu poveljniku obrambnih sil, je Sein Win prispeval k zanikanju rezultatov volitev 8. novembra 2020 in k strmoglavljenju demokratično izvoljene vlade. Zato je odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
22.3.2021
Leta 2018 so ZN in mednarodne organizacije civilne družbe poročale o hudih kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih vojaške in policijske sile od leta 2011 izvajajo nad pripadniki ljudstva Rohinga v zveznih državah Kačin, Rakhine in Šan, in ugotovile, da so mnoge od teh kršitev najhujši zločini po mednarodnem pravu. Soe Win je kot obrambni minister med 24. avgustom 2015 in 1. februarjem 2021 odgovoren za te hude kršitve in zlorabe, uperjene zoper ljudstvo Rohinga.
19.
Thein Soe
(tudi U Thein Soe)
Datum rojstva: 23. januar 1952
Kraj rojstva: Kani, Mjanmar/Burma
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Thein Soe je bil 2. februarja 2021 imenovan za predsednika Zvezne volilne komisije (UEC). Thein Soe je s sprejetjem imenovanja po vojaškem udaru 1. februarja 2021 in s svojimi dejanji kot predsednik UEC, zlasti z razveljavitvijo rezultatov volitev brez kakršnih koli dokazov o goljufiji, neposredno sodeloval pri dejanjih, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru.
22.3.2021
20.
Mya Tun Oo
Datum rojstva: 4. ali 5. maj 1961
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
General Mya Tun Oo je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw). Za ministra za obrambo je bil imenovan 1. februarja 2021 in je član Sveta za državno upravo (SAC).
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so zanikale rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal zakonodajno, izvršno in sodno oblast ter tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izvaja svoj mandat.
General Mya Tun Oo je kot član SAC neposredno vpleten in odgovoren za odločitve o državnih funkcijah in je tako odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
22.3.2021
SAC je poleg tega sprejel odločitve, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, tudi dostopa do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in oblasti, ki delujejo pod nadzorom SAC, so po 1. februarju 2021 zagrešile hude kršitve človekovih pravic: uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, tudi z omejitvijo dostopa do interneta in s samovoljnimi aretacijami ter pridržanjem voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara.
General Mya Tun Oo je kot član SAC neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
Leta 2018 so ZN in mednarodne organizacije civilne družbe poročale o hudih kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih vojaške in policijske sile od leta 2011 izvajajo nad pripadniki ljudstva Rohinga v zveznih državah Kačin, Rakhine in Šan, in ugotovile, da so mnoge od teh kršitev najhujši zločini po mednarodnem pravu. Mya Tun Oo je bil od avgusta 2016 do imenovanja za ministra za obrambo sonačelnik generalštaba oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw), kar je tretji najpomembnejši položaj v Tatmadaw. V tej vlogi je nadziral vojaške operacije v zvezni državi Rahkine in usklajeval različne oborožene sile, vključno z vojsko, mornarico in letalskimi silami, ter uporabo artilerije. Zato je odgovoren za te hude kršitve in zlorabe, uperjene zoper ljudstvo Rohinga.
21.
Dwe Aung Lin
Datum rojstva:
31. maj 1962
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Dwe Aung Lin je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw) in je sekretar Sveta za državno upravo (SAC).
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so zanikale rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal zakonodajno, izvršno in sodno oblast ter tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izvaja svoj mandat.
Generalpodpolkovnik Dwe Aung Lin je bil 2. februarja 2021 imenovan za sekretarja SAC in je izdajal ukaze SAC. Med drugim je ukazal odstranitev posameznikov s položajev, na katere jih je imenovala zakonito izvoljena vlada, ter zamenjavo osebja v volilni komisiji Mjanmara.
Generalpodpolkovnik Dwe Aung Lin je kot član in sekretar SAC neposredno vpleten in odgovoren za odločitve o državnih funkcijah in je tako odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
22.3.2021
SAC je poleg tega sprejel odločitve, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, tudi dostopa do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in oblasti, ki delujejo pod nadzorom SAC, so po 1. februarju 2021 zagrešile hude kršitve človekovih pravic: uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, tudi z omejitvijo dostopa do interneta in s samovoljnimi aretacijami ter pridržanjem voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara.
Generalpodpolkovnik Dwe Aung Lin je kot član in sekretar SAC neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
22.
Ye Win Oo
Datum rojstva: 21. februar 1966
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Ye Win Oo je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw) in je sosekretar Sveta za državno upravo (SAC).
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so prezrle rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal te veje oblasti in tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izpolni svoj mandat.
22.3.2021
Generalpodpolkovnik Ye Win Oo je bil 2. februarja 2021 imenovan za sosekretarja SAC. Generalpodpolkovnik Ye Win Oo je kot član in sosekretar SAC neposredno vpleten in odgovoren za odločitve o državnih funkcijah in je tako odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
SAC je poleg tega sprejel odločitve, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, tudi dostopa do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Mjanmarske varnostne sile in oblasti, ki delujejo pod nadzorom SAC, so po 1. februarju 2021 zagrešile hude kršitve človekovih pravic: uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, tudi z omejitvijo dostopa do interneta in s samovoljnimi aretacijami ter pridržanjem voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara.
Generalpodpolkovnik Ye Win Oo je kot član in sosekretar SAC neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
23.
Maung Maung Kyaw
Datum rojstva: 23. julij 1964
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
General Maung Maung Kyaw je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw) in član Sveta za državno upravo (SAC).
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so prezrle rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal te veje oblasti in tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izpolni svoj mandat.
General Maung Maung Kyaw je kot član SAC neposredno vpleten in odgovoren za odločitve o državnih funkcijah in je tako odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
22.3.2021
SAC je poleg tega sprejel odločitve, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, tudi dostopa do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in oblasti, ki delujejo pod nadzorom SAC, so po 1. februarju 2021 zagrešile hude kršitve človekovih pravic: uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, tudi z omejitvijo dostopa do interneta in s samovoljnimi aretacijami ter pridržanjem voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara.
General Maung Maung Kyaw je kot član SAC neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
24.
Moe Myint Tun
Datum rojstva: 24. maj 1968
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Moe Myint Tun je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw) in član Sveta za državno upravo (SAC).
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so prezrle rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal te veje oblasti in tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izpolni svoj mandat.
Generalpodpolkovnik Moe Myint Tun je kot član SAC neposredno vpleten in odgovoren za odločitve o državnih funkcijah in je tako odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
22.3.2021
SAC je poleg tega sprejel odločitve, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, tudi dostopa do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in oblasti, ki delujejo pod nadzorom SAC, so po 1. februarju 2021 zagrešile hude kršitve človekovih pravic; uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, tudi z omejitvijo dostopa do interneta in s samovoljnimi aretacijami ter pridržanjem voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara.
Generalpodpolkovnik Moe Myint Tun je kot član SAC neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
Leta 2018 so ZN in mednarodne organizacije civilne družbe poročale o hudih kršitvah človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih vojaške in policijske sile od leta 2011 izvajajo nad pripadniki ljudstva Rohinga v zveznih državah Kačin, Rakhine in Šan, in ugotovile, da so mnoge od teh kršitev najhujši zločini po mednarodnem pravu. Generalpodpolkovnik Moe Myint Tun je bil do leta 2019 poveljnik Urada za posebne operacije št. 6 in načelnik generalštaba (vojska) oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw). V tej vlogi je nadzoroval operacije v zvezni državi Rakhine. Zato je odgovoren za te hude kršitve in zlorabe, uperjene zoper ljudstvo Rohinga.
25.
Than Hlaing
Datum rojstva:
Državljanstvo: Mjnamar
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Than Hlaing je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadaw). Za namestnika ministra za notranje zadeve, načelnika policije je bil imenovan 2. februarja 2021.
Oborožene sile Mjanmara (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so prezrle rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. Kot del državnega udara je podpredsednik Myint Swe v funkciji vršilca dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredne razmere ter zakonodajno, izvršno in sodno oblast države predal vrhovnemu poveljniku obrambnih sil generalu Minu Aungu Hlaingu. 2. februarja je bil ustanovljen SAC, ki naj bi izvrševal te veje oblasti in tako preprečil demokratično izvoljeni vladi, da izpolni svoj mandat.
Generalpodpolkovnik Than Hlaing, ki ga je imenoval SAC, je sodeloval v dejavnostih in politikah, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru/Burmi,in pri dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Mjanmaru/Burmi, oziroma jih podpira.
22.3.2021
Poleg tega je policija pod vodstvom generalpodpolkovnika Thana Hlainga po 1. februarju 2021 zagrešila hude kršitve človekovih pravic: uboje civilistov in neoboroženih protestnikov, omejevanje svobode zbiranja in izražanja, samovoljne aretacije in pridržanja voditeljev opozicije in nasprotnikov državnega udara. Generalpodpolkovnik Than Hlaing je kot namestnik ministra za notranje zadeve in načelnik policije neposredno odgovoren za odločitve o represivnih politikah in nasilna dejanja policije nad miroljubnimi protestniki in je zato odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi.
▼M10
26.
Mahn Nyein Maung (vzdevek: P’do, Phado Man Nyein Maung)
član državnega upravnega sveta;
Mahn Nyein Maung je član državnega upravnega sveta.
19.4.2021
Datum rojstva: okoli 1947;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Mahn Nyein Maung neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Mahn Nyein Maung je kot član državnega upravnega sveta neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
27.
Thein Nyunt
član državnega upravnega sveta; predsednik Nove nacionalne demokratične stranke;
Datum rojstva: 26. december 1944;
Kraj rojstva: Kawkareik (država Karen/Kayin)Mjanmar/Burma;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Št. osebnega dokumenta: 12/THAGAKA(NAING)012432;
Spol: moški
Thein Nyunt je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Thein Nyunt neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Thein Nyunt neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
28.
Khin Maung Swe
član državnega upravnega sveta; predsednik stranke Nacionalna demokratična sila;
Datum rojstva: 24. julij 1942;
Kraj rojstva: Ngathaingchaung, okrožje Pathein, Mjanmar/Burma;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Khin Maung Swe je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Khin Maung Swe neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Khin Maung Swe neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
29.
Aye Nu Sein
članica državnega upravnega sveta; podpredsednica Nacionalne stranke Arakan;
Datum rojstva: 24. marec 1957;
Kraj rojstva: Sittwe, država Rakhine, Mjanmar/Burma;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: ženski
Aye Nu Sein je članica državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot članica državnega upravnega sveta je Aye Nu Sein neposredno sodelovala pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovorna in je zato odgovorna za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot članica državnega upravnega sveta je Aye Nu Sein neposredno odgovorna za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
30.
Jeng Phang Naw Htaung
član državnega upravnega sveta;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Jeng Phang Naw Htaung je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Jeng Phang Naw Htaung neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Jeng Phang Naw Htaung neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
31.
Maung Ha
član državnega upravnega sveta;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Maung Ha je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Maung Ha neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Maung Ha neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
32.
Sai Long Hseng
član državnega upravnega sveta;
Datum rojstva: 18. april 1947;
Kraj rojstva: Kengtung, Myanmar/Burma;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Kartica s potrdilom o državljanstvu: Katana (Naing) 0052495;
Številka NRC:
13/ KATANA (N)-005249;
Spol: moški
Sai Long Hseng je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Sai Long Hseng neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta jeSai Long Hseng neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
33.
Saw Daniel
član državnega upravnega sveta;
Datum rojstva: 25. november 1957;
Kraj rojstva: Loikaw (država Kayah)
Mjanmar/Burma; Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Saw Daniel je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Saw Daniel neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Saw Daniel neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
34.
Dr Banyar Aung Moe
član državnega upravnega sveta;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Spol: moški
Banyar Aung Moe je član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Min Aung Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so razveljavile rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Kot član državnega upravnega sveta je Banyar Aung Moe neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
19.4.2021
Poleg tega je državni upravni svet sprejel sklepe, ki omejujejo pravico do svobode izražanja, vključno z dostopom do informacij, in pravico do mirnega zbiranja. Vojaške sile in organi, ki delujejo pod nadzorom državnega upravnega sveta, so po 1. februarju 2021 zagrešili hude kršitve človekovih pravic – ubijali civilne in neoborožene protestnike, omejevali svobodo zbiranja in izražanja, vključno z omejevanjem dostopa do interneta ter samovoljnimi aretacijami in pridržanjem opozicijskih voditeljev in nasprotnikov državnega udara. Poleg tega je državni upravni svet uvedel vojno stanje v nekaterih delih države, kar vojski omogoča popolno oblast nad določenimi območji, vključno z upravnimi in sodnimi organi ter organi pregona. Na območjih vojnega stanja civiliste, tudi novinarje in miroljubne protestnike, preganjajo vojaška sodišča, kar jim dejansko odvzema pravico do ustreznega sodnega postopka, vključno s pravico do pritožbe. Nasilna dejanja vojaških in policijskih sil, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost, so se znatno povečala na območjih, kjer je bilo razglašeno vojno stanje.
Kot član državnega upravnega sveta je Banyar Aung Moe neposredno odgovoren za te represivne odločitve in hude kršitve človekovih pravic.
35.
U Chit Naing (vzdevek: Sate Pyin Nyar)
minister za informiranje;
Datum rojstva: december 1948;
Kraj rojstva: Kyee Nee Village, Chauk Township, regija Magway, Mjanmar/Burma;
Državljanstvo: mjanmarsko;
Naslov: No. 150, Yadanar Street, Yadanar Housing (near Tine Yin Thar Village), Tharkayta Township, Jangon, Mjanmar;
U Chit Naing je minister za informiranje od 2. februarja 2021. Imenoval ga je predsednik državnega upravnega sveta, ki je 2. februarja 2021 prevzel zakonodajno, izvršilno in sodno pristojnost države.
Kot minister za informiranje je odgovoren za državne medije (MWD, MRTV, časopise Myanmar Alin, Kyemon in Global New Light of Myanmar, tiskovno agencijo Myanmar News Agency (MNA) in spletni časopis Myanmar Digital News) ter s tem za radiodifuzijo in objavo uradnih novic. Odkar je prevzel ministrstvo, so časopisi polni provojaških člankov, zato je odgovoren za propagando hunte in širjenje dezinformacij prek državnih medijev, katerih poročila niso točna. Neposredno je odgovoren za odločitve, ki so privedle do zatrtja mjanmarskih medijev, kot tudi ukaze neodvisnim medijem, da ne smejo uporabljati izrazov „državni udar“, „vojaški režim“ in „hunta“, kar je privedlo do prepovedi delovanja petih lokalnih časopisnih hiš. Odgovoren je torej za ogrožanje demokracije v Mjanmaru/Burmi z omejevanjem svobode tiska in dostopa do informacij tako na spletu kot drugje.
19.4.2021
odgovoren za medije v državni lasti (MWD, MRTV, časopise Myanmar Alin, Kyemon in Global New Light of Myanmar, tiskovno agencijo Myanmar News Agency (MNA) in spletni časopis Myanmar Digital News.
V svojih izjavah je javno podprl vojaški udar. Kot minister za informiranje, ki ga je imenoval predsednik državnega upravnega sveta, je U Chit Naing odgovoren za ukrepe in politike, ki ogrožajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru/Burmi, pa tudi dejavnosti, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost Mjanmara/Burme.
▼M12
36.
Soe Htut
Datum rojstva: 29. marec 1960
Kraj rojstva: Mandalay, Mjanmar
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Soe Htut je član mjanmarskih oboroženih sil (Tatmadawa) in član državnega upravnega sveta pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Soe Htut je bil 1. februarja 2021 imenovan za ministra za notranje zadeve.
21.6.2021
Minister za notranje zadeve je pristojen za mjanmarsko policijo, gasilsko službo in zapore. Naloge ministrstva za notranje zadeve vključujejo državno varnost ter javni red in mir. V tej funkciji je generalpodpolkovnik Soe Htut odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, ki jih je od vojaškega udara 1. februarja 2021 zagrešila mjanmarska policija, vključno z uboji civilistov in neoboroženih protestnikov, kršitvami svobode združevanja in mirnega zbiranja, samovoljnimi aretacijami in pridržanji opozicijskih voditeljev in miroljubnih protestnikov ter kršitvami svobode izražanja.
Poleg tega je generalpodpolkovnik Soe Htut kot član državnega upravnega sveta neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren ter zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi. Je tudi neposredno odgovoren za represivne odločitve državnega upravnega sveta, vključno z zakonodajo, s katero se kršijo človekove pravice in omejujejo svoboščine državljanov Mjanmara, ter za hude kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile mjanmarske varnostne sile.
37.
Tun Tun, Naung
(tudi Tun Tun Naing; tudi Htun Htun Naung)
Datum rojstva: 30. april 1963
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Generalpodpolkovnik Tun Tun Naung je član mjanmarskih oboroženih sil (Tatmadawa) in je bil prej poveljnik. Je minister za mejne zadeve ter član nacionalnega obrambnega in varnostnega sveta.
Leta 2013 je bil Tun Tun Naung poveljnik severnega poveljstva, ki je nadziral konflikt med burmansko vojsko in avtonomno vojsko Kačina. V tem konfliktu so mjanmarske čete pod poveljstvom Tuna Tuna Naunga resno kršile človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo.
Leta 2017 je bil Tun Tun Naung poveljujoči častnik prvega urada za posebne operacije. Pod njegovim poveljstvom so vojaki med „operacijami za odstranjevanje pripadnikov ljudstva Rohinga“ zagrešili grozodejstva in hude kršitve človekovih pravic nad etničnimi manjšinami v zvezni državi Rakhine. Te operacije so se začele 25. avgusta 2017 in so vključevale samovoljne poboje, fizično zlorabo, mučenje, spolno nasilje in pridržanje pripadnikov ljudstva Rohinga. Tun Tun Naung je kot poveljnik v letih 2013 in 2017 odgovoren za hude kršitve človekovih pravic v Mjanmaru/Burmi.
21.6.2021
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga. V času teh dogodkov je Tun Tun Naung 1. februarja 2021 sprejel imenovanje za ministra za mejne zadeve v vladi Zveze in s tem sedež v nacionalnem obrambnem in varnostnem svetu.
Tun Tun Naung je kot član vlade Zveze in minister za mejne zadeve odgovoren za dejavnosti, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru, ter za dejanja, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost države.
38.
Win Shein
(tudi U Win Shein)
Datum rojstva: 31. julij 1957
Kraj rojstva: Mandalay, Mjanmar
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Naslov: Myananyadanar, Naypyitaw, Mjanmar/Burma
Win Shein je minister za načrtovanje, finance in industrijo v vladi Zveze, ki ga je 1. februarja 2021 imenoval vrhovni poveljnik Min Aung Hlaing.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga.
21.6.2021
Številka potnega lista: DM001478 (Mjanmar/Burma), izdan 10. septembra 2012, poteče 9. septembra 2022
Nacionalna osebna izkaznica: 12DAGANA011336
Win Shein je s sprejetjem imenovanja za ministra za načrtovanje, finance in industrijo vlade Zveze in s svojo pomembno vlogo v gospodarskih politikah režima odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
39.
Khin Maung Yi (tudi Khin Maung Yee; tudi U Khin Maung Yi)
Datum rojstva: 15. februar 1965
Kraj rojstva: Rangun, Mjanmar
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Polkovnik Khin Maung Yi je sedanji minister za naravne vire in varstvo okolja (MONREC). Bil je stalni sekretar v tem oddelku v času demokratično izvoljene vlade.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Državni upravni svet, ki ga vodi vrhovni poveljnik Min Aung Hlaing, je 2. februarja 2021 polkovnika Khina Maunga Yija imenoval za ministra za naravne vire in varstvo okolja.
21.6.2021
V skladu z mjanmarsko zakonodajo je ministrstvo za naravne vire in ohranjanje okolja (MONREC) edino odgovorno za upravljanje izkoriščanja naravnih virov Mjanmara, saj ima ključno vlogo pri izkoriščanju in trgovanju, med drugim, z viri, kot so dragi kamni, biseri in drugi mineralni viri, pa tudi na področju gozdarstva. MONREC pod njegovim vodstvom nadzoruje Myanmar Pearl Enterprise (MPE), Myanmar Gems Enterprise (MGE) in Myanmar Timber Enterprise (MTE), ki imajo izključne pravice za proizvodnjo in trgovanje z viri na svojih področjih pristojnosti.
Khin Maung Yi s sprejetjem imenovanja za ministra za naravne vire in varstvo okolja ter s svojo vlogo pri izkoriščanju naravnih virov v Mjanmaru prispeva k financiranju vojaškega režima, zato je odgovoren za spodkopavanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi.
40.
Tin Aung San
Datum rojstva: 16. oktober 1960
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Nacionalna osebna izkaznica: 12/La Ma Na (N) 89 489
Admiral Tin Aung San je vrhovni poveljnik mjanmarske mornarice ter minister za promet in komunikacije. Je tudi član državnega upravnega sveta.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
21.6.2021
Državni upravni svet pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga je Tina Aunga Sana 3. februarja 2021 imenoval za ministra za promet in komunikacije.
Kot vladni minister je odgovoren za komunikacijo in omrežja ter tako sprejema odločitve in izvaja politike, ki opredeljujejo svobodo dostopa do podatkov na spletu. Odkar je prevzel ministrstvo, je prišlo do številnih ustavitev in namernega upočasnjevanja interneta, ponudnikom storitev pa je naročil, naj preprečijo Facebook, Twitter in Instagram na spletu. Zato je neposredno odgovoren za omejevanje svobode tiska in dostopa do informacij na spletu, s čimer spodkopava demokracijo in pravno državo v Mjanmaru/Burmi.
Tin Aung San je kot član državnega upravnega sveta neposredno sodeloval pri odločitvah o državnih funkcijah in je zanje odgovoren in je zato odgovoren za ogrožanje demokracije in pravne države v Mjanmaru/Burmi. Je tudi neposredno odgovoren za represivne odločitve državnega upravnega sveta, vključno z zakonodajo, s katero se kršijo človekove pravice in omejujejo svoboščine državljanov Mjanmara, ter za hude kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile mjanmarske varnostne sile.
41.
Thida Oo
tudi Daw Thida Oo
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: ženski
Thida OO je generalna državna tožilka Zveze Mjanmar od 2. februarja 2021, ko jo je na to mesto imenoval vrhovni poveljnik mjanmarskih oboroženih sil (Tatmadawa) Min Aung Hlaing. Je članica mjanmarskega odbora za naložbe.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so 1. februarja 2021 pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga izvedle državni udar v Mjanmaru, tako da so zanikale rezultate volitev z dne 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Mina Aunga Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
21.6.2021
Thida Oo od prvega dne sodeluje v vladi, ki je oblast prevzela po državnem udaru, in s pooblastili iz zakona o generalnem državnem tožilcu Zveze iz leta 2010 izvaja politično motivirana sojenja in posledična samovoljna pridržanja ter omogoča zlorabe vojaškega režima. Sodeluje v dejavnostih in politikah, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru/Burmi, in pri dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v Mjanmaru/Burmi.
42.
Aung Lin Tun
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Generalmajor Aung Lin Tun je član oboroženih sil Mjanmara (Tatmadawa) in namestnik ministra za obrambo.
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
21.6.2021
Državni upravni svet pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga je 11. maja 2021 imenoval generalmajorja Aunga Lina Tuna za namestnika ministra za obrambo. Pred napredovanjem je bil del vrhovnega poveljstva vojaških sil in sodeloval pri vseh represivnih ukrepih, ki sta jih od državnega udara sprejela državni upravni svet in Tatmadaw.
Generalmajor Aung Lin Tun kot namestnik ministra za obrambo sodeluje v politikah in dejavnostih, ki spodkopavajo demokracijo in pravno državo v Mjanmaru/Burmi, in pri dejanjih, ki ogrožajo mir, varnost in stabilnost v državi. Poleg tega je kot član vojaškega režima neposredno odgovoren za hude kršitve človekovih pravic, ki jih varnostne sile izvajajo nad miroljubnimi protestniki.
43.
Zaw Min Tun
Kraj rojstva: Yenanchaung, Mjanmar
Državljanstvo: Mjanmar/Burma
Spol: moški
Brigadni general Zaw Min Tun je vodja skupine za stike z mediji državnega upravnega sveta in namestnik ministra za informiranje. Bil je nekdanji vodja informacijske skupine Tatmadaw za resnične novice (True News Information Team).
Mjanmarske oborožene sile (Tatmadaw) so pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga 1. februarja 2021 v Mjanmaru/Burmi izvedle državni udar, tako da so zanikale rezultate volitev 8. novembra 2020 in strmoglavile demokratično izvoljeno vlado. V okviru državnega udara je podpredsednik Myint Swe kot vršilec dolžnosti predsednika 1. februarja razglasil izredno stanje ter zakonodajne, izvršne in sodne pristojnosti države prenesel na vrhovnega poveljnika obrambnih sil generala Min Aung Hlainga. Za izvrševanje teh pooblastil je bil 2. februarja ustanovljen državni upravni svet, kar je demokratično izvoljeni vladi preprečilo, da bi še naprej izpolnjevala svoj mandat.
Državni upravni svet pod vodstvom vrhovnega poveljnika Mina Aunga Hlainga ga je 5. februarja 2021 imenoval za vodjo skupine za stike z mediji državnega upravnega svet, 7. februarja 2021 pa za namestnika ministra za informiranje.
Brigadni general Zaw Min Tun je kot uradni govorec državnega upravnega sveta predsedoval vsem tiskovnim konferencam državnega upravnega sveta, na katerih so posredovali in upravičili naracijo državnega upravnega sveta o državnem udaru in dejanja hunte od takrat.
| 34,507
| 1
|
2018/32018R1059/32018R1059_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 382
| 931
|
L_2018190SL.01000101.xml
27.7.2018
SL
Uradni list Evropske unije
L 190/1
UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1059
z dne 24. julija 2018
o prepovedi ribolova na pravo peščenko in z njo povezanega prilova v vodah Unije območja upravljanja prave peščenke 2r s plovili, ki plujejo pod zastavo Danske
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 36(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Uredba Sveta (EU) 2018/120 (2) določa kvote za leto 2018.
(2)
Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2018.
(3)
Zato je za navedeni stalež treba prepovedati ribolovne dejavnosti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Izčrpanje kvote
Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2018 dodeljena državi članici iz Priloge, velja za izčrpano od datuma iz navedene priloge.
Člen 2
Prepovedi
Ribolovne dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge k tej uredbi ali so v njej registrirana, so od datuma iz navedene priloge prepovedane za stalež iz navedene priloge. Po navedenem datumu je zlasti prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati ribe iz navedenega staleža, ki jih ulovijo navedena plovila.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. julija 2018
Za Komisijo
V imenu predsednika
João AGUIAR MACHADO
Generalni direktor
Generalni direktorat za pomorske zadeve in ribištvo
(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 1.
(2) Uredba Sveta (EU) 2018/120 z dne 23. januarja 2018 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2018 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije, ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/127 (UL L 27, 31.1.2018, str. 1).
PRILOGA
Št.
12/TQ120
Država članica
Danska
Stalež
SAN/234_2R
Vrsta
prava peščenka in z njo povezan prilov (Ammodytes spp.)
Cona
vode Unije območja upravljanja prave peščenke 2r
Ddatum zaprtja
22.6.2018.
| 1,940
| 1
|
2015/32015R1360/32015R1360_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 869
| 1,847
|
L_2015210SL.01000101.xml
7.8.2015
SL
Uradni list Evropske unije
L 210/1
UREDBA SVETA (EU) 2015/1360
z dne 4. avgusta 2015
o spremembi Uredbe (EU) št. 407/2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Stopnja monetarne in gospodarske povezanosti v euroobmočju se je v zadnjih letih povečala in vsaka finančna pomoč, ki se dodeli državi članici, katere valuta je euro in ki se sooča z resnimi finančnimi težavami, bi bila koristna za finančno stabilnost euroobmočja kot celote.
(2)
Poleg tega je bil od vzpostavitve Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM) s Sklepom Evropskega sveta 2011/199/EU (1) členu 136 Pogodbe dodan nov odstavek, ki pojasnjuje, pod katerimi pogoji lahko države članice, katerih valuta je euro, vzpostavijo mehanizem za stabilnost v euroobmočju. Države članice, katerih valuta je euro, so ustanovile Evropski mehanizem za stabilnost (EMS) kot glavni mehanizem za stabilnost za euroobmočje.
(3)
V okviru EFSM se lahko zagotovi finančna pomoč Unije vsem državam članicam, če so izpolnjeni pogoji iz člena 122(2) Pogodbe in Uredbe Sveta (EU) št. 407/2010 (2). Vendar se tveganja, povezana s situacijo, v kateri država članica izgubi dostop do trgov, močno razlikujejo glede na to, ali je ta država članica v euroobmočju ali ne. Potencial za prelivanje negativnih učinkov je znatno večji v euroobmočju, kjer bi lahko zaradi države članice v finančnih težavah bilo povzročeno tveganje za finančno stabilnost euroobmočja kot celote.
(4)
Finančni instrument, ki se uporablja za zagotavljanje finančne pomoči državi članici, katere valuta je euro, bi moral praviloma biti EMS v skladu z njegovimi dogovorjenimi pravili. Vendar lahko obstajajo izjemne situacije, v katerih je zaradi praktičnih, postopkovnih ali finančnih razlogov treba uporabiti EFSM, običajno pred ali skupaj s finančno pomočjo EMS. Te situacije upravičujejo uporabo načela večje solidarnosti med državami članicami, katerih valuta je euro, ki je potrebna za dobro delovanje monetarne unije, v obliki mehanizma finančne pomoči, ki se upravlja v skladu s pravom Unije.
(5)
V takih okoliščinah bi morala biti odobritev nove finančne pomoči Unije državi članici, katere valuta je euro, pogojena z vzpostavitvijo ureditev, s katerimi bi se zagotovilo, da bi se državam članicam, katerih valuta ni euro, v celoti nadomestila škoda v primeru, da bi prišlo do neplačila v okviru EFSM, ki bi privedlo do uporabe sredstev iz splošnega proračuna Unije in/ali zahteve Komisije po dodatnih sredstvih od držav članic, katerih valuta ni euro. Ustrezne ureditve bi bilo tudi treba sprejeti, da se zagotovi odsotnost prekomernih nadomestil državam članicam, katerih valuta ni euro, kadar se aktivirajo instrumenti za zaščito splošnega proračuna Unije, vključno s poplačilom dolga, kjer je potrebno, s pobotom zneskov, ki jih je treba plačati, in plačil tekom časa.
(6)
Posojila EFSM so zajamčena s splošnim proračunom Unije. V primeru neplačila v okviru takega posojila lahko Komisija za odplačevanje dolga Unije zahteva dodatna sredstva, ki presegajo sredstva Unije ob upoštevanju kakršnega koli presežka v gotovinski bilanci. Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in njena podrobna pravila, določajo instrumente za zaščito splošnega proračuna Unije, vključno s poplačilom dolga, kjer je potrebno, s pobotom zneskov, ki jih je treba plačati, in plačil tekom časa. Komisija bo te instrumente uporabljala.
(7)
Kakršna koli uporaba EFSM za namen zaščite finančne stabilnosti države članice, katere valuta je euro, bo pogojena z vzpostavitvijo ureditve, ki zagotovi, da za države članice, katerih valuta je euro, ne nastane nobena finančna obveznost. To načelo je bilo potrjeno 17. julija 2015 v skupni izjavi Komisije in Sveta o uporabi EFSM.
(8)
Uredbo (EU) št. 407/2010 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
V člen 3 Uredbe (EU) št. 407/2010 se vstavi naslednji odstavek:
„2a. Če je država članica prejemnica država članica, katere valuta je euro, je odobritev finančne pomoči Unije pogojena s sprejetjem pravno zavezujočih določb z vzpostavitvijo ustrezne ureditve v ta namen pred odplačilom, ki jamčijo, da se državam članicam, katerih valuta ni euro, takoj in v celoti povrne vsaka obveznost, ki lahko nastane, ker država članica prejemnica ne odplača finančne pomoči v skladu s pogoji pomoči.
Ustrezne ureditve bi bilo tudi treba sprejeti, da se zagotovi odsotnost prekomernih nadomestil državam članicam, katerih valuta ni euro, kadar se aktivirajo instrumenti za zaščito splošnega proračuna Unije, vključno s poplačilom dolga, kjer je potrebno, s pobotom zneskov, ki jih je treba plačati, in plačil tekom časa.“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. avgusta 2015
Za Svet
Predsednik
J. ASSELBORN
(1) Sklep Evropskega sveta 2011/199/EU z dne 25. marca 2011 o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro (UL L 91, 6.4.2011, str. 1).
(2) Uredba Sveta (EU) št. 407/2010 z dne 11. maja 2010 o vzpostavitvi Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (UL L 118, 12.5.2010, str. 1).
(3) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
| 1,632
| 1
|
2023/52023PC0192/52023PC0192_SL.txt_10
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,772
| 19,327
|
1.4.
Podatki o strokovnjakih
V skladu s členom 12(2) morajo strokovnjaki podati podrobna poročila o svojih opažanjih o dokumentih in o podrobnih podatkih, ki sestavljajo dokumentacijo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ter zlasti o modulih 3, 4 in 5 (kemijska, farmacevtska in biološka dokumentacija, neklinična in klinična dokumentacija). Strokovnjaki obvezno obravnavajo kritične točke v zvezi s kakovostjo zdravila in raziskavami, opravljenimi na živalih in ljudeh, ter razkrijejo vse podatke, pomembne za ovrednotenje.
Te zahteve se izpolnijo s predložitvijo celotnega povzetka o kakovosti, nekliničnega pregleda (podatki iz študij, opravljenih na živalih) in kliničnega pregleda, ki se vključi v modul 2 vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. V modulu 1 se predloži izjava, ki jo strokovnjaki podpišejo, skupaj s kratko informacijo o njihovi izobrazbi, usposobljenosti in poklicnih izkušnjah. Strokovnjaki morajo biti ustrezno strokovno in poklicno usposobljeni. Z izjavo se opredeli tudi poslovna povezava med strokovnjakom in vlagateljem.
1.5.
Posebne zahteve za različne vrste vlog
Posebne zahteve za različne vrste vlog se obravnavajo v delu II te priloge.
1.6.
Ocena tveganja za okolje
Kadar je to primerno, se v vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom vključi pregled ocene tveganja, kjer so ovrednotena možna tveganja za okolje zaradi uporabe in/ali odstranjevanja zdravila ter predlogi ustreznih zahtev za označevanje. Obravnavajo se tveganja za okolje, povezana s sproščanjem zdravil, ki vsebujejo ali so sestavljena iz gensko spremenjenih organizmov (GSO) v smislu člena 2 Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS(
9
).
Informacije, ki se nanašajo na tveganja za okolje, se dodajo kot dodatek k modulu 1.
Informacije se navedejo v skladu z določbami Direktive 2001/18/ES ob upoštevanju vseh dokumentov z navodili, ki jih je Komisija objavila v zvezi z izvajanjem navedene direktive.
Informacije sestavljajo:
— uvod,
— izvod pisnega dovoljenja ali dovoljenj za namerno sproščanje GSO(-jev) v okolje v raziskovalne in razvojne namene v skladu z delom B Direktive 2001/18/ES,
— informacije, ki se zahtevajo v prilogah II in IV Direktive 2001/18/ES, vključno z metodami detekcije in identifikacije, kot tudi enotno kodo GSO, in vsemi dodatnimi informacijami o GSO ali izdelku, ki je pomemben za ovrednotenje tveganja za okolje,
— poročilo o oceni tveganja za okolje (ERA), pripravljeno na podlagi podatkov, opredeljenih v prilogah III in IV Direktive 2001/18/ES in v skladu s Prilogo II Direktive 2001/18/ES,
— ob upoštevanju zgornjih informacij in ERA, zaključek, s katerim se predlaga ustrezna strategija obvladovanja tveganja, vključuje, kakor je ustrezno za GSO in zadevne izdelke, načrt spremljanja po začetku prodaje in opredelitev vseh posebnih podrobnih podatkov, ki jih je treba navesti v povzetku glavnih značilnosti zdravila, na ovojnini in v navodilu za uporabo,
— ustrezni ukrepi za obveščanje javnosti.
Vključijo se avtorjev podpis, opremljen z datumom, podatki o avtorjevi izobrazbi, usposobljenosti in poklicnih izkušnjah, ter navedba avtorjeve povezave z vlagateljem.
2.
MODUL 2: POVZETKI
Cilj tega modula je povzeti kemijske, farmacevtske in biološke podatke, neklinične podatke in klinične podatke, podane v modulih 3, 4 in 5 dokumentacije za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ter podati poročila/preglede, opisane v členu 12 te direktive.
Obravnavajo in analizirajo se pomembne točke. Predložijo se povzetki dejstev vključno s prikazi v obliki preglednic. V teh poročilih se navedejo sklici na prikaze v obliki preglednic ali na podatke, vključene v glavno dokumentacijo, predloženo v modulu 3 (kemijska, farmacevtska in biološka dokumentacija), modulu 4 (neklinična dokumentacija) in modulu 5 (klinična dokumentacija).
Podatki, vključeni v modulu 2 se prikažejo v skladu s strukturo, vsebino in sistemom številčenja, opisanim v zvezku 2 Obvestila vlagateljem. Pregledi in povzetki so v skladu s tukaj določenimi temeljnimi načeli in zahtevami:
2.1.
Celoten pregled vsebine
Modul 2 vključuje pregled vsebine znanstvene dokumentacije, predložene v modulih 2 do 5.
2.2.
Uvod
Predložijo se podatki o farmakološki skupini, načinu delovanja in predlagani klinični uporabi zdravila, za katerega se podaja vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
2.3.
Celoten povzetek o kakovosti zdravila
V celotnem povzetku o kakovosti zdravila se navede pregled informacij o kemijskih, farmacevtskih in bioloških podatkih.
Poudarijo se pomembni ključni parametri in vprašanja v zvezi z vidiki kakovosti ter upravičenost neupoštevanja ustreznih smernic v nekaterih primerih. Ta dokument upošteva obseg in pregled ustreznih podrobnih podatkov, prikazanih v modulu 3.
2.4.
Pregled neklinične dokumentacije
Zahteva se celotna in kritična ocena nekliničnega ovrednotenja zdravila na živalih/in vitro. Vključi se obravnava in utemeljitev preskusne strategije in odmik od ustreznih smernic.
Vključi se, razen pri bioloških zdravilih, ocena nečistot in razpadnih produktov skupaj z njihovimi potencialnimi farmakološkimi in toksikološkimi učinki. Obravnavajo se posledice kakršnih koli razlik v kiralnosti, kemijski obliki, in profilu nečistot med sestavino, uporabljeno v nekliničnih študijah in zdravilom, namenjenim za promet.
Pri bioloških zdravilih se oceni primerljivost snovi, uporabljene v nekliničnih študijah, kliničnih študijah in zdravilu, namenjenem za trženje.
Za vse nove pomožne snovi je treba izdelati posebno oceno o varnosti.
Opredelijo se lastnosti zdravila, dokazane z nekliničnimi študijami in obravnavajo se posledice ugotovitev glede varnosti zdravila za predvideno klinično uporabo za ljudi.
2.5.
Pregled klinične dokumentacije
Namen kliničnega pregleda je podati kritično analizo kliničnih podatkov, vključenih v klinični povzetek in modul 5. Navede se pristop h kliničnemu razvoju zdravila, vključno z načrtom kritične študije, odločitvami o študijah in njihovi izvedbi.
Navede se kratek pregled kliničnih ugotovitev, vključno s pomembnimi omejitvami ter ovrednotenjem koristi in tveganj na osnovi zaključkov kliničnih študij. Zahteva se obrazložitev, na kakšen način ugotovitve o učinkovitosti in varnosti podpirajo predlagani odmerek in ciljne indikacije ter ovrednotenje, kako se bo s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in drugimi pristopi optimiziralo koristi in obvladovalo tveganja.
Obrazložijo se vprašanja učinkovitosti in varnosti, s katerimi so se soočali pri razvoju, ter nerešena vprašanja.
2.6.
Povzetek neklinične dokumentacije
Navedejo se rezultati farmakoloških, farmakokinetičnih in toksikoloških študij, opravljenih na živalih/in vitro, kot pisni in v obliki preglednic prikazani povzetki dejstev v naslednjem vrstnem redu:
— Uvod
— Farmakološki pisni povzetek
— Farmakološki povzetek, prikazan v obliki preglednic
— Farmakološko-kinetični pisni povzetek
— Farmakokinetični povzetek, prikazan v obliki preglednic
— Toksikološki pisni povzetek
— Toksikološki povzetek, prikazan v obliki preglednic
2.7.
Povzetek klinične dokumentacije
Navede se podroben povzetek dejstev kliničnih informacij o zdravilu, vključenih v modul 5. Ta vključuje rezultate biofarmacevtskih študij, kliničnih farmakoloških študij in kliničnih študij o učinkovitosti in varnosti. Zahteva se strnjen pregled posameznih študij.
(2)
Navedeta se dva glavna sklopa informacij, ki obravnavata zdravilno(-e) učinkovino(-e) in končni izdelek.
(3)
V tem modulu se dodatno podajo podrobni podatki o vhodnih snoveh in surovinah, ki se uporabljajo v postopkih proizvodnje aktivne(-ih) učinkovine/učinkovin, ter o pomožnih snoveh, vključenih v formulacijo končnega izdelka.
(4)
Vsi postopki in metode, ki se uporabljajo za proizvodnjo in kontrolo zdravilne učinkovine in končnega izdelka, se dovolj podrobno opišejo, tako da jih je mogoče ponoviti v kontrolnih preskusih, ki se izvajajo na zahtevo pristojnega organa. Vsi preskusni postopki ustrezajo stanju trenutnega znanstvenega napredka in se jih validira. Predložijo se rezultati validacijskih študij. Pri postopkih preskušanja, vključenih v Evropsko farmakopejo, se ta opis nadomesti z ustreznim podrobnim sklicevanjem na monografijo(-e) in splošno(-a) poglavje(-a).
(5)
Monografije Evropske farmakopeje se uporabljajo za vse snovi, pripravke in farmacevtske oblike, ki so v njej navedene. Pri ostalih snoveh pa vsaka država članica lahko zahteva upoštevanje njene nacionalne farmakopeje.
Kadar je vhodna snov v Evropski farmakopeji ali v farmakopeji države članice pripravljena po postopku, pri katerem bi lahko nastale nečistote, ki niso nadzorovane z monografijo farmakopeje, je te nečistote ter njihove najvišje dopustne meje vsebnosti treba navesti ter opisati ustrezen preskusni postopek. V primerih, kadar specifikacija, ki jo vsebuje monografija Evropske farmakopeje ali nacionalna farmakopeja države članice, ne zadošča za zagotavljanje kakovosti snovi, pristojni organi lahko zahtevajo ustreznejše specifikacije od imetnika dovoljenja za promet z zdravilom. Pristojni organi obvestijo organe, odgovorne za zadevno farmakopejo. Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom organom zadevne farmakopeje predloži podrobnosti o domnevnih pomanjkljivostih ter o dodatnih uporabljenih specifikacijah.
Pri analiznih postopkih, vključenih v Evropsko farmakopejo, se ta opis v vsakem ustreznem oddelku nadomesti z ustreznim podrobnim sklicevanjem na monografijo(-e) in splošno(-a) poglavje(-a).
(6)
Kadar vhodne snovi ali surovine, zdravilna(-e) učinkovina(-e) ali pomožna(-e) snov(-i) niso opisane v Evropski farmakopeji ali v farmakopeji države članice, je sprejemljiva skladnost z monografijo farmakopeje tretje države članice. V takih primerih vlagatelj predloži kopijo monografije skupaj z validacijo analiznih postopkov, ki jih monografija vsebuje, ter prevod, kadar je to primerno.
(7)
Kadar so zdravilna učinkovina in/ali surovina in vhodna snov ali pomožna(-e) snov(-i) predmet monografije Evropske farmakopeje, vlagatelj lahko zaprosi za certifikat o ustreznosti, da ga, kadar ga izda Evropska direkcija za kakovost zdravil (EDQM), predloži v ustreznem oddelku tega modula. Šteje se, da navedeni certifikati ustreznosti monografiji Evropske farmakopeje nadomeščajo ustrezne podatke ustreznih delov, opisanih v tem modulu. Proizvajalec poda pisno zagotovilo vlagatelju, da se postopek proizvodnje ni spreminjal od izdaje certifikata o ustreznosti s strani Evropske direkcije za kakovost zdravil.
(8)
Za dobro opredeljeno zdravilno učinkovino, proizvajalec zdravilne učinkovine ali vlagatelj lahko poskrbita za
(i) podroben opis postopka proizvodnje;
(ii) kontrolo kakovosti med proizvodnjo; in
(iii) validacijo postopka,
ki jih proizvajalec zdravilne učinkovine v ločenem dokumentu predloži neposredno pristojnim organom kot glavno dokumentacijo o zdravilni učinkovini.
V tem primeru proizvajalec vlagatelja oskrbi z vsemi podatki, ki jih ta potrebuje, da lahko prevzame odgovornost za zdravilo. Proizvajalec vlagatelju pisno potrdi, da zagotavlja konsistentnost med serijami, ter da ne bo spreminjal postopka proizvodnje ali specifikacij, ne da bi o tem obvestil vlagatelja. Dokumenti in podrobni podatki, priloženi predlogu za tovrstno spremembo, se predložijo pristojnim organom; navedeni dokumenti in podrobnosti se predložijo tudi vlagatelju, če zadevajo odprti del glavne dokumentacije o zdravilni učinkovini.
(9)
Posebni ukrepi za preprečevanje prenašanja spongiformnih encefalopatij (snovi, ki izvirajo iz prežvekovalcev): pri vsaki fazi postopka proizvodnje mora vlagatelj dokazati skladnost uporabljenih snovi z Navodili o zmanjšanju tveganja prenosa povzročiteljev živalske spongiformne encefalopatije z zdravili na najmanjšo možno mero, ter v skladu z vsemi dopolnili navodil, ki jih je Komisija izdala v Uradnem listu Evropske unije. Skladnost z navedenimi navodili je po možnosti mogoče dokazati s predložitvijo certifikata ustreznosti pripadajoči monografiji Evropske farmakopeje, ki ga je izdala Evropska direkcija za kakovost zdravil, ali s predložitvijo znanstvenih podatkov, ki to skladnost dokazujejo.
(10)
Za prisotnost naključnih snovi se predložijo podatki, ki ocenjujejo tveganje glede na možno onesnaženje z naključnimi snovmi, če so nevirusne ali virusne, kakor je določeno v ustreznih smernicah kot tudi ustrezni splošni monografiji in splošnem poglavju Evropske farmakopeje.
(11)
Primerno podrobno se opišejo vse posebne naprave in oprema, ki se lahko uporabljajo v katerikoli fazi postopka proizvodnje in kontrolnih postopkih zdravila.
(12)
Če v skladu z drugim pododstavkom člena 1(8) ali drugim pododstavkom člena 1(9) Uredbe (EU) 2017/745 Evropskega parlamenta in Sveta(
10
) izdelek ureja ta direktiva, dokumentacija za pridobitev dovoljenja za promet vsebuje, če so na voljo, rezultate ugotavljanja skladnosti tistega dela, ki šteje za pripomoček, z ustreznimi splošnimi zahtevami o varnosti in učinkovitosti iz Priloge I k navedeni uredbi, ki so navedeni v proizvajalčevi izjavi EU o skladnosti ali ustreznem certifikatu, ki ga je izdal priglašeni organ, o izdaji dovoljenja proizvajalcu, da namesti oznako CE na medicinski pripomoček.
Če dokumentacija ne vsebuje rezultatov ocene skladnosti iz prvega pododstavka in kadar mora biti pri ugotavljanju skladnosti pripomočka, če se uporablja ločeno, v skladu z Uredbo (EU) 2017/745 vključen priglašeni organ, organ od vložnika zahteva, da predloži mnenje o skladnosti tistega dela, ki se šteje za pripomoček, z ustreznimi splošnimi zahtevami o varnosti in učinkovitosti iz Priloge I k navedeni uredbi, ki ga je izdal priglašeni organ, imenovan v skladu z navedeno uredbo za zadevno vrsto pripomočka.
3.2.1
Zdravilna(-e) učinkovina(-e)
3.2.1.1.
Splošni podatki in podatki o vhodnih snoveh in surovinah
a)
Predložijo se podatki o nomenklaturi zdravilne učinkovine, vključno s priporočenim mednarodnim nezaščitenim imenom (INN), imenom iz Evropske farmakopeje, če je potrebno, ter kemijskim(-i) imenom(-i).
Navede se strukturna formula, vključno z relativno in absolutno stereokemijo, molekulsko formulo in relativno molsko maso. Pri biotehnoloških zdravilih se navede, če je to primerno, shematično zaporedje aminokislin in relativna molska masa.
Predloži se seznam fizikalno kemijskih in drugih ustreznih lastnosti zdravilne učinkovine, vključno z biološko aktivnostjo pri bioloških zdravilih.
b) V tej prilogi so vhodne snovi vse snovi, iz katerih se proizvaja zdravilna učinkovina ali se iz njih ekstrahira.
Pri bioloških zdravilih so vhodne snovi vse snovi biološkega izvora, kot so mikroorganizmi, organi in tkiva rastlinskega ali živalskega izvora, celice ali tekočine (vključno s krvjo ali plazmo) človeškega ali živalskega izvora in biotehnološki celični konstrukti (celični substrati, če so rekombinantni ali ne, vključno s primarnimi celicami).
Biološko zdravilo je zdravilo, čigar zdravilna učinkovina je biološka snov. Biološka snov je snov, ki se proizvaja ali ekstrahira iz biološkega vira in za opis lastnosti in določitev kakovosti potrebuje kombinacijo fizikalno kemijskega biološkega preskušanja, skupaj s postopkom proizvodnje in kontrolo postopka. Za biološka zdravila se štejejo: imunološka zdravila in zdravila, pridobljena iz človeške krvi in človeške plazme, kakor so opredeljena v odstavkih (4) in (10) člena 1; zdravila, ki spadajo v področje dela A Priloge k Uredbi (EGS) št. 2309/93; zdravila za napredno zdravljenje, kakor so opredeljena v delu IV te priloge.
Vse ostale snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali ekstrahiranje zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin, iz katerih pa se zdravilna učinkovina neposredno ne pridobiva, kakor so reagenti, gojišča, plodovni telečji serum, dodatki in pufri, ki se uporabljajo pri kromatografiji, itd., poznane kot surovine.
3.2.1.2.
Postopek proizvodnje zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin
a)
Opis postopka proizvodnje zdravilne učinkovine je vlagateljeva zaveza za proizvodnjo zdravilne učinkovine. Za primeren opis postopka proizvodnje in kontrol postopka se predložijo ustrezne informacije, kakor je določeno v smernicah, ki jih je objavila Agencija.
b)
Navede se seznam vseh snovi, potrebnih za proizvodnjo zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin, ter opredeli, kje v postopku se posamezne snovi uporabljajo. Predložijo se podatki o kakovosti in kontroli teh snovi. Navedejo se podatki, ki dokazujejo, da snovi izpolnjujejo standarde, ustrezne za predvideno uporabo.
Navede se seznam surovin in dokumentira njihova kakovost ter kontrole.
Navede se ime, naslov in odgovornost vsakega proizvajalca, vključno s pogodbeniki in vsako predlagano mesto proizvodnje ali objekt, vključen v proizvodnjo in preskušanje.
c)
Za biološka zdravila veljajo naslednje dodatne zahteve.
Opiše in dokumentira se izvor in zgodovina vhodnih snovi.
Glede posebnih ukrepov za preprečevanje prenosa živalskih spongiformnih encefalopatij mora vlagatelj dokazati skladnost zdravilne učinkovine z Navodili o zmanjšanju tveganja prenosa živalske spongiformne encefalopatije z zdravilom na najmanjšo možno mero, ter z vsemi dopolnili navodil, ki jih je Komisija izdala v Uradnem listu Evropske unije.
Pri uporabi celičnih bank se prikaže, da so lastnosti celic ostale nespremenjene v času prenosa v proizvodnjo in pozneje.
Matični materiali, celične banke, zbiri seruma ali plazme in drugi materiali biološkega izvora, in kadarkoli je to mogoče, izvorni materiali, iz katerih se te snovi pridobivajo, se preskusijo na prisotnost naključnih snovi.
Če je prisotnost potencialno patogenih naključnih snovi neizogibna, se material uporablja samo, če nadaljnja obdelava zagotavlja njihovo odstranitev in/ali inaktivacijo, kar se validira.
Kadarkoli je to mogoče, proizvodnja cepiva temelji na sistemu matične serije ter na vzpostavljenih celičnih bankah. Pri bakterijskih in virusnih cepivih se lastnosti patogenih mikrobov prikažejo na matičnem materialu. Pri živih cepivih pa se stabilnost oslabitvenih lastnosti prikaže na matičnem materialu; če ta dokaz ne zadošča, se oslabitvene lastnosti prikažejo tudi v fazi proizvodnje.
Pri zdravilih, pridobljenih iz človeške krvi ali plazme se v skladu z določbami iz dela III te priloge opišejo in dokumentirajo izvor ter merila in postopki za zbiranje, prevoz in shranjevanje vhodne snovi.
Opišejo se proizvodni objekti in oprema.
d)
Predložijo se, kakor je ustrezno, preskusi in merila sprejemljivosti, izvedeni pri vsaki pomembni fazi, podatki o kakovosti in kontroli intermediatov in študije postopka validacije in/ali ovrednotenja.
e)
Če je prisotnost potencialno patogenih naključnih snovi neizogibna, se snov uporablja samo, če nadaljnja obdelava zagotavlja njihovo odstranitev in/ali inaktivacijo, to pa se validira v oddelku, ki obravnava ovrednotenje virusne varnosti.
f)
Predloži se opis in razprava o pomembnih spremembah postopka proizvodnje med razvojem in/ali mesta proizvodnje zdravilne učinkovine.
3.2.1.3.
Lastnosti zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin
Navedejo se podatki, ki pojasnjujejo sestavo in druge lastnosti zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin.
Predložijo se potrditev sestave zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin na osnovi fizikalno kemijskih in/ali imunološko kemijskih in/ali bioloških metod, ter podatki o nečistotah.
3.2.1.4.
Kontrola zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin
Predložijo se podrobni podatki o specifikacijah, uporabljenih pri rednih kontrolah zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin, utemeljitev za izbiro teh specifikacij, analizne metode in ter njihova validacija.
Predložijo se rezultati kontrol, izvedenih na posameznih serijah, proizvedenih med razvojem.
3.2.1.5.
Referenčni standardi ali snovi
Opredelijo in podrobno se opišejo referenčni pripravki in standardi. Kjer je ustrezno, se uporablja kemična in biološka referenčna snov Evropske farmakopeje.
3.2.1.6.
Vsebnik in sistem zapiranja zdravilne učinkovine
Predložijo se opis vsebnika in sistema(-ov) zapiranja ter njihove specifikacije.
3.2.1.7.
Stabilnost zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin
a)
Izdelajo se povzetki vrst opravljenih študij, uporabljenih protokolov in rezultatov študij
b)
V ustrezni strukturi se prikažejo podrobni rezultati študij stabilnosti, vključno s podatki o analiznih postopkih, uporabljenih za pridobitev podatkov in validacijo teh postopkov
c)
Predložita se protokol o stabilnosti, potem ko je zdravilo že dobilo dovoljenje za promet, ter zaveza o spremljanju stabilnosti.
3.2.2
Končni izdelek
3.2.2.1
Opis in sestava končnega izdelka
Predloži se opis končnega izdelka in njegova sestava. Podatki vključujejo opis farmacevtske oblike in sestave z vsemi sestavinami končnega izdelka, njihove količine na enoto, funkcijo sestavin:
— zdravilne(-ih) učinkovine/učinkovin,
— sestavine/sestavin pomožnih snovi, ne glede na njihovo vrsto ali uporabljeno količino, vključno z barvili, konzervansi, dodatki, stabilizatorji, zgoščevalci, emulgatorji, snovmi za izboljšanje okusa in aromami itd.,
— sestavin zunanjih delov zdravil, predvidenih, da jih bolnik zaužije ali prejme na kakšen drug način (trdih kapsul, mehkih kapsul, rektalnih kapsul, obloženih tablet, filmsko obloženih tablet, itd.),
— ti podrobni podatki se dopolnijo z vsemi pomembnimi podatki o vrsti vsebnika in, kadar je primerno, o načinu zapiranja vsebnika, skupaj s podrobnostmi o pripomočkih, s katerimi se zdravilo uporablja ali daje, in se izdajajo skupaj z zdravilom.
„Običajni strokovni izrazi“, ki se uporabljajo pri opisovanju sestavin zdravil, so, ne glede na uporabo drugih določb člena 8(3)(c):
— pri snoveh, ki so navedene v Evropski farmakopeji ali, če ne v tej, v farmakopeji ene od držav članic, glavni naslov v glavi zadevne monografije, s sklicem na zadevno farmakopejo,
— pri ostalih snoveh, mednarodno nelastniško ime (INN), ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, ali če tega ni, natančno znanstveno poimenovanje; pri snoveh, ki nimajo mednarodnega nelastniškega imena ali natančne znanstvene oznake, se opiše, kako in iz česa so pripravljene, in kadar je ustrezno, se dodajo še drugi ustrezni podatki,
— pri barvilih, označenih s številom „E“, ki jim je bilo dodeljeno v Direktivi Sveta 78/25/EGS z dne 12. decembra 1977 o približevanju zakonov držav članic v zvezi z barvili, ki se lahko dodajajo zdravilom(
11
) in/ali v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih(
12
).
Za navedbo „količinske sestave“ zdravilne učinkovine/zdravilnih učinkovin končnih izdelkov je, odvisno od zadevne farmacevtske oblike, treba navesti maso ali število enot biološke aktivnosti na enoto odmerka ali enoto mase ali prostornine za vsako zdravilno učinkovino.
Zdravilne učinkovine, ki so prisotne v obliki zmesi ali derivatov, se navedejo količinsko z njihovo skupno maso in, če je potrebno ali primerno, z maso aktivnega dela ali delov molekule.
Pri zdravilih, ki vsebujejo zdravilno učinkovino, ki je prvič predmet vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom v katerikoli državi članici, se navedba količine zdravilne učinkovine, ki je sol ali hidrat, sistematično izrazi glede na maso aktivnega dela ali delov molekule. Pri vseh zdravilih, ki pozneje pridobijo dovoljenje za promet v državah članicah, se količinska sestava za isto zdravilno učinkovino navede na enak način.
Enote biološke aktivnosti se uporabljajo za učinkovine, ki jih molekularno ni mogoče opredeliti. Če je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila mednarodno enoto biološke aktivnosti, se ta uporablja. Če mednarodna enota ni opredeljena, se enote biološke aktivnosti izrazijo tako, da dajejo nedvoumno informacijo o aktivnosti učinkovin in, kadar je to uporabno, s pomočjo enot Evropske farmakopeje.
3.2.2.2.
Farmacevtski razvoj
To poglavje obravnava podatke o razvojnih študijah, ki se izvedejo zaradi dokazovanja, da so farmacevtska oblika, formulacija, postopek proizvodnje, sistem zapiranja vsebnika, mikrobiološki parametri in navodila za uporabo primerni za predvideno uporabo, navedeno v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Študije, opisane v tem poglavju, se razlikujejo od običajnih kontrolnih preskusov, ki se izvajajo po specifikacijah. Opredelijo in opišejo se kritični parametri formulacije in parametri postopka proizvodnje, ki lahko vplivajo na ponovljivost serije, obnašanje in kakovost zdravila. Za dodatne spremljajoče podatke se, kadar je to primerno, navedejo sklici na ustrezna poglavja modula 4 (poročila o nekliničnih študijah) in modula 5 (poročila o kliničnih študijah) vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
a)
Dokumentira se združljivost zdravilne učinkovine s pomožnimi snovmi, pa tudi ključne fizikalno kemijske lastnosti zdravilne učinkovine, ki lahko vplivajo na obnašanje končnega izdelka, ali medsebojna združljivost različnih zdravilnih učinkovin, če gre za kombinirana zdravila.
b)
Dokumentira se izbira pomožnih snovi, zlasti tistih, ki se nanašajo na njihove funkcije in koncentracijo.
c)
Predloži se opis razvoja končnega izdelka ob upoštevanju predlaganega načina dajanja in uporabe.
d)
Za vse presežke v formulaciji(-ah) je potebna utemeljitev.
e)
Kar zadeva fizikalno kemijske in biološke lastnosti, se obravnavajo in dokumentirajo vsi parametri v zvezi z obnašanjem končnega izdelka.
f)
Predložijo se izbira in optimizacija postopka proizvodnje ter razlike med postopkom(-i) proizvodnje, ki se uporablja(-jo) za proizvodnjo ključnih kliničnih serij, ter postopkom, ki se uporablja za proizvodnjo predlaganega končnega izdelka.
g)
Dokumentira se ustreznost vsebnika in sistema zapiranja, ki se uporablja za shranjevanje, odpremo in uporabo končnega izdelka. Morda je treba upoštevati možno interakcijo med zdravilom in vsebnikom.
h)
Mikrobiološki parametri farmacevtske oblike v zvezi z nesterilnimi in sterilnimi izdelki so v skladu z Evropsko farmakopejo in se dokumentirajo, kakor je v njej predpisano.
i)
Za predložitev ustreznih podatkov, ki so v pomoč pri označevanju, se dokumentira združljivost končnega izdelka s topilom(-i) za rekonstitucijo ali pripomočki za odmerjanje.
3.2.2.3.
Postopek proizvodnje končnega izdelka
a)
Opis postopka proizvodnje, ki spremlja vlogo za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom na podlagi člena 8(3)(d), je zasnovan tako, da daje ustrezen strnjen pregled vrste uporabljenih delovnih postopkov.
V ta namen opis vsebuje vsaj:
— navedbo različnih faz proizvodnje, vključno s kontrolami postopka in ustreznimi merili sprejemljivosti tako, da se lahko naredi ocena, ali bi uporabljeni delovni postopki za proizvodnjo farmacevtske oblike lahko povzročili neželeno spremembo pri sestavinah,
— v primeru neprekinjene proizvodnje, vse podrobnosti o previdnostnih ukrepih, da se zagotovi homogenost končnega izdelka,
— poskusne študije, ki validirajo postopek proizvodnje, kadar se uporablja nestandarden postopek proizvodnje ali kadar je pomemben za izdelek,
— pri sterilnih zdravilih, podrobnosti o uporabljenih postopkih sterilizacije in/ali aseptičnih postopkih,
— podrobna sestava serije.
Navede se ime, naslov in odgovornost vsakega proizvajalca, vključno s pogodbeniki in vsako predlagano mesto proizvodnje ali objekt, vključen v proizvodnjo in preskušanje.
b)
Vključijo se podrobni podatki v zvezi s kontrolnimi preskusi izdelka, ki se lahko izvajajo med katero koli vmesno fazo postopka proizvodnje, da se zagotovi konsistentnost postopka proizvodnje.
Ti preskusi so pomembni za preverjanje skladnosti zdravila s sestavo, če vlagatelj izjemoma predlaga analizno metodo za preskušanje končnega izdelka, ki ne vključuje določanja vsebnosti vseh zdravilnih učinkovin (ali vseh sestavin pomožnih snovi ob upoštevanju enakih zahtev kot za zdravilne učinkovine).
Enako velja, kadar je kontrola kakovosti končnega izdelka odvisna od preskusov medfazne kontrole, zlasti, če je zdravilo bistveno opredeljeno s postopkom priprave.
c)
Predložijo se opis, dokumentacija in rezultati validacijskih študij za pomembne faze ali pomembna določanja vsebnosti, ki se uporabljajo v postopku proizvodnje.
3.2.2.4.
Kontrola pomožnih snovi
a)
Navede se seznam vseh snovi, potrebnih za proizvodnjo pomožne(-ih) snovi in opredeli, kje v postopku se posamezne snovi uporabljajo. Predložijo se podatki o kakovosti in kontroli teh snovi. Navedejo se podatki, ki dokazujejo, da snovi izpolnjujejo standarde, ustrezne za predvideno uporabo.
Barvila morajo v vseh primerih izpolnjevati zahteve direktiv 78/25/EGS in/ali 94/36/ES. Barvilo mora izpolnjevati tudi merila čistosti, kakor so določena v Direktivi 95/45/ES in njenih dopolnilih.
b)
Podrobno se navedejo specifikacije in utemeljitev za vsako pomožno snov. Opišejo se analizni postopki in ustrezno validirajo.
c)
Posebna pozornost se posveča pomožnim snovem človeškega ali živalskega izvora.
Kar zadeva posebne ukrepe za preprečevanje prenosa živalskih spongiformnih encefalopatij, mora vlagatelj tudi za pomožne snovi dokazati, da je zdravilo proizvedeno skladno z Navodili o zmanjšanju tveganja prenosa živalske spongiformne encefalopatije z zdravilom na minimum, ter z vsemi dopolnili navodil, ki jih je Komisija izdala v Uradnem listu Evropske unije.
Skladnost z navedenimi navodili je mogoče dokazati po možnosti s predložitvijo certifikata o ustreznosti pripadajoči monografiji o prenosljivih spongiformnih encefalopatijah Evropske farmakopeje ali z vročitvijo znanstvenih podatkov, ki utemeljujejo skladnost.
d)
Nove pomožne snovi
V skladu z obliko zdravilne učinkovine, opisane predhodno, se za pomožno(-e) snov(-i), ki se v zdravilu uporablja(-jo) prvič ali je pot uporabe nova, predložijo vse podrobnosti postopka proizvodnje, opis lastnosti in kontrol, s sklicevanjem na spremljajoče podatke o klinični ali neklinični varnosti.
Predloži se dokument, ki vključuje podrobne kemijske, farmacevtske in biološke podatke. Ti podatki se strukturirajo po enakem vrstnem redu kakor poglavje, ki obravnava zdravilno(-e) učinkovino(-e) modula 3.
Podatki o novi(-ih) pomožni(-ih) snovi(-eh) se lahko predložijo kot samostojen dokument ob upoštevanju strukture, opisane v predhodnem odstavku. Kadar vlagatelj ni proizvajalec nove pomožne snovi, se mu navedeni samostojni dokument da na voljo za predložitev pristojnemu organu.
Dodatni podatki o študijah toksičnosti z novo pomožno snovjo se navedejo v modulu 4 dokuemntacije.
Klinične študije se predložijo v modulu 5.
3.2.2.5.
Kontrola končnega izdelka
Pri kontroli končnega izdelka, je serija zdravila entiteta, ki obsega vse enote farmacevtske oblike, ki so proizvedene iz iste začetne količine snovi in so bile podvržene istim vrstam delovnih postopkov proizvodnje in/ali sterilizacije, ali v primeru neprekinjenega postopka proizvodnje, vse enote, proizvedene v določenem časovnem obdobju.
V času proizvodnje največja dopustna meja odstopanja vsebnosti zdravilne učinkovine v končnem izdelku ne presega ± 5 %, razen če za to ni ustrezne utemeljitve.
Predložijo se podrobni podatki o specifikacijah (za sproščanje in do izteka roka uporabnosti), utemeljitev za njihovo izbiro, analizne metode in njihova validacija.
3.2.2.6.
Referenčni standardi ali snovi
Referenčni pripravki in standardi, ki se uporabljajo za preskušanje končnih izdelkov, se opredelijo in podrobno opišejo, če niso že prej navedeni v oddelku v zvezi z zdravilno učinkovino.
3.2.2.7.
Vsebnik in zapiranje končnega izdelka
Predloži se opis vsebnika in sistema(-ov) zapiranja, vključno z opredelitvijo vseh snovi stične ovojnine ter njihovih specifikacij. Specifikacije vključujejo opis in identifikacijo. Kadar je to primerno, se vključijo metode (z validacijo), ki jih farmakopeja ne vsebuje.
Za snovi nefunkcionalne zunanje ovojnine se predloži samo kratek opis. Za snovi funkcionalne zunanje ovojnine se predložijo dodatni podatki.
3.2.2.8.
Stabilnost končnega izdelka
a)
Predložijo se povzetki vrst opravljenih študij, uporabljenih protokolov in rezultatov študij.
b)
V ustrezni strukturi se predložijo podrobni rezultati študij stabilnosti, vključno s podatki o analiznih postopkih, uporabljenih za pridobitev podatkov, ter o validaciji teh postopkov; pri cepivih se predložijo, kadar je to primerno, podatki o kumulativni stabilnosti;
c)
Predložita se protokol o stabilnosti, potem ko je zdravilo že dobilo dovoljenje za promet, ter zaveza o spremljanju stabilnosti.
4.
MODUL 4: NEKLINIČNA POROČILA
4.1.
Struktura in oblika
Splošna struktura modula 4 je, kakor sledi:
— Pregled vsebine
— Poročila o študijah
— Farmakologija
— Primarna farmakodinamika
— Sekundarna farmakodinamika
— Farmakologija varnosti
— Farmakodinamične interakcije
— Farmakokinetika
— Analizne metode in validacijska poročila
— Absorpcija
— Porazdelitev
— Presnova
— Izločanje
— Farmakokinetične interakcije (neklinične)
— Druge farmakokinetične študije
— Toksikologija
— Toksičnost pri enkratnem odmerku
— Toksičnost pri ponavljajočih odmerkih
— Genotoksičnost
— In vitro
— In vivo (vključno s spremljajočimi toksikološko-kinetičnimi ovrednotenji)
— Rakotvornost
— Dolgotrajne študije
— Kratkotrajne in srednjetrajne študije
— Druge študije
— Toksičnost za razmnoževanje in razvoj
— Rodnost in zgodnji razvoj zarodka
— Razvoj zarodka/plodu
— Razvoj pred rojstvom in po njem
— Študije, pri katerih se mladičem (nedoraslim živalim) dajejo odmerki in/ali se nadalje ovrednotijo
— Lokalna toleranca
— Druge študije toksičnosti
— Antigenost
— Imunotoksičnost
— Študije mehanizmov
— Odvisnost
— Presnovki
— Nečistote
— Drugo
— Navedba literature
4.2.
Vsebina: temeljna načela in zahteve
Posebna pozornost se posveti naslednjim izbranim elementom.
(1) Farmakološki in toksikološki preskusi morajo pokazati:
a)
morebitno toksičnost zdravila in vse nevarne ali neželene toksične učinke, ki lahko nastopijo v predlaganih pogojih uporabe pri ljudeh; te je treba ovrednotiti v zvezi z zadevnimi patološkimi stanji;
b)
farmakološke lastnosti zdravila v kakovostni in količinski povezavi do predlagane uporabe pri ljudeh. Vsi rezultati morajo biti zanesljivi ter splošno uporabni. Kadarkoli je primerno, se pri načrtovanju eksperimentalnih metod ter pri ovrednotenju rezultatov uporabijo matematične in statistične metode.
Potrebno pa je tudi, da so kliniki obveščeni o terapevtskem in toksikološkem potencialu zdravila.
(2)
Pri bioloških zdravilih, kot so imunološka zdravila ter zdravila, pridobljena iz človeške krvi ali plazme, bo zahteve tega modula morda treba prilagoditi posameznim zdravilom; zato vlagatelj utemelji izvedeni program preskušanja.
Pri pripravi programa preskušanja se upošteva naslednje:
vsi preskusi, ki zahtevajo večkratno dajanje zdravila, se načrtujejo tako, da upoštevajo možno indukcijo protiteles in z njimi povzročeno interferenco;
upoštevajo se raziskave vplivov na sposobnost razmnoževanja, toksičnosti za zarodek/plod in obporodne toksičnosti, mutagenega potenciala in rakotvornega potenciala. Kadar se potencial pripisuje sestavinam, ki niso zdravilne učinkovine, se študija lahko nadomesti z validacijo njihove odstranitve.
(3)
Razišče se toksikologija in farmakokinetika pomožne snovi, ki se prvikrat uporablja na farmacevtskem področju.
(4)
Kadar obstaja možnost značilne razgradnje med shranjevanjem zdravila, je treba preučiti toksikologijo razgradnih produktov.
4.2.1.
Farmakologija
Farmakološka študija sledi dvema ločenima smerema pristopa.
— V prvi se ustrezno raziščejo in opišejo učinki v zvezi s predlagano terapevtsko uporabo. Kadar je mogoče, se uporabljajo priznane in validirane določitve vsebnosti, in vivo ter in vitro. Nove poskusne metode je treba opisati tako podrobno, da se omogoči njihova ponovljivost. Rezultati se izrazijo količinsko s pomočjo, na primer, krivulj odvisnosti učinka od odmerka, krivulj odvisnosti učinka od časa, itd. Kadarkoli je mogoče, se naredi primerjava s podatki o snovi ali snoveh s podobnim terapevtskim delovanjem.
— V drugi, vlagatelj opravi raziskavo možnih neželenih farmakodinamičnih učinkov snovi na fiziološke funkcije. Te raziskave se izvedejo ob izpostavljenosti v predvidenem terapevtskem območju in nad njim. Eksperimentalne metode, razen če gre za standardne postopke, je treba opisati tako podrobno, da se omogoči njihova ponovljivost, raziskovalec pa mora dokazati njihovo veljavnost. Opravi se raziskava vsake sumljive spremembe odzivov, ki so posledica ponavljajočega dajanja snovi.
Za farmakodinamično interakcijo zdravila se preskuse na kombinacijah zdravilnih učinkovin lahko spodbuja s farmakološkimi premisami ali z navedbami terapevtskega učinka. V prvem primeru farmakodinamična študija pokaže tiste interakcije, ki bi lahko pokazale pomembnost kombinacije pri terapevtski uporabi. V drugem primeru, kadar se znanstvena utemeljitev za kombinacijo ugotavlja s pomočjo terapevtskih poskusov, raziskava določi vsaj, ali se pričakovani učinki kombinacije lahko pokažejo na živalih, in opravi se vsaj raziskava pomembnosti vseh morebitnih dodatnih učinkov.
4.2.2.
Farmakokinetika
Farmakokinetika vključuje študijo obnašanja zdravilne učinkovine in njenih presnovkov v organizmu in vključuje študijo absorpcije, porazdelitve, presnove (biotransformacije) in izločanja teh snovi.
Študijo navedenih različnih faz je mogoče izvajati predvsem s pomočjo fizikalnih, kemijskih ali morebiti bioloških metod in z opazovanjem dejanske farmakodinamične aktivnosti snovi same.
Podatki o porazdelitvi in izločanju so potrebni v vseh primerih, kjer so taki podatki nujno potrebni za določanje odmerjanja pri ljudeh, ter pri kemoterapevtikih (antibiotikih, itd.) ter snoveh, katerih uporaba je odvisna od njihovih nefarmakodinamičnih učinkov (npr. številne snovi za diagnostične namene, itd.).
Študije in vitro se lahko izvajajo tudi tako, da se izkoristi uporaba človeške snovi za primerjavo z živalsko snovjo (t.j. vezava na proteine, presnova, interakcije med zdravili).
Potrebna je farmakokinetična raziskava vseh farmakološko aktivnih učinkovin. Pri novih kombinacijah znanih snovi, raziskanih v skladu z določbami te direktive, farmakokinetične študije niso nujno potrebne, če se njihovo opustitev utemelji s preskusi toksičnosti ter terapevtskimi poskusi.
Oblikuje se farmakokinetični program, ki omogoča primerjavo med živaljo in človekom ter ekstrapolacijo.
4.2.3.
Toksikologija
a) Toksičnost pri enkratnem odmerku
Toksičnost pri enkratnem odmerku je kakovostna in količinska študija toksičnih reakcij, ki so lahko posledica enkratnega dajanja zdravilne učinkovine ali učinkovin, ki jih vsebuje zdravilo, v deležih in v fizikalno-kemijskem stanju, v katerem so prisotne v obstoječem izdelku.
Toksičnost pri enkratnem odmerku je treba opraviti v skladu z ustreznimi smernicami, ki jih je objavila Agencija.
b) Toksičnost pri ponavljajočih odmerkih
Namen preskusov toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih je odkrivanje vsakih fizioloških in/ali anatomsko patoloških sprememb, ki jih povzroča ponavljajoče dajanje zdravilne učinkovine ali kombinacije zdravilnih učinkovin, ki jih preučujemo, ter določitev povezave med spremembami in odmerjanjem.
Na splošno je zaželeno, da se izvedeta dva preskusa: en kratkotrajen preskus, ki traja dva do štiri tedne, in drugi, ki je dolgotrajen. Trajanje dolgotrajnega preskusa je odvisno od pogojev klinične uporabe. Namen tega preskusa je opisati možne neželene učinke, na katere je treba biti pozoren pri v kliničnih študijah. Trajanje je opredeljeno v ustreznih smernicah, ki jih je objavila Agencija.
c) Genotoksičnost
Namen študije mutagenega in klastogenega potenciala je pokazati spremembe, ki jih snov lahko povzroči v genskem materialu posameznikov ali celicah. Mutagene snovi lahko predstavljajo tveganje za zdravje, ker izpostavljenost mutagenu nosi tveganje sprožitve mutacije zarodne linije, z možnostjo podedovanja nepravilnosti ter tveganje somatskih mutacij, vključno z mutacijami, katerih posledica je rak. Te študije so obvezne za vsako novo snov.
d) Rakotvornost
Preskusi za odkrivanje rakotvornih učinkov se običajno zahtevajo:
1. Te študije se izvedejo za vsako zdravilo, katerega klinična uporaba je predvidena za podaljšano obdobje bolnikovega življenja in ga bo prejemal nenehno ali v ponavljajočih odmerkih v presledkih.
2. Te študije se priporočajo za nekatera zdravila, če obstaja skrb zaradi njihovega rakotvornega potenciala, npr. zaradi zdravila iste skupine ali podobne strukture, ali zaradi dokazov v študijah toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih.
3. Študije nedvoumno genotoksičnih spojin niso potrebne, ker se za take spojine predpostavlja, da so kancerogene za vse vrste in pomenijo tveganje za ljudi. Če je tako zdravilo predvideno za kronično dajanje ljudem, bo za odkritje zgodnjih tumorogenih učinkov morda potrebna dolgotrajna študija.
e) Toksičnost za razmnoževanje in razvoj
Z ustreznimi preskusi se opravi raziskava možne prizadetosti sposobnosti razmnoževanja samca ali samice kot tudi škodljivih učinkov na potomce.
Ti preskusi vključujejo študije učinkov na sposobnost razmnoževanja odraslega samca ali samice, študije toksičnih in teratogenih učinkov na vseh stopnjah razvoja od spočetja do spolne zrelosti ter latentnih učinkov, ko je preiskovano zdravilo prejela samica v času brejosti.
Opustitev teh preskusov je treba ustrezno utemeljiti.
Odvisno od navedene uporabe zdravila, se lahko določijo dopolnilne študije, ki obravnavajo razvoj, ko zdravilo prejema mladič.
Študije toksičnosti za zarodek/plod je običajno treba izvajati na dveh vrstah sesalcev, od katerih ena ni glodalec. Obporodne in postnatalne študije se izvajajo na najmanj eni živalski vrsti. Kadar je presnova zdravila pri določeni vrsti podobna presnovi pri človeku, je zaželeno, da se ta živalska vrsta vključi. Prav tako je zaželeno, da je ena od živalskih vrst enaka kot pri preskusih toksičnosti pri ponavljajočih odmerkih.
Pri določanju načrta študije se upošteva stanje znanstvenih dognanj v času predložitve vloge.
f) Lokalna toleranca
Namen študij lokalne tolerance zdravila je preveriti toleranco zdravil (tako zdravilnih učinkovin kot pomožnih snovi) na delih telesa, ki lahko pridejo v stik z zdravilom kot posledica dajanja zdravila v klinični uporabi. Strategija preskusov je taka, da je mogoče razlikovati mehanske učinke dajanja zdravila ali samo fizikalno kemijsko delovanje zdravila od toksikološkega ali farmakodinamičnega delovanja.
Preskušanje lokalne tolerance se izvede s pripravkom, razvitim za ljudi, s pomočjo vehikla in/ali pomožnih snovi pri obravnavanju kontrolne(-ih) skupine/skupin. Kadar je to potrebno, se vključijo pozitivne kontrole/referenčne snovi.
Načrt preskusov lokalne tolerance (izbira vrste, trajanje, pogostost in pot dajanja zdravila, odmerki) bo odvisna od problema, ki ga je treba raziskati in predlaganih pogojev dajanja v klinični uporabi. Prikaže naj se reverzibilnost lokalnih lezij, kadar je to ustrezno.
Študije na živalih se lahko nadomestijo z validiranimi preskusi in vitro, pod pogojem, da so rezultati preskusov primerljive kakovosti in uporabnosti za namen ovrednotenja varnosti.
Pri kemikalijah, ki se nanašajo na kožo (npr. dermalne, rektalne, vaginalne), se potencial preobčutljivosti ovrednoti na vsaj enem preskusnem sistemu, ki je trenutno na voljo (preskus na morskem prašičku ali lokalna analiza limfnih vodov).
5.
MODUL 5: POROČILA O KLINIČNIH ŠTUDIJAH
5.1.
Struktura in oblika
Splošna struktura modula 5 je, kakor sledi:
— Pregled vsebine poročil o kliničnih študijah
— Navedba vseh kliničnih študij v obliki preglednice
— Poročila o kliničnih študijah
— Poročila o biofarmacevtskih študijah
— Poročila o študiji biološke uporabnosti
— Poročila o primerjalnih študijah biološke uporabnosti in bioekvivalence
— Poročilo o študiji korelacije in vitro - in vivo
— Poročila o bioanaliznih in analiznih metodah
— Poročila o študijah, ki se nanašajo na farmakokinetiko ob uporabi človeških bioloških materialov
— Poročila o študijah vezave na proteine v plazmi
— Poročila o študijah jetrne presnove in študije interakcij
— Poročila o študijah, ki uporabljajo druge človeške biološke materiale
— Poročila o študijah farmakokinetike pri ljudeh
— Poročila o študijah farmakokinetike pri zdravih posameznikih in začetno prenašanje
— Poročila o študijah farmakokinetike pri bolnikih in začetno prenašanje
— Poročila o študijah farmakokinetike intrinzičnih faktorjev
— Poročila o študijah farmakokinetike ekstrinzičnih faktorjev
— Poročila o študijah farmakokinetike pri skupinah ljudi
— Poročila o študijah farmakodinamike pri ljudeh
— Poročila o študijah farmakodinamike in farmakokinetike/farmakodinamike pri zdravih posameznikih
— Poročila o študijah farmakodinamike in farmakokinetike/farmakodinamike pri bolnikih
— Poročila o študijah učinkovitosti in varnosti
— Poročila o kontroliranih kliničnih študijah, ki se nanašajo na določeno indikacijo
— Poročila o študijah nekontroliranih kliničnih študij
— Poročila o analizah podatkov iz več kot ene študije, vključno z vsemi morebitnimi formalnimi celostnimi analizami, metaanalizami in premostitvenimi analizami
— Poročila o drugih študijah
— Poročila o izkušnjah po začetku trženja
— Navedba literature
5.2.
Vsebina: temeljna načela in zahteve
Posebna pozornost se posveti naslednjim izbranim elementom.
a) Podrobni klinični podatki, ki jih je treba predložiti na podlagi členov 8(3)(i) in 10(1), morajo omogočati oblikovanje dovolj trdnega in znanstveno utemeljenega mnenja glede vprašanj, ali zdravilo izpolnjuje merila, ki vplivajo na pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom. Zato je temeljna zahteva, da se predložijo rezultati vseh kliničnih preskušanj, ugodnih ali neugodnih.
b) Pred kliničnimi preskušanji je vedno treba opraviti ustrezne farmakološke in toksikološke preskuse, ki se izvedejo na živalih v skladu z zahtevami modula 4 te priloge. Raziskovalec se mora seznaniti z zaključki farmakoloških in toksikoloških študij in vlagatelj mu mora predložiti vsaj brošuro za raziskovalca, ki je sestavljena iz vseh pomembnih informacij, ki so znane pred začetkom kliničnega preskušanja, vključno s kemijskimi, farmacevtskimi in biološkimi podatki, toksikološkimi, farmakokinetičnimi in farmakodinamičnimi podatki pri živalih ter rezultati prejšnjih kliničnih preskušanj, z ustreznimi podatki, ki utemeljujejo vrsto, obseg in trajanje predlaganega preskušanja; na zahtevo se predložijo popolna farmakološka in toksikološka poročila. Pri snoveh človeškega ali živalskega izvora se uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da se pred začetkom preskušanja zagotovi varnost pred prenosom povzročiteljev infekcij.
c) Imetniki dovoljenja za promet z zdravilom morajo poskrbeti, da lastniki podatkov hranijo bistvene dokumente kliničnega preskušanja (vključno z obrazci za poročanje o primerih), razen zdravstvene dokumentacije udeleženca v preskušanju:
— vsaj 15 let po zaključku ali prenehanju preskušanja,
— ali vsaj dve leti po izdaji zadnjega dovoljenja za promet z zdravilom v Evropski skupnosti ali, ko v Evropski skupnosti ni več vlog v postopku ali v preučevanju,
— ali vsaj dve leti po uradnem prenehanju kliničnega razvoja preiskovanega zdravila.
Zdravstveno dokumentacijo udeležencev v preskušanju je treba hraniti v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu z najdaljšim obdobjem, ki ga priporoča bolnišnica, zavod ali privatna praksa.
Dokumente pa je mogoče hraniti dlje, če tako zahtevajo veljavne predpisane zahteve ali dogovor z naročnikom preskušanja. Odgovornost naročnika preskušanja je, da bolnišnico, zavod ali privatno prakso obvesti, kdaj navedenih dokumentov ni več potrebno hraniti.
Naročnik preskušanja ali drug lastnik podatkov hrani vso ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na preskušanje, vse dokler ima zdravilo dovoljenje za promet. Ta dokumentacija vključuje: protokol, ki vključuje utemeljitev, cilje in statistični načrt ter metodologijo preskušanja, skupaj s pogoji izvedbe in vodenja, ter podrobnosti o preiskovanem zdravilu, referenčno zdravilo in/ali uporabljeni placebo; standardne delovne postopke; vsa pisna mnenja o protokolu in postopkih; brošuro za raziskovalca; obrazce za poročanje o primerih pri posameznikih, udeleženih v preskušanju; zaključno poročilo; potrdilo(-a) o presoji(-ah), če je(so) na voljo. Zaključno poročilo hrani naročnik preskušanja ali poznejši lastnik še pet let po izteku dovoljenja za promet z zdravilom.
Pri preskušanjih, ki jih opravlja Evropska skupnost, pa se imetnik dovoljenja za promet z zdravilom dodatno dogovori za arhiviranje dokumentacije v skladu z določbami Direktive 2001/20/ES in podrobnimi izvedbenimi smernicami.
Vse spremembe lastništva podatkov se dokumentirajo.
Vsi podatki in dokumenti naj bodo na voljo v primeru zahteve ustreznih organov.
d) Podrobni podatki vsakega kliničnega preskušanja morajo vsebovati dovolj podrobnosti, da se omogoči objektivna presoja:
— protokol, ki vključuje utemeljitev, cilje in statistični načrt ter metodologijo preskušanja, skupaj s pogoji izvedbe in vodenja, ter podrobnostmi o uporabljenem preiskovanem zdravilu,
— potrdilo(-a) o presoji(-ah), če je(so) na voljo,
— seznam raziskovalca(-ev), vsak raziskovalec pa navede svoje ime, naslov, zadolžitve, usposobljenost in klinične dolžnosti, izjavo o kraju preskušanja ter zbere podatke o vsakem posameznem bolniku, vključno z obrazcem za poročilo o primerih pri vsakem posamezniku, udeleženem v preskušanju,
— zaključno poročilo, ki ga podpiše raziskovalec, pri multicentričnih preskušanjih pa ga podpišejo raziskovalci ali glavni raziskovalec koordinator.
e) Podrobne podatke zgoraj navedenih kliničnih preskušanj se pošlje pristojnim organom. Po dogovoru s pristojnimi organi pa vlagatelj lahko izpusti del teh informacij. Celotna dokumentacija se na zahtevo predloži takoj.
Raziskovalec v svojem zaključku o dokazih poskusa izrazi mnenje o varnosti zdravila v predpisanih pogojih uporabe, toleranci zdravila, učinkovitosti zdravila ter drugih koristnih informacijah glede na indikacije ter kontraindikacije, odmerjanje in povprečno trajanje zdravljenja, ter o vseh posebnih previdnostnih ukrepih med zdravljenjem ter kliničnih simptomih prevelikega odmerjanja. Pri poročanju o rezultatih multicentrične študije glavni raziskovalec v svojem zaključku v imenu vseh centrov poda mnenje o varnosti in učinkovitosti preiskovanega zdravila.
f) Povzamejo se klinična opažanja pri posameznih preskušanjih, ki navajajo:
1) število in spol udeležencev obravnavanih v preskušanju;
2) izbor in starostno porazdelitev skupin bolnikov, udeleženih v preskušanju, ter primerjalne preskuse;
3) število bolnikov, predčasno umaknjenih iz preskušanj ter razloge za tak umik;
4) kadar so se izvajala kontrolna preskušanja pod zgoraj navedenimi pogoji, se navede, če kontrolna skupina:
— ni prejemala nobenega zdravljenja,
— ni prejemala placeba,
— je prejemala drugo zdravilo z znanim učinkom,
— je prejemala zdravljenje, ki je bilo različno od zdravljenja z zdravili.
5) pogostost opaženih neželenih učinkov;
6) podrobnosti o bolnikih, pri katerih je tveganje lahko povečano, npr. starejši, otroci, ženske med nosečnostjo ali menstruacijo, ali katerih fiziološko ali patološko stanje zahteva posebno obravnavo;
7) parametre ali merila vrednotenja učinkovitosti ter rezultate glede na te parametre;
8) statistično ovrednotenje rezultatov, če to zahteva načrt preskušanj, ter vpletenih spremenljivih dejavnikov.
g) Poleg tega raziskovalec vedno navede svoja opažanja o:
1) vseh morebitnih znakih navajanja na zdravilo, zasvojenosti z zdravilom ter težavah odvajanja bolnikov od zdravila;
2) vseh morebitnih opaženih interakcijah z drugimi zdravili, ki jih je bolnik hkrati prejemal;
3) merilih, ki določajo izključitev nekaterih bolnikov iz preskušanj;
4) vseh morebitnih smrtnih primerih med preskušanjem ali med nadaljevalnim obdobjem.
h) Podrobni podatki o novih kombinacijah zdravilnih učinkovin morajo biti enaki podatkom, ki se zahtevajo za nova zdravila in morajo dokazovati varnost in učinkovitost kombinacije.
i) Obrazložiti je treba popolno ali delno opustitev podatkov. Če so rezultati, dobljeni v času preskušanj, nepričakovani, je treba opraviti dodatne predklinične toksikološke in farmakološke preskuse, ter jih ponovno preučiti.
j) Če je zdravilo predvideno za dolgotrajno dajanje, se podajo podrobni podatki za vsako spremembo farmakološkega delovanja pri ponavljajočem dajanju zdravila, ter določi dolgotrajno odmerjanje.
5.2.1.
Poročila o biofarmacevtskih študijah
Predložijo se poročila o študiji biološke uporabnosti, primerjalni biološki uporabnosti, poročila o bioekvivalenčni študiji, poročila o študiji korelacije in vitro ter in vivo, ter bioanalizne in analizne metode.
Opravi se ocena biološke uporabnosti, kadar je treba dokazati bioekvivalenco za zdravilo iz člena 10(1)(a).
5.2.2.
Poročila o študijah, ki se nanašajo na farmakokinetiko ob uporabi človeških bioloških materialov
V tej prilogi so človeški biološki materiali vsi proteini, celice, tkiva in sorodne snovi, ki se pridobivajo iz človeških virov in se uporabljajo in vitro ali ex vivo za presojo farmakokinetičnih lastnosti učinkovin.
V ta namen se predložijo poročila o študiji vezave na beljakovine plazme, študijah jetrne presnove in interakcijah zdravilnih učinkovin ter študijah, ki uporabljajo druge človeške biološke materiale.
5.2.3.
Poročila o farmakokinetičnih študijah pri ljudeh
a) Opišejo se naslednje farmakokinetične lastnosti:
— absorpcija (stopnja in obseg),
— porazdelitev,
— presnova,
— izločanje.
Opišejo se klinično pomembne značilnosti, ki vključujejo globlji pomen kinetičnih podatkov za predpisano odmerjanje, zlasti pri bolnikih s tveganjem, in razlike med človekom in živalsko vrsto, uporabljenimi v predkliničnih študijah.
Poleg standardnih večvzorčnih farmakokinetičnih študij tudi farmakokinetične analize na skupinah ljudi na podlagi razpršenega vzorčenja med kliničnimi študijami lahko obravnavajo vprašanja o prispevanju intrinzičnih in ekstrinzičnih faktorjev k spreminjanju odnosa med odmerkom in farmakokinetičnim odzivom. Predložijo se poročila o farmakokinetičnih študijah in študijah začetnega prenašanja pri zdravih udeležencih preskušanja in pri bolnikih, poročila o farmakokinetičnih študijah za presojo učinkov intrinzičnih in ekstrinzičnih faktorjev, ter poročila o farmakokinetičnih študijah na skupini ljudi.
b) Če se bo zdravilo običajno dajalo hkrati z drugimi zdravili, se podajo podrobni podatki o preskusih skupnega dajanja zdravil, da se dokaže možna sprememba farmakološkega delovanja.
Opravi se raziskava farmakokinetičnih interakcij med zdravilno učinkovino in drugimi zdravili ali snovmi.
5.2.4.
Poročila o farmakodinamičnih študijah pri ljudeh
a)
Dokaže se farmakodinamično delovanje v povezavi z učinkovitostjo, vključno:
— s povezavo med odmerkom in njegovim odzivom ter časovni potek,
— z utemeljitvijo odmerjanja in pogojev dajanja zdravila,
— z načinom delovanja, če je mogoče.
Opiše se farmakodinamično delovanje, ki ni povezano z učinkovitostjo.
Dokazovanje farmakodinamičnih učinkov pri ljudeh samo po sebi še ni dovolj za utemeljitev zaključkov glede kakršnega koli posebnega potencialnega terapevtskega učinka.
b) Če se bo zdravilo običajno dajalo hkrati z drugimi zdravili, se podajo podrobni podatki o preskusih skupnega dajanja zdravil, da se dokaže možna sprememba farmakološkega delovanja.
Opravi se raziskava farmakokinetičnih interakcij med zdravilno učinkovino in drugimi zdravili ali snovmi.
5.2.5.
Poročila o študijah učinkovitosti in varnosti
5.2.5.1.
Poročila o kontroliranih kliničnih študijah, ki se nanašajo na določeno indikacijo
Na splošno se klinična preskušanja, če je mogoče, opravljajo kot „kontrolirana klinična preskušanja“, naključna in kot primerna, proti placebu in proti že uveljavljenemu zdravilu z dokazano terapevtsko vrednostjo; kakršenkoli drug načrt je treba utemeljiti. Zdravljenje kontrolnih skupin se spreminja od primera do primera in je odvisno od etičnih vidikov in terapevtskega področja; tako je v nekaterih primerih morda bolje primerjati učinkovitost novega zdravila z učinkovitostjo že uveljavljenega zdravila z dokazano terapevtsko vrednostjo, kot pa z učinkom placeba.
(1) Kolikor je mogoče, in zlasti pri preskušanjih, kjer učinka zdravila ni mogoče objektivno izmeriti, je treba za preprečitev pristranskosti ukrepati tako, da se vključijo metode naključnih in slepih vzorcev.
(2) Protokol preskušanja mora vključevati natančen opis statističnih metod, ki se bodo uporabljale, število bolnikov ter razloge za njihovo vključitev (upoštevajoč izračune moči preskušanja), raven pomembnosti, ki se bo uporabljala, ter opis statistične enote. Dokumentirajo se ukrepi za preprečitev pristranskosti, zlasti metod naključnih vzorcev. Vključitev velikega števila posameznikov v preskušanje se ne sme šteti kot primerno nadomestilo za pravilno kontrolirano preskušanje.
Pregledajo se podatki o varnosti ob upoštevanju smernic, ki jih je objavila Komisija, posebna pozornost pa se posveti učinkom, ki so posledica sprememb odmerka ali potrebe po hkratnem zdravljenju, resnim neželenim učinkom, učinkom, ki imajo za posledico umik zdravila in smrti. Opišejo se vsi bolniki ali skupine bolnikov s povečanim tveganjem, zlasti pa se pozornost posveti potencialno ranljivim bolnikom, ki so prisotni v manjšem številu, npr. otroci, nosečnice, starejši rahlega zdravja, ljudje z izrazitimi bolezenskimi spremembami presnove ali izločanja, itd. Opiše se globlji pomen ovrednotenja varnosti za možne uporabe zdravila.
| 19,987
| 1
|
2023/62021CA0290/62021CA0290_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 253
| 688
|
C_2023252SL.01000401.xml
17.7.2023
SL
Uradni list Evropske unije
C 252/4
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 25. maja 2023 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Gerichtshof – Avstrija) – Staatlich genehmigte Gesellschaft der Autoren, Komponisten und Musikverleger Reg. Gen. mbH (AKM)/Canal+ Luxembourg Sàrl
(Zadeva C-290/21 (1), AKM (Zagotavljanje satelitskih paketov v Avstriji))
(Predhodno odločanje - Intelektualna lastnina - Avtorska in sorodne pravice v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo - Direktiva 93/83/EGS - Člen 1(2) - Priobčitev javnosti po satelitu - Pojem - Ponudnik satelitskih paketov - Oddajanje programov v drugi državi članici - Kraj dejanja izkoriščanja, s katerim ta ponudnik sodeluje pri taki priobčitvi)
(2023/C 252/03)
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Oberster Gerichtshof
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Staatlich genehmigte Gesellschaft der Autoren, Komponisten und Musikverleger Reg. Gen. mbH (AKM)
Tožena stranka: Canal+ Luxembourg Sàrl
Ob udeležbi: Tele 5 TM-TV GmbH, Österreichische Rundfunksender GmbH & Co. KG, Seven.One Entertainment Group GmbH, ProSiebenSat.1 PULS 4 GmbH
Izrek
Člen 1(2)(b) Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo
je treba razlagati tako, da
je treba, kadar je ponudnik satelitskih paketov za dejanje priobčitve javnosti po satelitu, pri katerem sodeluje, zavezan pridobiti dovoljenje imetnikov zadevnih avtorskih in sorodnih pravic, to dovoljenje – kot dovoljenje, dano zadevni RTV-organizaciji – pridobiti le v tisti državi članici, kjer se signali kot nosilci programa pošljejo v komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu.
(1) UL C 320, 9.8.2021.
| 45,404
| 1
|
2018/02018R1832-20181127/02018R1832-20181127_SL.txt_10
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,520
| 21,820
|
Po izvedbi celotnega postopka (od A do B, glej sliko A6, Dodatek 1/2) je treba ponovno doseči prvotni začetni pogoj A.
3.3
Faktorji Ki (multiplikativni ali aditivni) se zaokrožijo na štiri decimalna mesta na podlagi fizične enote vrednosti emisijskega standarda.
Podpriloga 6 – Dodatek 2
Preskusni postopek za spremljanje sistema za shranjevanje energije z možnostjo ponovnega polnjenja
1. Splošno
V primeru preskušanja vozil NOVC-HEV in OVC-HEV se uporabljata dodatka 2 in 3 k Podprilogi 8.
V tem dodatku so opredeljene posebne določbe v zvezi s popravkom rezultatov za preskus masnih emisij CO2 kot funkcije energijske bilance ΔEREESS za vse sisteme REESS.
Popravljene vrednosti masnih emisij CO2 ustrezajo ničelni energijski bilanci (ΔEREESS = 0) in se izračunajo z uporabo korekcijskega koeficienta, določenega, kot sledi v nadaljevanju.
2. Merilna oprema in instrumenti
2.1 Meritev toka
Praznjenje naboja iz sistema REESS se opredeli kot negativni tok.
2.1.1
Tok v sistemu REESS se meri v preskusih, in sicer z uporabo tokovnega pretvornika objemnega ali zaprtega tipa. Sistem za merjenje toka izpolnjuje zahteve, navedene v tabeli A8/1. Pretvorniki toka so zmožni meriti najvišje toke ob zagonu motorja in pri temperaturnih pogojih v času meritve.
Za zagotovitev točnosti meritev se pred preskusom opravita ničelna prilagoditev in razmagnetenje v skladu z navodili proizvajalca instrumenta.
2.1.2
Tokovni pretvorniki se namestijo na kateri koli sistem REESS na enega izmed kablov, priključenih neposredno v sistem REESS, v meritvi pa se upošteva skupni tok v sistemu REESS.
Če so žice zaščitene, se uporabijo ustrezne metode, kot jih je določil homologacijski organ.
Za enostavno merjenje toka v sistemu REESS z uporabo zunanje merilne opreme naj proizvajalci poskrbijo, da so v vozilo vgrajene ustrezne, varne in dostopne priključne točke. Če to ni izvedljivo, proizvajalec homologacijskemu organu pomaga tako, da omogoči priključitev pretvornika na enega od kablov, priključenih v sistem REESS, na zgoraj opisani način.
2.1.3
Izmerjeni tok se integrira glede na čas pri najmanjši frekvenci 20 Hz, s čimer se pridobi izmerjena vrednost Q, izražena v amper urah (Ah). Izmerjeni tok se integrira glede na čas, s čimer se pridobi izmerjena vrednost Q, izražena v amper urah (Ah). Integracija se lahko opravi v sistemu za merjenje toka.
2.2 Podatki na vozilu
2.2.1
Namesto tega se lahko tok v sistemu REESS določi tudi na podlagi podatkov na vozilu. Z namenom uporabe te merilne metode se zagotovi, da je mogoče iz preskusnega vozila pridobiti naslednje podatke:
(a)
integrirano vrednost za nivo napolnjenosti od zadnjega vžiga v Ah;
(b)
integrirano vrednost za nivo napolnjenosti iz podatkov na vozilu, izračunano pri najmanjši frekvenci vzorca 5 Hz;
(c)
vrednost za nivo napolnjenosti prek priključka OBD, kot je opisano v SAE J1962.
2.2.2
Proizvajalec homologacijskemu organu dokaže točnost podatkov o polnjenju in praznjenju na vozilu iz sistema REESS.
Proizvajalec lahko ustvari skupino vozil za spremljanje sistema REESS, da bi dokazal, da so podatki o polnjenju in praznjenju na vozilu iz sistema REESS točni. Točnost podatkov se dokaže na reprezentativnem vozilu.
Veljajo naslednja merila za skupino:
(a)
identični procesi zgorevanja (tj. prisilni vžig, kompresijski vžig, dvotaktni, štiritaktni);
(b)
identičen način polnjenja in/ali rekuperacije (podatkovni modul programske opreme za sistem REESS);
(c)
razpoložljivost podatkov na vozilu;
(d)
identičen nivo napolnjenosti, izmerjen s podatkovnim modulom sistema REESS;
(e)
simulacija identičnega nivoja napolnjenosti na vozilu.
2.2.3
Vsi sistemi REESS, ki ne vplivajo na masne emisije CO2, se izključijo iz spremljanja.
3. Postopek za popravek glede na spremembo energije v sistemu REESS
3.1
Merjenje toka v sistemu REESS se začne hkrati z začetkom preskusa in zaključi takoj, ko vozilo prevozi celoten vozni cikel.
3.2
Energijska bilanca Q, izmerjena v sistemu za polnjenje z električno energijo, se uporabi kot merilo razlike v energetski vsebnosti sistema REESS ob zaključku cikla v primerjavi z začetkom cikla. Energijska bilanca se določi za celotni prevoženi cikel WLTC.
3.3
V prevoženih fazah cikla se beležijo ločene vrednosti za Qphase.
3.4
Popravek za masne emisije CO2 v celotnem ciklu kot funkcija korekcijskega merila c3.4.1 Izračun korekcijskega merila c
Korekcijsko merilo c je razmerje med absolutno vrednostjo spremembe električne energije ΔEREESS,j in energije goriva ter se izračuna z uporabo naslednjih enačb:
pri čemer je:
c
korekcijsko merilo;
ΔEREESS,j
sprememba električne energije za vse sisteme REESS v času j, določena v skladu z odstavkom 4.1 tega dodatka (v Wh);
j
v tem odstavku celoten uporabljeni preskusni cikel WLTP;
EFuel
energija goriva, izračunana z naslednjo enačbo:
Efuel =10 × HV × FCnb × d
pri čemer je:
Efuel
energijska vsebnost porabljenega goriva v uporabljenem preskusnem ciklu WLTP (v Wh);
HV
kalorična vrednost v skladu s tabelo A6, Dodatek 2/1 (v kWh/l);
FCnb
neuravnotežena poraba goriva iz preskusa tipa 1, ki ni popravljena za energijsko bilanco, določena v skladu z odstavkom 6 Podpriloge 7 ter z uporabo rezultatov za merila za emisije in CO2, izračunanih v koraku 2 iz tabele A7/1 (v l/100 km);
d
prevožena razdalja v ustreznem uporabljenem preskusnem ciklu WLTP (v km);
10
faktor pretvorbe v Wh.
3.4.2
Popravek se uporabi, če je sprememba ΔEREESS negativna (ustreza praznjenju sistema REESS), korekcijsko merilo „c“, izračunano v skladu z odstavkom 3.4.1 tega dodatka, pa je večje od veljavne mejne vrednosti v skladu s tabelo A6, Dodatek 2/2.
3.4.3
Popravek se izpusti in uporabijo se nepopravljene vrednosti, če je korekcijsko merilo „c“, izračunano v skladu z odstavkom 3.4.1 tega dodatka, manjše od veljavne mejne vrednosti v skladu s tabelo A6, Dodatek 2/2.
3.4.4
Popravek je mogoče izpustiti in uporabiti nepopravljene vrednosti, če:
(a)
ΔEREESS je pozitivna (ustreza polnjenju sistema REESS), korekcijsko merilo „c“, izračunano v skladu z odstavkom 3.4.1 tega dodatka, pa je večje od veljavne mejne vrednosti v skladu s tabelo A6, Dodatek 2/2;
(b)
lahko proizvajalec homologacijskemu organu z meritvijo dokaže, da med ΔEREESS in masno emisijo CO2 ter ΔEREESS in porabo goriva ni nobene povezave.
Tabela A6, Dodatek 2/1
Energijska vsebnost goriva
Gorivo
Bencin
Dizelsko gorivo
Vsebnost etanola/biodizla, odstotek
E10
E85
B7
Toplotna vrednost
(kWh/l)
8,64
6,41
9,79
Tabela A6, Dodatek 2/2
Mejne vrednosti za korekcijsko merilo za RCB
Cikel
nizek + srednji
nizek + srednji + visok
nizek + srednji + visok + zelo visok
Mejne vrednosti za korekcijsko merilo c
0,015
0,01
0,005
4. Uporaba funkcije popravka
4.1
Za uporabo funkcije popravka se izračuna sprememba električne energije ΔTREESS,j za obdobje j v vseh sistemih REESS iz izmerjenega toka in nazivne napetosti:
pri čemer je:
ΔEREESS,j,i
sprememba električne energije i v sistemu REESS v zadevnem obdobju j (v Wh);
in:
pri čemer je:
UREESS
nazivna napetost v sistemu REESS v skladu z IEC 60050-482 (v V);
I(t)j,i
električni tok i v sistemu REESS v zadevnem obdobju j, določen v skladu z odstavkom 2 tega dodatka (v A);
t0
čas na začetku zadevnega obdobja j (v s);
tend
čas na koncu zadevnega obdobja j (v s).
i
indeksno število zadevnega sistema REESS;
n
skupno število sistemov REESS;
j
indeksno število za zadevno obdobje, pri čemer je obdobje katera koli uporabljena faza cikla, kombinacija faz cikla in celotni uporabljeni cikel;
faktor pretvorbe iz Ws v Wh.
4.2
Za popravek masne emisije CO2 (v g/km) se uporabijo Wiliansovi faktorji za specifični proces zgorevanja iz tabele A6, Dodatek 2/3.
4.3
Popravek se izvede in uporabi za celoten cikel in za vsako fazo cikla posebej ter se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
4.4
Za ta specifični izračun se uporabi nespremenljiva učinkovitost alternatorja za oskrbo z električno energijo:
ηalternator = 0.67 for electric power supply system REESS alternators
4.5
Dobljena razlika masne emisije CO2 za zadevno obdobje j se zaradi načina delovanja alternatorja pod obremenitvijo za polnjenje sistema REESS izračuna z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
ΔMCO2,j
dobljena razlika masne emisije CO2 za obdobje j (v g/km);
ΔEREESS,j
sprememba energije za sistem REESS v zadevnem obdobju j, izračunana v skladu z odstavkom 4.1 tega dodatka (v Wh);
dj
prevožena razdalja v zadevnem obdobju j (v km);
j
indeksno število za zadevno obdobje, pri čemer je obdobje katera koli uporabljena faza cikla, kombinacija faz cikla in celotni uporabljeni cikel;
0,0036
faktor pretvorbe iz Wh v MJ;
ηalternator
učinkovitost alternatorja v skladu z odstavkom 4.4 tega dodatka;
Willansfactor
Willansov faktor za specifični proces zgorevanja, kot je opredeljen v tabeli A6, Dodatek 2/3 (v gCO2/MJ).
4.5.1
Vrednosti CO2 za vsako fazo in celoten cikel se popravijo, kot sledi:
MCO2,p,3 = MCO2,p,1 – ΔMCO2,j
MCO2,c,3 = MCO2,c,2 – ΔMCO2,j
pri čemer je:
ΔMCO2,j
rezultat iz odstavka 4.5 tega dodatka za obdobje j (v g/km).
4.6
Za popravek emisije CO2 (v g/km) se uporabijo Wiliansovi faktorji iz tabele A6, Dodatek 2/3.
Tabela A6, Dodatek 2/3
Willansovi faktorji
Polnjenje pri tlaku okolice
Tlačno polnjenje
Prisilni vžig
bencin (E10)
l/MJ
0,0756
0,0803
gCO2/MJ
174
184
CNG (G20)
m3/MJ
0,0719
0,0764
gCO2/MJ
129
137
UNP
l/MJ
0,0950
0,101
gCO2/MJ
155
164
E85
l/MJ
0,102
0,108
gCO2/MJ
169
179
Kompresijski vžig
dizelsko gorivo (B7)
l/MJ
0,0611
0,0611
gCO2/MJ
161
161
Priloga 6 – Dodatek 3
Izračun razmerja energije iz plina za plinska goriva (UNP in ZP/biometan)
1. Merjenje mase plinskega goriva, porabljenega v preskusnem ciklu tipa 1
Merjenje mase plina, porabljenega v ciklu, se izvede s sistemom za tehtanje goriva, ki lahko med preskusom izmeri težo posode za shranjevanje v skladu z naslednjimi zahtevami:
(a)
točnost ± 2 % razlike med odčitki na začetku in na koncu preskusa ali večja točnost;
(b)
sprejmejo se ukrepi, da se preprečijo napake pri merjenju.
Taki ukrepi vključujejo vsaj skrbno namestitev naprave v skladu z navodili proizvajalca instrumenta in dobro inženirsko prakso;
(c)
če je mogoče dokazati enakovredno točnost, je dovoljeno uporabiti tudi druge načine merjenja.
2. Izračun razmerja energije iz plina
Vrednost porabe goriva se izračuna iz emisij ogljikovodikov, ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida, določenih na podlagi rezultatov merjenja, pri čemer se predpostavlja, da med preskusom zgoreva samo plinsko gorivo.
Razmerje energije iz plina za energijo, porabljeno v ciklu, se določi z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
Ggas
razmerje energije iz plina (v %);
Mgas
masa plinskega goriva, porabljenega v ciklu (v kg);
FCnorm
poraba goriva (v l/100 km za UNP, v m3/100 km za ZP/biometan), izračunana v skladu z odstavkoma 6.6 in 6.7 Podpriloge 7;
dist
razdalja, prevožena v ciklu (v km);
ρ
gostota plina:
ρ = 0,654 kg/m3 za ZP/biometan;
ρ = 0,538 kg/liter za UNP;
cf
korekcijski faktor z naslednjima predpostavljenima vrednostma:
cf = 1 v primeru UNP ali referenčnega goriva G20;
cf = 0,78 v primeru referenčnega goriva G25.“
(32)
Podpriloga 6a se nadomesti z naslednjim:
„Podpriloga 6a
Korekcijski preskus za temperaturo okolice za določitev emisij CO2 pod reprezentativnimi pogoji regionalne temperature
1. Uvod
V tej podprilogi je opisan dodatni postopek za korekcijski preskus za temperaturo okolice (ATCT) za določitev emisij CO2 pod reprezentativnimi pogoji regionalne temperature.
1.1
Emisije CO2 za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem in NOVC-HEV ter vrednost ohranjanja naboja za vozila OVC-HEV se popravijo v skladu z zahtevami te podpriloge. Popravek za vrednost CO2 za preskus pri praznjenju naboja ni potreben. Popravek za električni doseg ni potreben.
2. Skupina korekcijskih preskusov za temperaturo okolice (ATCT)
2.1
Samo vozila, ki so identična glede na vse naslednje lastnosti, so lahko del iste skupine ATCT:
(a)
zgradba pogonskega sistema (tj. z notranjim zgorevanjem, hibrid, gorivne celice ali električno);
(b)
proces zgorevanja (tj. dvotaktni, štiritaktni);
(c)
število in razporeditev valjev;
(d)
način zgorevanja v motorju (tj. posredno ali neposredno vbrizgavanje);
(e)
vrsta hladilnega sistema (tj. zrak, voda ali olje);
(f)
način polnjenja (tj. polnjenje pri tlaku okolice, tlačno polnjenje);
(g)
gorivo, za katerega je motor zasnovan (tj. bencin, dizelsko gorivo, ZP, UNP itd.);
(h)
katalizator (tj. tristezni, redukcijski lovilnik NOx, SCR, redukcijski katalizator NOx ali drugi);
(i)
ali je filter za delce nameščen in
(j)
vračanje izpušnih plinov (z ali brez, hlajeno ali nehlajeno).
Poleg tega so vozila podobna z vidika naslednjih lastnosti:
(k)
med vozili so razlike v delovni prostornini motorja, ki ne presegajo 30 % vozila z najmanjšo delovno prostornino, in
(l)
izolacija prostora za motor je podobnega tipa glede materiala, količine in mesta izolacije. Proizvajalci homologacijskemu organu predložijo dokazila (npr. z grafikami CAD), da sta prostornina in teža izolacijskega materiala, ki bo nameščen, pri vseh vozilih v skupini večja od 90 % prostornine oziroma teže materiala, izmerjene za referenčno vozilo v preskusu ATCT.
Razlike v izolacijskem materialu in mestu se lahko sprejmejo kot del ene skupine ATCT, če je mogoče dokazati, da ima preskusno vozilo najslabšo izolacijo prostora za motor.
2.1.1
Če so nameščene naprave za aktivno shranjevanje toplote, se samo vozila, ki izpolnjujejo naslednje zahteve, štejejo za del iste skupine ATCT:
(i)
toplotna kapaciteta, opredeljena z entalpijo, shranjeno v sistemu, je v razponu od 0 do 10 % nad entalpijo preskusnega vozila in
(ii)
proizvajalec originalne opreme lahko tehnični službi predloži dokaze, da je čas za sproščanje toplote pri zagonu motorja znotraj skupine v razponu od 0 do 10 % pod časom, potrebnim za sprostitev toplote preskusnega vozila.
2.1.2
Samo za vozila, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3.9.4 te podpriloge 6a, se šteje, da so del iste skupine ATCT.
3. Postopek ATCT
Preskus tipa 1, določen v Podprilogi 6, se izvede z izjemo zahtev iz odstavkov 3.1 do 3.9 te podpriloge 6a. To zahteva tudi nov izračun in uporabo točk prestavljanja v skladu s Podprilogo 2 ob upoštevanju različnih cestnih obremenitev, kot je določeno v odstavku 3.4 te podpriloge 6a.
3.1 Okoljski pogoji za ATCT
3.1.1
Temperatura (Treg), pri kateri je treba vozilo odstaviti in preskusiti za ATCT, znaša 14 °C.
3.1.2
Najkrajši čas odstavitve (tsoak_ATCT) za ATCT je 9 ur.
3.2 Preskusna celica in prostor za odstavitev
3.2.1 Preskusna celica
3.2.1.1
Preskusna celica ima nastavljeno temperaturo, ki je enaka Treg. Dejanska vrednost temperature je na začetku preskusa v območju ± 3 °C, med preskusom pa v območju ± 5 °C.
3.2.1.2
Specifična vlažnost (H) zraka v preskusni celici ali vsesanega zraka motorja izpolnjuje naslednji pogoj:
3,0 ≤ H ≤ 8,1
(g H2O/kg suhega zraka)
3.2.1.3
Temperatura zraka in vlažnost se izmerita pri izstopni odprtini hladilnega ventilatorja pri frekvenci najmanj 0,1 Hz.
3.2.2 Prostor za odstavitev
3.2.2.1
Prostor za odstavitev ima temperaturo nastavljeno na vrednost, ki je enaka Treg, dejanska vrednost temperature pa je v območju ± 3 °C na pet minut aritmetičnega povprečja delovanja in ne sme kazati sistematičnega odstopanja od nastavljene vrednosti. Temperatura se vzorči neprekinjeno pri frekvenci najmanj 0,033 Hz.
3.2.2.2
Lokacija tipala temperature za prostor za odstavitev je reprezentativna za merjenje temperature okolice okrog vozila in jo preveri tehnična služba.
Tipalo je nameščeno vsaj 10 cm stran od stene območja za odstavitev in je zaščiteno pred neposrednim pretokom zraka.
Pogoji pretoka zraka v prostoru za odstavitev v bližini vozila ustrezajo naravnemu konvekcijskemu pretoku, ki je reprezentativen za velikost prostora (brez prisilne konvekcije).
3.3 Preskusno vozilo
3.3.1
Vozilo, ki bo preskušeno, je reprezentativno za skupino, za katero so določeni podatki ATCT (kot je opisano v odstavku 2.1 te podpriloge 6a).
3.3.2
Iz skupine ATCT se izbere skupina interpolacij z najmanjšo delovno prostornino motorja (glej odstavek 2 te podpriloge 6a), preskusno vozilo pa je v konfiguraciji ‚vozila H‘ te skupine.
3.3.3
Kjer je primerno, se izbere vozilo z najnižjo entalpijo naprave za aktivno shranjevanje toplote in najpočasnejšim sproščanjem toplote za napravo za aktivno shranjevanje toplote iz skupine ATCT.
3.3.4
Preskusno vozilo izpolnjuje zahteve iz odstavka 2.3 Podpriloge 6 in odstavka 2.1 te podpriloge 6a.
3.4 Nastavitve
3.4.1
Cestna obremenitev in nastavitve dinamometra so take, kot je določeno v Podprilogi 4, vključno z zahtevo, da mora biti temperatura prostora 23 °C.
Za upoštevanje razlike v gostoti zraka pri 14 °C v primerjavi z gostoto zraka pri 20 °C se dinamometer z valji nastavi, kot je določeno v odstavkih 7 in 8 Podpriloge 4 z izjemo, da se f2_TReg iz naslednje enačbe uporabi kot ciljni koeficient Ct.
f2_TReg = f2 × (Tref + 273)/(Treg + 273)
pri čemer je:
f2
koeficient drugega reda za cestno obremenitev pri referenčnih pogojih (v N/(km/h)2);
Tref
referenčna temperatura cestne obremenitve, kot je določena v odstavku 3.2.10 te priloge (v C);
Treg
regionalna temperatura, kot je opredeljena v odstavku 3.1.1 (v C).
Če je na voljo veljavna nastavitev dinamometra z valji iz preskusa pri 23 °C, se koeficient drugega reda za dinamometer z valji, tj. Cd, prilagodi v skladu z naslednjo enačbo:
Cd_Treg = Cd + (f2_TReg – f2)
3.4.2
Preskus ATCT in nastavitev cestne obremenitve zanj se opravita na dinamometru 2WD, če je bil ustrezni preskus tipa 1 opravljen na dinamometru 2WD, ali na dinamometru 4WD, če je bil ustrezni preskus tipa 1 opravljen na dinamometru 4WD.
3.5 Predkondicioniranje
Na zahtevo proizvajalca se lahko predkondicioniranje izvede pri Treg.
Temperatura motorja je v območju ± 2 °C glede na nastavljeno vrednost 23 °C ali Treg, ne glede na to, katera od teh temperatur se izbere za predkondicioniranje.
3.5.1
Predkondicioniranje vozil, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, se izvede v skladu z odstavkom 2.6 Podpriloge 6.
3.5.2
Predkondicioniranje vozil NOVC-HEV se izvede v skladu z odstavkom 3.3.1.1 Podpriloge 8.
3.5.3
Predkondicioniranje vozil OVC-HEV se izvede v skladu z odstavkom 2.1.1 ali 2.1.2 Dodatka 4 k Podprilogi 8.
3.6 Postopek odstavitve
3.6.1
Po predkondicioniranju in pred preskušanjem se vozila hranijo v prostoru za odstavitev z okoljskimi pogoji, opisanimi v odstavku 3.2.2 te podpriloge 6a.
3.6.2
Od konca predkondicioniranja do odstavitve pri temperaturi
Treg vozilo temperaturi, drugačni od
Treg, ni izpostavljeno več kot 10 minut.
3.6.3
Vozilo se nato hrani v prostoru za odstavitev toliko časa, da je čas od konca preskusa s predkondicioniranjem do začetka preskusa ATCT enak tsoak_ATCT, pri čemer dovoljeno odstopanje znaša dodatnih 15 minut. Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko čas tsoak_ATCT podaljša na največ 120 minut. V tem primeru se podaljšani čas izkoristi za ohlajanje, kot je opredeljeno v odstavku 3.9 te podpriloge 6a.
3.6.4
Odstavitev se izvede brez uporabe hladilnega ventilatorja, vsi deli karoserije pa morajo biti nameščeni, kot je predvideno pri običajnem parkiranju. Čas med koncem predkondicioniranja in začetkom preskusa ATCT se zabeleži.
3.6.5
Prehod iz prostora za odstavitev v preskusno celico se opravi čim hitreje. Vozilo temperaturi, drugačni od Treg, ni izpostavljeno več kot 10 minut.
3.7 Preskus ATCT
3.7.1
Preskusni cikel je cikel WLTC, opredeljen v Podprilogi 1, ki je veljaven za vozilo tega razreda.
3.7.2
Upoštevajo se postopki za izvajanje preskusov emisij, kot je opredeljeno v Podprilogi 6 za vozila, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, ter v Podprilogi 8 za vozila NOVC-HEV in preskus tipa 1 za vozila OVC-HEV pri ohranjanju naboja, z izjemo, da so okoljski pogoji za preskusno celico taki, kot je opisano v odstavku 3.2.1 te podpriloge 6a.
3.7.3
Emisije iz izpušne cevi, opredeljene v koraku 1 v tabeli A7/1 za vozila, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, in v koraku 2 tabele A8/5 za vozila HEV v preskusu ATCT, zlasti ne presegajo mejnih vrednosti emisij Euro 6, ki se uporabljajo za preskušeno vozilo in so opredeljene v tabeli 2 v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 715/2007.
3.8 Izračun in dokumentacija
3.8.1
Korekcijski faktor skupine, tj. FCF, se izračuna, kot sledi:
FCF = MCO2,Treg/MCO2,23°
pri čemer je
MCO2,23°
masna emisija CO2 kot povprečje vseh ustreznih preskusov tipa 1 pri 23 °C za vozilo H, po opravljenem koraku 3 iz tabele A7/1 Podpriloge 7 za vozila, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, in po opravljenem koraku 3 iz tabele A8/5 za vozila OVC-HEV in NOVC-HEV, vendar brez nadaljnjih popravkov (v g/km);
MCO2,Treg
masna emisija CO2 v celotnem ciklu WLTC za preskus pri regionalni temperaturi, po opravljenem koraku 3 iz tabele A7/1 Podpriloge 7 za vozila, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, in po opravljenem koraku 3 iz tabele A8/5 za vozila OVC-HEV in NOVC-HEV, vendar brez nadaljnjih popravkov (v g/km). Za vozila OVC-HEV in NOVC-HEV se uporabi faktor KCO2, kot je opredeljen v Dodatku 2 k Podprilogi 8.
MCO2,23° in MCO2,Treg se izmerita na istem preskusnem vozilu.
FCF se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
FCF se zaokroži na štiri decimalna mesta.
3.8.2
Vrednosti CO2 za vsako vozilo, ki ga poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem, znotraj skupine ATCT (kot je opredeljeno v odstavku 2.3 te podpriloge 6a) se izračunajo z naslednjima enačbama:
MCO2,c,5 = MCO2,c,4 × FCF
MCO2,p,5 = MCO2,p,4 × FCF
pri čemer sta
M
CO2,c,4 in MCO2,p,4
masni emisiji CO2 v celotnem ciklu WLTC (c) in v fazah cikla (p), dobljeni v prejšnjem koraku izračuna (v g/km);
M
CO2,c,5 in MCO2,p,5
masni emisiji CO2 v celotnem ciklu WLTC (c) in v fazah cikla (p), vključno s popravkom ATCT, in se uporabita za vse nadaljnje popravke ali nadaljnje izračune (v g/km).
3.8.3
Vrednosti CO2 za vsako vozilo OVC-HEV in NOVC-HEV znotraj skupine ATCT (kot je opredeljeno v odstavku 2.3 te podpriloge 6a) se izračunajo z naslednjima enačbama:
MCO2,CS,c,5 = MCO2,CS,c,4 × FCF
MCO2,CS,p,5 = MCO2,CS,p,4 × FCF
pri čemer sta
M
CO2,CS,c,4 in MCO2,CS,p,4
masni emisiji CO2 v celotnem ciklu WLTC (c) in v fazah cikla (p), dobljeni v prejšnjem koraku izračuna (v g/km);
M
CO2,CS,c,5 in MCO2,CS,p,5
masni emisiji CO2 v celotnem ciklu WLTC (c) in v fazah cikla (p), vključno s popravkom ATCT, in se uporabita za vse nadaljnje popravke ali nadaljnje izračune (v g/km).
3.8.4
Če je vrednost FCF manjša od ena, se pri najslabšem možnem pristopu v skladu z odstavkom 4.1 te podpriloge šteje, da je enaka ena.
3.9 Določba glede ohlajanja
3.9.1
Za preskusno vozilo, ki se uporablja kot referenčno vozilo za skupino ATCT, in za vsa vozila H iz skupine interpolacij znotraj skupine ATCT se končna temperatura hladilne tekočine motorja izmeri po odstavitvi pri 23 °C in času tsoak_ATCT, pri čemer dovoljeno odstopanje znaša dodatnih 15 minut, predhodno pa se prevozi ustrezni preskus tipa 1 pri 23 °C. Trajanje se meri od konca navedenega ustreznega preskusa tipa 1.
3.9.1.1
Če je bil čas tsoak_ATCT v zadevnem preskusu ATCT podaljšan, se uporabi enak čas odstavitve, pri čemer dovoljeno odstopanje znaša dodatnih 15 minut.
3.9.2
Postopek ohlajanja se izvede čim prej po zaključku preskusa tipa 1 z največ 20-minutno zakasnitvijo. Izmerjeni čas odstavitve je čas med merjenjem končne temperature in zaključkom preskusa tipa 1 pri 23 °C ter se vpiše v vse ustrezne preskusne pole.
3.9.3
Povprečna temperatura v prostoru za odstavitev za zadnje tri ure se odšteje od izmerjene temperature hladilne tekočine motorja ob izteku časa odstavitve, kot je določeno v odstavku 3.9.1. To se navaja kot ΔT_ATCT, vrednost pa se zaokroži na najbližje celo število.
3.9.4
Če je vrednost ΔT_ATCT enaka temperaturi ΔT_ATCT preskusnega vozila, znižani za 2 °C, ali večja od nje, se ta skupina interpolacij šteje za del iste skupine ATCT.
3.9.5
Za vsa vozila v skupini ATCT se hladilna tekočina izmeri na istem mestu v hladilnem sistemu. To mesto je čim bližje motorju, tako da je temperatura hladilne tekočine čim bolj reprezentativna za temperaturo motorja.
3.9.6
Merjenje temperature v prostorih za odstavitev se izvede, kot je določeno v odstavku 3.2.2.2 te podpriloge 6a.
4. Druge možnosti v postopku merjenja
4.1 Najslabši možni pristop za ohlajanje vozila
Na zahtevo proizvajalca in z odobritvijo homologacijskega organa se lahko namesto določb v odstavku 3.6 te podpriloge 6a uporabi postopek ohlajanja za preskus tipa 1. V ta namen:
(a)
se uporabljajo določbe iz odstavka 2.7.2 Podpriloge 6 z dodatno zahtevo, da odstavitev traja najmanj devet ur;
(b)
je temperatura motorja pred začetkom preskusa ATCT v območju ± 2 °C glede na nastavljeno vrednost Treg. Navedena temperatura se vpiše v vse ustrezne preskusne pole. V tem primeru se lahko uporaba določbe glede ohlajanja iz odstavka 3.9 te podpriloge 6a in meril za izolacijo prostora za motor opusti za vsa vozila v skupini.
Ta možnost se ne sme uporabiti, če je vozilo opremljeno z napravo za aktivno shranjevanje toplote.
Uporaba navedene možnosti se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
4.2 Skupina ATCT, sestavljena iz ene skupine interpolacij
Če skupina ATCT vsebuje samo eno skupino interpolacij, ni treba upoštevati določbe glede ohlajanja iz odstavka 3.9 te podpriloge 6a. Uporaba te možnosti se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
4.3 Alternativno merjenje temperature motorja
Če merjenje temperature hladilne tekočine ni izvedljivo, se lahko na zahtevo proizvajalca in z odobritvijo homologacijskega organa namesto temperature hladilne tekočine za namene določbe glede ohlajanja iz odstavka 3.9 te podpriloge 6a uporabi temperatura motornega olja. V tem primeru se za vsa vozila v skupini uporabi temperatura motornega olja.
Uporaba navedenega postopka se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.“
(33)
vstavi se naslednja Podpriloga 6b:
„Podpriloga 6b
Popravek rezultatov CO2 glede na ciljno hitrost in razdaljo
1. Splošno
V tej podprilogi 6b so določene posebne določbe glede popravka rezultatov preskusov za CO2 glede na dovoljena odstopanja od ciljne hitrosti in razdalje.
Ta podpriloga se uporablja samo za vozila, ki jih poganja izključno motor z notranjim zgorevanjem.
2. Merjenje hitrosti vozila
2.1
Dejanska/izmerjena hitrost vozila (vmi; km/h), pridobljena na podlagi hitrosti valjev dinamometra z valji, se vzorči z merilno frekvenco 10 Hz skupaj z dejanskim časom, ki ustreza dejanski hitrosti.
2.2
Ciljna hitrost (vi; km/h) med časovnimi točkami iz tabel A1/1 do A1/12 v Podprilogi 1 se določi z metodo linearne interpolacije pri frekvenci 10 Hz.
3. Postopek za popravek
3.1 Izračun dejanske/izmerjene in ciljne moči na kolesih
Moč in sile na kolesih, ki izhajajo iz ciljne in dejanske/izmerjene hitrosti, se izračunajo z naslednjimi enačbami:
pri čemer je:
Fi
ciljna pogonska sila v obdobju od (i – 1) do (i) (v N);
Fmi
dejanska/izmerjena pogonska sila v obdobju od (i – 1) do (i) (v N);
Pi
ciljna moč v obdobju od (i – 1) do (i) (v kW);
Pmi
dejanska/izmerjena moč v obdobju od (i – 1) do (i) (v kW);
f
0, f
1, f
2
so koeficienti cestne obremenitve iz Podpriloge 4 (v N, N/(km/h) in N/(km/h)2);
Vi
ciljna hitrost pri času (i) (v km/h);
Vmi
dejanska/izmerjena hitrost pri času (i) (v km/h);
TM
preskusna masa vozila (v kg);
mr
enakovredna vztrajnostna masa vrtljivih delov v skladu z odstavkom 2.5.1 Podpriloge 4 (v kg);
ai
ciljni pospešek v obdobju od (i – 1) do (i) (v m/s2);
ami
dejanski/izmerjeni pospešek v obdobju od (i – 1) do (i) (v m/s2);
ti
čas (v s).
3.2
V naslednjem koraku se z naslednjo enačbo izračuna začetna moč POVERRUN,1:
POVERRUN,1 = – 0,02 × PRATED
pri čemer je:
POVERRUN,1
začetna prekomerna moč (v kW);
PRATED
nazivna moč vozila (v kW).
3.3
Vse izračunane vrednosti Pi
in Pmi
, manjše od POVERRUN,1, se nastavijo na POVERRUN,1, da se izključijo negativne vrednosti, ki niso pomembne za emisije CO2.
3.4
Vrednosti Pm,j
se izračunajo za vsako fazo cikla WLTC, pri čemer se uporabi naslednja enačba:
pri čemer je:
Pm,j
povprečna dejanska/izmerjena moč v zadevni fazi j (v kW);
Pmi
dejanska/izmerjena moč v obdobju od (i – 1) do (i) (v kW);
t
0
čas na začetku zadevne faze j (v s);
tend
čas na koncu zadevne faze j (v s);
n
število časovnih korakov v zadevni fazi;
j
indeksno število zadevne faze.
3.5
Povprečne masne emisije CO2 (v g/km) za vsako fazo uporabljenega cikla WLTC, popravljene glede na RCB, se izrazijo v enotah g/s z uporabo naslednje enačbe:
pri čemer je:
MCO
2,
j
povprečna masna emisija CO2 za fazo j (v g/s);
MCO
2,
RCB,j
masna emisija CO2 iz koraka 1 v tabeli A7/1 v Podprilogi 7 za zadevno fazo j cikla WLTC, popravljena v skladu z Dodatkom 2 k Podprilogi 6 in z zahtevo, da se uporabi popravek za RCB, ne da bi se upoštevalo korekcijsko merilo c;
dm,j
dejansko prevožena razdalja v zadevni fazi j (v km);
tj
trajanje zadevne faze j (v s).
3.6
V naslednjem koraku se te masne emisije CO2 (v g/s) za vsako fazo cikla WLTC korelirajo s povprečnimi vrednostmi Pm,j
1, izračunanimi v skladu z odstavkom 3.4 te podpriloge 6b.
Najboljše ujemanje podatkov se izračuna z metodo regresije najmanjših kvadratov. Primer te regresijske premice (premica Veline) je prikazan na sliki A6b/1.
Slika A6b/1:
Primer regresijske premice Veline
3.7
Posebna enačba-1 Veline za posamezno vozilo, izračunana v skladu z odstavkom 3.6 te podpriloge 6b, opredeljuje korelacijo med emisijami CO2 v g/s za zadevno fazo j in povprečno izmerjeno močjo na kolesu za isto fazo j, izražena pa je z naslednjo enačbo:
MCO
2,
j
= (kv,1 × Pm,j
1) + Dv,1
pri čemer je:
MCO
2,
j
povprečna masna emisija CO2 za fazo j (v g/s);
Pm,j
1
povprečna dejanska/izmerjena moč v zadevni fazi j (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,1;
kv,1
naklon enačbe-1 Veline (v g CO2/kWs);
Dv,1
konstanta enačbe-1 Veline (v g CO2/s).
3.8
V naslednjem koraku se z naslednjo enačbo izračuna druga moč POVERRUN,2:
POVERRUN,2 = – Dv,1/kv,1
pri čemer je:
POVERRUN,2
druga prekomerna moč (v kW);
kv,1
naklon enačbe-1 Veline (v g CO2/kWs);
Dv,1
konstanta enačbe-1 Veline (v g CO2/s).
3.9
Vse izračunane vrednosti Pi
in Pmi
iz odstavka 3.1 te podpriloge 6b, manjše od POVERRUN,2, se nastavijo na POVERRUN,2, da se izključijo negativne vrednosti, ki niso pomembne za emisije CO2.
3.10
Vrednosti Pm,j
2 se ponovno izračunajo za vsako fazo cikla WLTC, pri čemer se uporabi enačba iz odstavka 3.4 te podpriloge 6b.
3.11
Z metodo regresije najmanjših kvadratov iz odstavka 3.6 te podpriloge 6b se izračuna nova posebna enačba-2 Veline za vozilo. Enačba-2 Veline je izražena z naslednjo enačbo:
MCO
2,
j
= (kv,2 × Pm,j
2) + Dv,2
pri čemer je:
MCO
2
,j
povprečna masna emisija CO2 za fazo j (v g/s);
Pm,j
2
povprečna dejanska/izmerjena moč v zadevni fazi j (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,2;
kv,2
naklon enačbe-2 Veline (v g CO2/kWs);
Dv,2
konstanta enačbe-2 Veline (v g CO2/s).
3.12
V naslednjem koraku se vrednosti Pi,j
, ki izhajajo iz profila ciljne hitrosti, z naslednjo enačbo izračunajo za vsako fazo cikla WLTC:
pri čemer je:
Pi,j
2
povprečna ciljna moč v zadevni fazi j (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,2;
Pi,
2
ciljna moč v obdobju od (i – 1) do (i) (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,2;
t
0
čas na začetku zadevne faze j (v s);
tend
čas na koncu zadevne faze j (v s);
n
število časovnih korakov v zadevni fazi;
j
indeksno število zadevne faze cikla WLTC.
3.13
Nato se z naslednjo enačbo izračuna razlika v masnih emisijah CO2 za obdobje j, izražena v g/s:
ΔCO2,j = kv,2 × (Pi,j
2 – Pm,j
2)
pri čemer je:
ΔCO2,j
razlika v masnih emisijah CO2 za obdobje j, izražena v g/s;
kv,2
naklon enačbe-2 Veline (v g CO2/kWs);
Pi,j
2
povprečna ciljna moč v zadevnem obdobju j (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,2;
Pm,j
2
povprečna dejanska/izmerjena moč v zadevnem obdobju j (v kW), izračunana z uporabo POVERRUN,2;
j
zadevno obdobje j, ki je lahko faza cikla ali celotni cikel.
3.14
Končne masne emisije CO2 za obdobje j, popravljene za razdaljo in hitrost, se izračunajo z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
MCO
2,
j
,2,
b
masne emisije CO2 za obdobje j, popravljene za razdaljo in hitrost (v g/km);
MCO
2,
j
,1
masne emisije CO2 za obdobje j v koraku 1 (v g/km); glej tabelo A7/1 v Podprilogi 7;
ΔCO2,j
razlika v masnih emisijah CO2 za obdobje j, izražena v g/s;
tj
trajanje zadevnega obdobja j (v s);
dm,j
dejansko prevožena razdalja v zadevni fazi j (v km);
di,j
ciljna razdalja v zadevnem obdobju j (v km);
j
zadevno obdobje j, ki je lahko faza cikla ali celotni cikel.“
(34)
Podpriloga 7 se spremeni:
(a)
v točki 1.1 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Postopni postopek za izračun rezultatov preskusa je opisan v odstavku 4 Podpriloge 8.“
(b)
prvi odstavek točke 1.4 se nadomesti z naslednjim:
„Postopni postopek za izračun končnih rezultatov preskusa za vozila z motorjem z notranjim zgorevanjem“
(c)
v točki 1.4 se tabela A7/1 nadomesti z naslednjim:
„Tabela A7/1
Postopek za izračun končnih rezultatov preskusa
Vir
Vnos
Postopek
Rezultat
Št. koraka
Podpriloga 6
Neobdelani rezultati preskusa.
Masne emisije.
Odstavki 3 do 3.2.2 te podpriloge.
Mi,p,1 (v g/km);
MCO2,p,1 (v g/km).
1
Rezultat za korak 1
Mi,p,1 (v g/km);
MCO2,p,1 (v g/km).
Izračun vrednosti kombiniranega cikla:
pri čemer je:
Mi/CO2,c,2 rezultati emisij v celotnem ciklu;
dp prevožene razdalje za faze cikla (p).
Mi,c,2 (v g/km);
MCO2,c,2 (v g/km).
2
Rezultat za koraka 1 in 2
MCO2,p,1 (v g/km);
MCO2,c,2 (v g/km).
Popravek rezultatov CO2 glede na ciljno hitrost in razdaljo.
Podpriloga 6b.
Opomba: ker je razdalja prav tako popravljena, se od tega koraka izračuna naprej vsak sklic na prevoženo razdaljo razume kot sklic na ciljno razdaljo.
MCO2,p,2b (v g/km);
MCO2,c,2b (v g/km).
2b
Rezultat za korak 2b
MCO2,p,2b (v g/km);
MCO2,c,2b (v g/km).
Popravek za RCB.
Dodatek 2 k Podprilogi 6.
MCO2,p,3 (v g/km);
MCO2,c,3 (v g/km).
3
Rezultat za koraka 2 in 3
Mi,c,2 (v g/km);
MCO2,c,3 (v g/km).
Postopek preskusa emisij za vsa vozila, opremljena s sistemi z redno regeneracijo (v Ki).
Podpriloga 6, Dodatek 1.
Mi,c,4 = Ki × Mi,c,2
ali
Mi,c,4 = Ki + Mi,c,2
in
MCO2,c,4 = KCO2 × MCO2,c,3
ali
MCO2,c,4 = KCO2 + MCO2,c,3
Seštevna izravnava ali faktor množenja, ki bo uporabljen, v skladu z določitvijo Ki.
Če Ki ni mogoče uporabiti:
Mi,c,4 = Mi,c,2
MCO2,c,4 = MCO2,c,3
Mi,c,4 (v g/km);
MCO2,c,4 (v g/km).
4a
Rezultat za koraka 3 in 4a
MCO2,p,3 (v g/km);
MCO2,c,3 (v g/km);
MCO2,c,4 (v g/km).
Če je Ki mogoče uporabiti, uskladite vrednosti faze CO2 z vrednostmi kombiniranega cikla:
MCO2,p,4 = MCO2,p,3 × AFKi
za vsako fazo cikla p;
pri čemer je:
Če Ki ni mogoče uporabiti:
MCO2,p,4 = MCO2,p,3
MCO2,p,4 (v g/km).
4b
Rezultat za korak 4
Mi,c,4 (v g/km);
MCO2,c,4 (v g/km);
MCO2,p,4 (v g/km).
Popravek za ATCT v skladu z odstavkom 3.8.2 Podpriloge 6a.
Faktorji poslabšanja, izračunani v skladu s Prilogo VII in uporabljeni za vrednosti meril za emisije.
Mi,c,5 (v g/km);
MCO2,c,5 (v g/km);
MCO2,p,5 (v g/km).
5
Rezultat posameznega preskusa.
Rezultat za korak 5
Za vsak preskus:
Mi,c,5 (v g/km);
MCO2,c,5 (v g/km);
MCO2,p,5 (v g/km).
Povprečje preskusov in navedene vrednosti.
Odstavki 1.2 do 1.2.3 Podpriloge 6.
Mi,c,6 (v g/km);
MCO2,c,6 (v g/km);
MCO2,p,6 (v g/km);
MCO2,c,declared (v g/km).
6
Rezultat za korak 6
MCO2,c,6 (v g/km);
MCO2,p,6 (v g/km);
MCO2,c,declared (v g/km).
Uskladitev vrednosti faz.
Odstavek 1.2.4 Podpriloge 6
in:
MCO2,c,7 = MCO2,c,declared.
MCO2,c,7 (v g/km);
MCO2,p,7 (v g/km).
7
Rezultat za koraka 6 in 7
Mi,c,6 (v g/km);
MCO2,c,7 (v g/km);
MCO2,p,7 (v g/km).
Izračun porabe goriva.
Odstavek 6 te podpriloge.
Izračun porabe goriva se opravi ločeno za uporabljeni cikel in njegove faze. V ta namen:
(a) se uporabi veljavna faza ali vrednosti CO2 za cikel;
(b) se uporabijo emisije za merilo v celotnem ciklu;
in:
Mi,c,8 = Mi,c,6
MCO2,c,8 = MCO2,c,7
MCO2,p,8 = MCO2,p,7
FCc,8 (v l/100 km);
FCp,8 (v l/100 km);
Mi,c,8 (v g/km);
MCO2,c,8 (v g/km);
MCO2,p,8 (v g/km).
8
Rezultat preskusa tipa 1 za preskusno vozilo.
Korak 8
Za vsako od preskusnih vozil H in L:
Mi,c,8 (v g/km);
MCO2,c,8 (v g/km);
MCO2,p,8 (v g/km);
FCc,8 (v l/100 km);
FCp,8 (v l/100 km).
Če je bilo poleg preskusnega vozila H preskušeno tudi preskusno vozilo L, je dobljena vrednost emisij za merilo večja od obeh vrednosti in se navaja kot Mi,c.
V primeru kombiniranih emisij THC + NOx se uporabi največja vrednost vsote za VH ali VL.
Če pa ni bilo preskušeno nobeno vozilo L, Mi,c = Mi,c,8
Za CO2 in FC se uporabijo vrednosti, izračunane v koraku 8; vrednosti za CO2 se zaokrožijo na dve decimalni mesti, vrednosti FC pa na tri decimalna mesta.
Mi,c (v g/km);
MCO2,c,H (v g/km);
MCO2,p,H (v g/km);
FCc,H (v l/100 km);
FCp,H (v l/100 km);
in če je bilo preskušeno vozilo L:
MCO2,c,L (v g/km);
MCO2,p,L (v g/km);
FCc,L (v l/100 km);
FCp,L (v l/100 km).
9
Rezultat za skupino interpolacij.
Končni rezultat emisij za merilo.
Korak 9
MCO2,c,H (v g/km);
MCO2,p,H (v g/km);
FCc,H (v l/100 km);
FCp,H (v l/100 km);
in če je bilo preskušeno vozilo L:
MCO2,c,L (v g/km);
MCO2,p,L (v g/km);
FCc,L (v l/100 km);
FCp,L (v l/100 km).
Izračuni porabe goriva in CO2 za posamezna vozila v skupini interpolacij.
Odstavek 3.2.3 te podpriloge.
Emisije CO2 se izrazijo v gramih na kilometer (g/km), vrednost pa se zaokroži na najbližje celo število;
vrednosti FC se zaokrožijo na eno decimalno mesto in se izrazijo v (l/100 km).
MCO2,c,ind (v g/km);
MCO2,p,ind (v g/km);
FCc,ind (v l/100 km);
FCp,ind (v l/100 km).
10
Rezultat za posamezno vozilo.
Končni rezultat za CO2 in FC.“;
(d)
v točki 2.1 se doda naslednji odstavek:
„Prostorninski pretok se meri neprekinjeno. Skupna prostornina se meri med celotnim preskusom.“
(e)
točka 2.1.1 se črta;
(f)
v točki 3.2.1.1.3.1 se besedilo
„RfCH4
faktor odzivnosti FID na metan, kot je opredeljeno v odstavku 5.4.3.2 Podpriloge 5.“
nadomesti z naslednjim:
„RfCH4
faktor odzivnosti FID na metan, določen in opredeljen v odstavku 5.4.3.2 Podpriloge 5.“;
(g)
točka 3.2.1.1.3.2 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.1.1.3.2 Za merjenje metana z uporabo NMC-FID je izračun NMHC odvisen od kalibracijskega plina/metode, ki se uporabi za ničelno/kalibracijsko prilagoditev.
FID, uporabljen za merjenje THC (brez NMC), se umeri s propanom/zrakom na običajen način.
Za umerjanje FID v serijah z NMC so dovoljene naslednje metode:
(a)
kalibracijski plin, ki je sestavljen iz propana/zraka, zaobide NMC;
(b)
kalibracijski plin, ki je sestavljen iz metana/zraka, gre skozi NMC.
Zelo priporočljivo je, da je metan v FID umerjen z metanom/zrakom skozi NMC.
V primeru (a) se koncentracija CH4 in NMHC izračuna z uporabo naslednjih enačb:
Če je RfCH4 < 1,05, se lahko izpusti iz zgornje enačbe za CCH4.
V primeru (b) se koncentracija CH4 in NMHC izračuna z uporabo naslednjih enačb:
pri čemer je:
CHC(w/NMC)
koncentracija HC, če vzorčni plin teče skozi NMC (v ppm C);
CHC(w/oNMC)
koncentracija HC, če vzorčni plin zaobide NMC (v ppm C);
RfCH4
faktor odzivnosti na metan, kot je določeno z odstavkom 5.4.3.2 Podpriloge 5;
EM
učinkovitost metana, kot je določeno z odstavkom 3.2.1.1.3.3.1 te podpriloge;
EE
učinkovitost etana, kot je določeno z odstavkom 3.2.1.1.3.3.2 te podpriloge.
Če je RfCH4 < 1,05, se lahko izpusti iz enačb za zgoraj navedeni primer (b) za CCH4 in CNMHC.“;
(h)
v točki 3.2.1.1.3.4 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Enačba za izračun CCH4 v odstavku 3.2.1.1.3.2 (primer (b)) v tej podprilogi postane:“
(i)
točka 3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.3.1 Poraba goriva in emisije CO2 brez uporabe metode interpolacije (tj. samo z uporabo vozila H)
Vrednost CO2, kot je izračunana v odstavkih 3.2.1 do 3.2.1.1.2 te podpriloge, in poraba goriva, kot je izračunana v skladu z odstavkom 6 te podpriloge, se pripišeta vsem posameznim vozilom v skupini interpolacij in metoda interpolacije ni veljavna.“;
(j)
točka 3.2.3.2.2 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.3.2.2 Izračun cestne obremenitve za posamezno vozilo
Če skupina interpolacij izhaja iz ene ali več skupin cestnih obremenitev, se posamezna cestna obremenitev izračuna samo znotraj skupine cestnih obremenitev, ki se uporablja za zadevno posamezno vozilo.“;
(k)
točka 3.2.3.2.2.2 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.3.2.2.2 Kotalni upor posameznega vozila“;
(l)
vstavijo se naslednje točke 3.2.3.2.2.2.1, 3.2.3.2.2.2.2 in 3.2.3.2.2.2.3:
„3.2.3.2.2.2.1
Dejanske vrednosti KKU za izbrane pnevmatike na preskusnem vozilu L, tj. RRL, in preskusnem vozilu H, tj. RRH, se uporabijo kot vhodni podatki za metodo interpolacije. Glej odstavek 4.2.2.1 Podpriloge 4.
Če imajo pnevmatike na sprednjih in zadnjih oseh vozila L ali H različne vrednosti KKU, se ponderirano povprečje kotalnih uporov izračuna z enačbo iz odstavka 3.2.3.2.2.2.3 te podpriloge.
3.2.3.2.2.2.2
Za pnevmatike, nameščene na posamezno vozilo, se vrednost koeficienta kotalnega upora RRind nastavi na vrednost KKU ustreznega razreda energijske učinkovitosti pnevmatike v skladu s tabelo A4/2 v Podprilogi 4.
Če so lahko posamezna vozila opremljena s celotnim kompletom standardnih platišč in pnevmatik ter s celotnim kompletom zimskih pnevmatik (označenih s simbolom gore s tremi vrhovi in snežinko (3 Peaked Mountain and Snowflake – 3PMS)) s platišči ali brez, se dodatna platišča/pnevmatike ne štejejo kot dodatna oprema.
Če pnevmatike na sprednji in zadnji osi pripadajo različnim razredom energijske učinkovitosti, se uporabi ponderirano povprečje, izračunano z enačbo iz odstavka 3.2.3.2.2.2.3 te podpriloge.
Če so bile na preskusnih vozilih L in H nameščene enake pnevmatike ali pnevmatike z enakim koeficientom kotalnega upora, se vrednost RRind za metodo interpolacije nastavi na RRH.
3.2.3.2.2.2.3
Izračun ponderiranega povprečja kotalnih uporov
RRx = (RRx,FA × mpx,FA) + (RRx,RA × (1 - mpx,FA ))
pri čemer:
x
predstavlja vozilo L, H ali posamezno vozilo;
RRL,FA in RRH,FA
sta dejanska koeficienta KKU za pnevmatiki na sprednji osi vozil L oziroma H (v kg/tono);
RRind,FA
je vrednost KKU ustreznega razreda energijske učinkovitosti pnevmatike v skladu s tabelo A4/2 v Podprilogi 4 za pnevmatiki na sprednji osi posameznega vozila (v kg/tono);
RRL,RA in RRH,RA
sta dejanska koeficienta KKU za pnevmatiki na zadnji osi vozil L oziroma H (v kg/tono);
RRind,RA
je vrednost KKU ustreznega razreda energijske učinkovitosti pnevmatike v skladu s tabelo A4/2 v Podprilogi 4 za pnevmatiki na zadnji osi posameznega vozila (v kg/tono);
mpx,FA
je delež mase vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, na sprednji osi vozila;
RRx se ne zaokroži ali razvrsti glede na razrede energijske učinkovitosti pnevmatike.“;
(m)
točka 3.2.3.2.2.3 se nadomesti z naslednjim:
„3.2.3.2.2.3 Aerodinamični upor posameznega vozila“;
(n)
vstavijo se naslednje točke od 3.2.3.2.2.3.1 do 3.2.3.2.2.3.6:
„3.2.3.2.2.3.1 Določitev aerodinamičnega vpliva dodatne opreme
Aerodinamični upor se v vetrovniku, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 3.2 Podpriloge 4 in ki ga potrdi homologacijski organ, izmeri za vsak element dodatne opreme, ki vpliva na aerodinamični upor, in vse oblike karoserije.
3.2.3.2.2.3.2 Alternativna metoda za določitev aerodinamičnega vpliva dodatne opreme
Na zahtevo proizvajalca vozila in z odobritvijo homologacijskega organa se lahko za določitev Δ(CD × Af) uporabi alternativna metoda (npr. simulacija, vetrovnik, ki ne izpolnjuje meril iz Podpriloge 4), če so izpolnjena naslednja merila:
(a)
alternativna metoda izpolnjuje zahtevo, da točnost za Δ(CD × Af) znaša ± 0,015 m2; če je uporabljena simulacija, pa je treba tudi podrobno preveriti veljavnost računalniške dinamike tekočin, tako da se prikazani vzorci dejanskega zračnega pretoka okrog karoserije, vključno z razsežnostmi hitrosti pretoka, silami ali tlaki, ujemajo s potrjenimi rezultati preskusa;
(b)
alternativna metoda se uporabi samo za tiste dele, ki vplivajo na aerodinamiko (npr. kolesa, oblike karoserije, sistem hlajenja), za katere je bila dokazana enakovrednost;
(c)
dokazilo o enakovrednosti se vnaprej predloži homologacijskemu organu za vsako skupino cestnih obremenitev, če je uporabljena matematična metoda, ali vsaka štiri leta, če je uporabljena merilna metoda, dokazilo pa v vsakem primeru temelji na meritvah v vetrovniku, ki izpolnjujejo merila iz te priloge;
(d)
če Δ(CD × Af) za določen element dodatne opreme presega dvakratnik vrednosti za dodatno opremo, za katero je bilo podano dokazilo, se aerodinamični upor ne določi z alternativno metodo, in
(e)
če se simulacijski model spremeni, je potrebna ponovna potrditev.
3.2.3.2.2.3.3 Uporaba aerodinamičnega vpliva na posamezno vozilo
Δ(CD × Af)_ind je razlika v zmnožku koeficienta aerodinamičnega upora s čelno površino vozila med posameznim vozilom in preskusnim vozilom L, in sicer zaradi možnosti in oblik karoserije na vozilu, ki se razlikujejo od tistih na preskusnem vozilu L (v m2).
Te razlike v aerodinamičnem uporu, tj. Δ(CD × Af), se določijo s točnostjo ± 0,015 m2.
Δ(CD × Af)ind se lahko izračuna z naslednjo enačbo, ki ohranja točnost ± 0,015 m2 tudi za vsoto elementov dodatne opreme in oblike karoserije:
pri čemer je:
CD
koeficient aerodinamičnega upora;
Af
čelna površina vozila (v m2);
n
število elementov dodatne opreme na vozilu, ki se razlikujejo med posameznim vozilom in preskusnim vozilom L;
Δ(CD × Af)i
razlika v zmnožku koeficienta aerodinamičnega upora s čelno površino zaradi posamezne lastnosti, tj. i, na vozilu in je pozitivna za element dodatne opreme, ki doda aerodinamični upor z ozirom na preskusno vozilo L in obratno (v m2).
Vsota vseh razlik Δ(CD × Af)i med preskusnima voziloma L in H se ujema z Δ(CD × Af)LH.
3.2.3.2.2.3.4 Opredelitev skupne razlike v aerodinamičnem uporu med preskusnima voziloma H in L
Skupna razlika v zmnožku koeficienta aerodinamičnega upora s čelno površino med preskusnima voziloma L in H se navaja kot Δ(CD × Af)LH (v m2) ter se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
3.2.3.2.2.3.5 Dokumentiranje aerodinamičnih vplivov
Povečanje ali zmanjšanje zmnožka koeficienta aerodinamičnega upora s čelno površino, izraženo kot Δ(CD × Af), za vse elemente dodatne opreme in oblike karoserije v skupini interpolacij, ki:
(a)
vplivajo na aerodinamični upor vozila in
(b)
bodo vključeni v interpolacijo,
se vključi v vsa ustrezna poročila o preskusih.
3.2.3.2.2.3.6 Dodatne določbe za aerodinamične vplive
Aerodinamični upor vozila H se uporabi za celotno skupino interpolacij in Δ(CD × Af)LH se nastavi na nič, če:
(a)
z vetrovnikom ni mogoče natančno določiti Δ(CD × Af) ali
(b)
na preskusnih vozilih H in L ni elementov dodatne opreme, ki bi vplivali na upor in ki jih je treba vključiti v metodo interpolacije.“;
(o)
v točki 3.2.3.2.2.4 se naslov, prvi odstavek in prva enačba nadomestijo z naslednjim:
„3.2.3.2.2.4 Izračun koeficientov cestne obremenitve za posamezna vozila
Koeficienti cestne obremenitve f0, f1 in f2 (kot je opredeljeno v Podprilogi 4) za preskusni vozili H in L se navajajo kot f0,H, f1,H in f2,H oziroma f0,L, f1,L in f2,L. Prilagojena krivulja cestne obremenitve za preskusno vozilo L je opredeljena, kot sledi:
FL (v) = f*0,L +f1,H × v + f*2,L × v2“;
(p)
v točki 3.2.3.2.3 se doda naslednji odstavek:
„Ti trije nabori cestnih obremenitev se lahko pridobijo iz različnih skupin cestnih obremenitev.“
(q)
v točki 3.2.3.2.4 se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:
„Izrazi E1,p, E2,p in E3,p oziroma E1, E2 in E3 se izračunajo v skladu z odstavkom 3.2.3.2.3 te podpriloge.“
(r)
v točki 3.2.3.2.5 se zadnji odstavek nadomesti z naslednjim:
„Izrazi E1,p, E2,p in E3,p oziroma E1, E2 in E3 se izračunajo v skladu z odstavkom 3.2.3.2.3 te podpriloge.“
(s)
vstavi se naslednja točka 3.2.3.2.6:
„3.2.3.2.6 Proizvajalec originalne opreme lahko poveča posamezno vrednost CO2, določeno v skladu z odstavkom 3.2.3.2.4 te podpriloge. V tem primeru:
(a)
se vrednosti faze CO2 povečajo za razmerje med povečano vrednostjo CO2 in izračunano vrednostjo CO2;
(b)
se vrednosti porabe goriva povečajo za razmerje med povečano vrednostjo CO2 in izračunano vrednostjo CO2.
| 16,829
| 1
|
2018/62018CN0333/62018CN0333_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 321
| 779
|
201807270532025282018/C 285/383332018CJC28520180813SL01SLINFO_JUDICIAL20180523232311Zadeva C-333/18: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 23. maja 2018 – Lombardi Srl/Comune di Auletta in drugi
C2852018SL2310120180523SL0038231231Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Consiglio di Stato (Italija) 23. maja 2018 – Lombardi Srl/Comune di Auletta in drugi
(Zadeva C-333/18)2018/C 285/38Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Consiglio di Stato
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Lombardi Srl
Tožene stranke: Comune di Auletta, Delta Lavori SpA, Msm Ingegneria Srl
Vprašanje za predhodno odločanje
Ali je treba člen 1(1), tretji pododstavek, in (3) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (
1
), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 (
2
), razlagati tako, da mora predložitveno sodišče, kadar v postopku oddaje javnega naročila sodeluje več podjetij, ki niso stranke v postopku (in njihove ponudbe niso predmet izpodbijanja), v skladu s procesno avtonomijo držav članic oceniti, ali obstaja dejanski interes, kot izhaja iz glavne tožbe konkurenta, proti kateremu je bila vložena izključujoča nasprotna tožba, ki je bila razglašena za utemeljeno, pri čemer je treba upoštevati postopkovna pravila pravnega reda, s čimer se zagotovijo skladnost varstva navedenega subjektivnega položaja z ustaljenimi nacionalnimi načeli odločanja o vseh vprašanjih (člen 112 codice di procedura civile (zakon o pravdnem postopku)), potrditve dokaznega bremena (člen 2697 codice civile (civilni zakonik)), subjektivne omejitve zadeve, o kateri je že bilo odločeno in ki se nanaša samo na stranke v postopku, nikakor pa ne na položaj subjektov, ki niso stranke v postopku (člen 2909 civilnega zakonika).
(
1
) UL L 395, str. 33.
(
2
) Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335, str. 31).
| 18,344
| 1
|
2016/Notice to readers_10/Notice to readers_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 29
| 119
|
C_2016310SL.01000101.xml
25.8.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 310/1
EVROPSKI PARLAMENT
ZASEDANJE 2014–2015
Seje: 9.–12. februar 2015
Zapisnik seje je bil objavljen v
UL C 102, 17.3.2016.
SPREJETA BESEDILA.
| 18,593
| 0.992107
|
2013/32013R0283/32013R0283_SL.txt_3
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,776
| 19,232
|
Študije niso potrebne v naslednjih primerih:
—
študij o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, ni treba opraviti ali
—
študije o presnovi pri kulturah, ki sledijo v kolobarju, kažejo, da se v kulturah, ki sledijo v kolobarju, ne pričakujejo pogojno nevarni ostanki.
Preskusni pogoji
Za izpolnitev navedenih ciljev se sprejme večstopenjski pristop. Na prvi stopnji se izvedejo omejene terenske študije na dveh mestih na večjih pridelovalnih območjih. Uporabi se fitofarmacevtsko sredstvo, za katero se zahteva registracija, ali zelo podobna formulacija.
Dodatne študije niso potrebne, kadar se na podlagi rezultatov študij na prvi stopnji v kulturah, ki sledijo v kolobarju, ne pričakujejo zaznavni ostanki (< 0,01 mg/kg) ali kadar v študijah o presnovi niso ugotovljeni ostanki, zaradi katerih je potrebna ocena tveganja.
Za drugo stopnjo se predložijo dodatni podatki, ki omogočajo primerno oceno prehranskih tveganj in določitev MRL. Te študije zajemajo splošno prakso kolobarjenja. Izvedejo se ob upoštevanju zahtev iz točke 6.3. Poskusi se izvedejo čim bolj skladno s kmetijsko prakso na reprezentativnih kulturah iz večjih skupin kultur. V enem letu se v Uniji izvedejo vsaj štirje poskusi na kulturo. Ti poskusi se izvedejo na glavnih pridelovalnih območjih v Uniji pri največjem odmerku za predhodne kulture. Če so zaradi letnih nanosov obstojnih aktivnih snovi največje koncentracije v tleh večje kot pri enem nanosu, se upošteva največja koncentracija. Podatki o potrebnih poskusih za določitev ostankov se pripravijo ob posvetovanju z nacionalnimi pristojnimi organi v državah članicah.
6.7 Predlagane opredelitve ostankov in mejne vrednosti ostankov
6.7.1 Predlagane opredelitve ostankov
Pri odločanju o sestavinah, ki se vključijo v opredelitev ostankov, se obravnavajo naslednji dejavniki:
—
toksikološki pomen sestavin,
—
količine, ki bodo verjetno prisotne, in
—
predlagane analitske metode za namene nadzora in spremljanja po odobritvi.
Potrebni sta lahko dve opredelitvi ostankov: opredelitev, ki je namenjena izvrševanju in temelji na konceptu markerjev, ter opredelitev, ki je namenjena oceni tveganja in pri kateri se upoštevajo toksikološko relevantne sestavine.
Analize v okviru poskusov za določitev ostankov in študij o krmljenju zajemajo vse sestavine iz opredelitve ostankov za oceno tveganja.
6.7.2 Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti
Mejna vrednost ostankov se določi za vse proizvode rastlinskega in živalskega izvora iz Uredbe (ES) št. 396/2005. Za vse druge proizvode rastlinskega in živalskega izvora, ki se uporabljajo kot živilo ali krma, ter tobak in zdravilna zelišča se določi priporočena vrednost, tj. vrednost, ki se določi na podlagi enakih načel, kot se uporabljajo pri določitvi MRL.
Za predelane proizvode se določijo dejavniki predelave, razen če študije o predelavi niso potrebne.
Poleg tega se določijo srednje in najvišje vrednosti ostankov pri nadzorovanih poskusih ter srednje in najvišje vrednosti ostankov za predelane proizvode, kadar so predlagani dejavniki predelave.
Kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 16(1) Uredbe (ES) št. 396/2005, se lahko MRL izjemoma predlagajo na podlagi podatkov spremljanja. V takšnih primerih predlog zajema 95. percentil zbirke podatkov pri 95-odstotni stopnji zaupanja.
6.7.3 Predlagane mejne vrednosti ostankov (MRL) in utemeljitev sprejemljivosti predlaganih vrednosti za uvožene izdelke (uvozna toleranca)
Za MRL, predlagane za uvožene proizvode (uvozne tolerance), se uporablja točka 6.7.2.
6.8 Predlagane karenčne dobe
Karenčne dobe (tj. karence pred spravilom za predvidene načine uporabe, obdobja prepovedi uporabe ali čas skladiščenja pri uporabi po spravilu) se določijo ob upoštevanju škodljivcev, ki jih je treba zatreti, in rezultatov, ki temeljijo na podatkih o poskusih za določitev ostankov. Ta obdobja trajajo vsaj en dan.
6.9 Ocena možne in dejanske izpostavljenosti prek prehrane in drugih virov
Pri oceni izpostavljenosti se upošteva, da je treba pri oceni tveganja upoštevati opredelitev ostankov, ki je določena za oceno tveganja.
Kadar je ustrezno, se upoštevata možna prisotnost ostankov pesticidov, ki ne izhajajo iz trenutnih načinov uporabe aktivnih snovi kot fitofarmacevtskih sredstev (na primer uporaba aktivnih snovi, pri kateri nastanejo skupni metaboliti, uporaba aktivne snovi kot biocida ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini), ter njihova skupna izpostavljenost. Poleg tega se obravnava skupna izpostavljenost več kot eni aktivni snovi, kadar je ustrezno.
6.10 Druge študije
6.10.1 Vrednost ostankov v pelodu in čebeljih proizvodih
Cilj teh študij je določiti ostanke v pelodu in čebeljih proizvodih za prehrano ljudi, ki izhajajo iz ostankov, ki jih čebele prenesejo s kultur ob cvetenju.
Vrste in pogoji študij, ki jih je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
ODDELEK 7
Končno stanje in obnašanje v okolju
7.1 Končno stanje in obnašanje v tleh
Navedejo se vse pomembne informacije o vrsti in lastnostih tal, ki se uporabljajo v študijah, vključno z vrednostjo pH, vsebnostjo organskega ogljika, porazdelitvijo delcev glede na velikost in sposobnostjo zadrževanja vode.
Neposredno pred začetkom in na koncu študije se določi mikrobna biomasa tal, uporabljena v laboratorijskih študijah o razgradnji.
Vzorci tal, ki se uporabijo v študijah o razgradnji, adsorpciji in desorpciji ali mobilnosti, predstavljajo vrste kmetijskih tal, ki so tipične za različna območja Unije, kjer se aktivna snov uporablja ali je njena uporaba predvidena.
Tla izpolnjujejo naslednje pogoje:
—
zajemajo različne vsebnosti organskega ogljika, porazdelitve delcev glede na velikost in vrednosti pH (po možnosti CaCl2) ter
—
kadar se na podlagi drugih informacij pričakuje, da bo razgradnja ali mobilnost odvisna od vrednosti pH, na primer topnost in stopnja hidrolize (glej točki 2.7 in 2.8), zajemajo naslednja območja vrednosti pH (po možnosti CaCl2): 5 do 6, 6 do 7 in 7 do 8.
Uporabljeni vzorec tal je, kadar je to mogoče, ob vzorčenju svež. Če se ni mogoče izogniti uporabi shranjenega vzorca tal, se ta shrani za omejeno obdobje (največ tri mesece) pri opredeljenih in navedenih pogojih, ki so ustrezni za ohranitev sposobnosti preživetja mikroorganizmov v tleh. Vzorci tal, shranjeni daljše obdobje, se lahko uporabijo le za študije o adsorpciji/desorpciji.
Vzorec tal s skrajnimi značilnostmi glede porazdelitve delcev glede na velikost, vsebnosti organskega ogljika in vrednosti pH se ne uporabi.
Terenske študije se izvedejo v pogojih, ki so čim bolj podobni običajni kmetijski praksi glede tal in podnebnih pogojev, reprezentativnih za območja uporabe. Vremenske razmere se navedejo, kadar se izvajajo terenske študije.
7.1.1 Pot razgradnje v tleh
Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:
(a)
določitev, kadar je mogoče, relativnega pomena vrst vključenih postopkov (ravnotežje med kemijsko in biološko razgradnjo);
(b)
opredelitev prisotnih posameznih sestavin, ki v katerem koli trenutku predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;
(c)
opredelitev, kadar je mogoče, posameznih sestavin, ki v vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;
(d)
opredelitev, kadar je mogoče, posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu;
(e)
opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, drugih posameznih prisotnih sestavin;
(f)
določitev relativnih deležev prisotnih sestavin (masna bilanca) in
(g)
opredelitev pogojno nevarnih ostankov v tleh, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali lahko izpostavljene.
V tem oddelku neekstrabilni ostanki pomenijo kemijske snovi, ki so nastale iz aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki se uporabljajo v skladu z dobro kmetijsko prakso, in jih ni mogoče ekstrahirati z metodami, ki bistveno ne spremenijo kemijske oblike teh ostankov ali lastnosti talnega matriksa. Pri teh neekstraktibilnih ostankih se šteje, da ne zajemajo delcev skozi presnovne poti, ki vodijo v naravne produkte.
7.1.1.1 Aerobna razgradnja
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Pot ali poti aerobne razgradnje se navedejo, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.
Preskusni pogoji
Študije o poti ali poteh razgradnje se navedejo za vsaj eno vrsto tal. Vsebnost kisika se ohrani na ravneh, ki ne omejujejo sposobnosti mikroorganizmov za aerobno presnovo. Če je verjetno, da je pot razgradnje odvisna od ene ali več lastnosti tal, kot je vrednost pH ali vsebnost gline, se pot razgradnje navede za vsaj eno dodatno vrsto tal z drugimi odvisnimi lastnostmi.
Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev glede na čas za naslednje snovi:
(a)
aktivno snov;
(b)
CO2;
(c)
hlapne spojine, razen CO2;
(d)
posamezne opredeljene transformacijske produkte iz točke 7.1.1;
(e)
ekstrabilne snovi, ki niso opredeljene, in
(f)
neekstrabilne ostanke v tleh.
Preučevanje poti razgradnje vključuje vse možne korake za opredelitev lastnosti in količine neekstrabilnih ostankov, ki nastanejo po 100 dneh, če presegajo 70 % nanesenega odmerka aktivne snovi. Uporabljene tehnike in metodologije se izberejo za vsak primer posebej. Kadar uporabljene sestavine niso opredeljene, se predloži utemeljitev.
Študija traja vsaj 120 dni, razen kadar so ravni neekstrabilnih ostankov in CO2 po krajšem obdobju takšne, da jih je mogoče zanesljivo ekstrapolirati po 100 dneh. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev poti razgradnje aktivne snovi in njenih metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov.
7.1.1.2 Anaerobna razgradnja
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija o anaerobni razgradnji se predloži, razen če vlagatelj dokaže, da je pri predvidenih načinih uporabe verjetnost izpostavitve fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov, anaerobnim pogojem majhna.
Preskusni pogoji
Za preskusne pogoje, razen za vsebnost kisika, ki se čim bolj zmanjša, da se zagotovi anaerobna presnova mikroorganizmov, se uporablja točka 7.1.1.1.
7.1.1.3 Fotoliza tal
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija o fotolizi tal se predloži, razen če vlagatelj dokaže, da je usedanje aktivne snovi na tla malo verjetno ali da fotoliza verjetno ne bo pomembno prispevala k razgradnji aktivne snovi v tleh, na primer zaradi nizke absorpcije svetlobe aktivne snovi.
7.1.2 Stopnja razgradnje v tleh
7.1.2.1 Laboratorijske študije
Z laboratorijskimi študijami o razgradnji v tleh se zagotovi najboljša možna ocena časa za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50lab in DegT90lab) aktivne snovi, njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v laboratorijskih pogojih.
7.1.2.1.1
Aerobna razgradnja aktivne snovi
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Stopnja razgradnje v tleh se navede, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.
Preskusni pogoji
Študije o stopnji aerobne razgradnje aktivne snovi se navedejo za tri vrste tal poleg vrste tal iz točke 7.1.1.1. Zanesljive vrednosti DegT50 in 90 so na voljo za vsaj štiri različne vrste tal.
Študija traja vsaj 120 dni. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev kinetično nastalih delov metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov. Če se pred koncem 120-dnevnega obdobja razgradi več kot 90 % aktivne snovi, je lahko preskus krajši.
Za oceno vpliva temperature na razgradnjo se opravi izračun z ustreznim faktorjem Q10 ali ustrezno število dodatnih študij pri različnih temperaturah.
7.1.2.1.2
Aerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Vrednosti aerobne razgradnje (DegT50 in 90) za vsaj tri različne vrste tal se navedejo za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki se pojavijo v tleh, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi;
(b)
pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;
(c)
največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi;
(d)
vsi metaboliti, ugotovljeni v študijah z lizimetrom, pri letnih povprečnih koncentracijah presegajo 0,1 μg/l v izcedni vodi.
Študije niso potrebne, kadar se lahko tri vrednosti DegT50 in 90 zanesljivo določijo na podlagi rezultatov študij o razgradnji, kadar se aktivna snov uporablja kot preskusna snov.
Preskusni pogoji
Uporabljajo se preskusni pogoji iz oddelka 7.1.2.1.1, razen če bo nanesena preskusna snov metabolit, razgradni ali reakcijski produkt. Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo, kadar so potrebne za pridobitev zanesljivih vrednosti DegT50 in 90 za vsaj tri različne vrste tal.
7.1.2.1.3
Anaerobna razgradnja aktivne snovi
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Stopnja anaerobne razgradnje aktivne snovi se navede, kadar je treba v skladu s točko 7.1.1.2 izvesti študijo o anaerobni razgradnji.
Preskusni pogoji
Za preskusne pogoje iz točke 7.1.1.2 so potrebne vrednosti anaerobne razgradnje aktivne snovi DegT50 in 90.
7.1.2.1.4
Anaerobna razgradnja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije o anaerobni razgradnji se zagotovijo za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki se pojavijo v tleh, če izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
(a)
kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi;
(b)
pri vsaj dveh zaporednih merjenjih predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, če je mogoče;
(c)
največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi, če je mogoče;
Vlagatelju ni treba izpolniti te zahteve, če dokaže, da se lahko vrednosti DegT50 za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte zanesljivo določijo na podlagi rezultatov študij o anaerobni razgradnji z aktivno snovjo.
Preskusni pogoji
Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo za eno vrsto tal v preskusnih pogojih iz točke 7.1.1.2.
7.1.2.2 Terenske študije
7.1.2.2.1
Študije o razpadu v tleh
S študijami o razpadu v tleh se zagotovi ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotni razpad (DisT50teren in DisT90teren) aktivne snovi, ter, kadar je mogoče, časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50teren in DegT90teren) aktivne snovi v terenskih pogojih. Kadar je ustrezno, se navedejo informacije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Takšne študije se izvedejo za aktivno snov, njene metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
vrednost DegT50lab za aktivno snov, DegT50lab ali DisT50lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 20 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 60 dni ali
(b)
vrednost DegT90lab za aktivno snov, DegT90lab ali DisT90lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 20 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 200 dni.
Kadar se bodo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, predvidoma uporabljala v hladnih podnebnih pogojih, se študije izvedejo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
vrednost DegT50lab za aktivno snov, DegT50lab ali DisT50lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, določena pri 10 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 90 dni ali
(b)
vrednost DegT90lab za aktivno snov, DegT90lab ali DisT90lab za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte v eni ali več vrstah tal, določena pri 10 °C in vsebnosti vlage v tleh, ki ustreza vrednosti pF 2 (vlečni tlak), je večja od 300 dni.
Če so med terenskimi študijami metaboliti ter razgradni in reakcijski produkti, ki so prisotni v laboratorijskih študijah, pod najnižjo tehnično izvedljivo LOQ, ki ne presega ekvivalenta 5 % (molski delež) nominalne koncentracije nanesene aktivne snovi, se ne navedejo dodatne informacije o končnem stanju in obnašanju teh sestavin. V teh primerih se navede znanstvena utemeljitev vseh neskladij med pojavom metabolitov v laboratoriju in na terenu.
Preskusni pogoji
Posamezne študije z različnimi reprezentativnimi vrstami tal (običajno z vsaj štirimi različnimi vrstami tal na različnih geografskih lokacijah) se nadaljujejo, dokler vsaj 90 % nanesene količine ne razpade v tleh ali se pretvori v snovi, ki jih ta preučitev ne zadeva.
7.1.2.2.2
Študije o kopičenju v tleh
S študijami o kopičenju v tleh se zagotovijo zadostne informacije za oceno možnosti kopičenja ostankov aktivne snovi in metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov. S študijami o kopičenju v tleh se zagotovita ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotni razpad (DisT50teren in DisT90teren) aktivne snovi, ter, kadar je mogoče, ocena časa, ki je potreben za 50- in 90-odstotno razgradnjo (DegT50teren in DegT90teren) aktivne snovi v terenskih pogojih.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Kadar je na podlagi študij o razpadu v tleh ugotovljeno, da je DisT90teren v eni ali več vrstah tal daljši od enega leta, in kadar so predvideni večkratni nanosi v isti rastni dobi ali naslednjih letih, se preučita možnost kopičenja ostankov v tleh in vrednost, pri kateri je dosežena najvišja koncentracija, razen kadar je mogoče iz modela izračuna ali druge primerne ocene pridobiti zanesljive informacije.
Preskusni pogoji
Dolgoročne terenske študije se izvedejo na vsaj dveh relevantnih vrstah tal na različnih geografskih lokacijah in s ponavljajočimi nanosi.
Kadar na seznamu iz točke 6 uvoda niso navedene smernice, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
7.1.3 Adsorpcija in desorpcija v tleh
7.1.3.1 Adsorpcija in desorpcija
Navedene informacije skupaj z drugimi relevantnimi podatki zadoščajo za določitev adsorpcijskega koeficienta aktivne snovi in njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov.
7.1.3.1.1
Adsorpcija in desorpcija aktivne snovi
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije o adsorpciji in desorpciji aktivne snovi se zagotovijo, razen kadar zaradi vrste ali načina uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, onesnaženje tal ni možno, kot je notranja uporaba na shranjenih proizvodih ali premazi za zdravljenje poškodb na drevesih.
Preskusni pogoji
Navedejo se študije o aktivni snovi za vsaj štiri vrste tal.
Kadar zaradi hitre razgradnje ni mogoče uporabiti metode šaržnih preskusov ravnotežja, se kot nadomestne možnosti obravnavajo metode, kot so študije s kratkimi časi preskusov ravnotežja, QSPR (kvantitativno razmerje med strukturo in lastnostmi spojin) ali HPLC (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti). Kadar metode šaržnih preskusov ravnotežja ni mogoče uporabiti zaradi slabe adsorpcije, se kot nadomestna možnost obravnavajo študije o izpiranju v kolonah (glej točko 7.1.4.1).
7.1.3.1.2
Adsorpcija in desorpcija metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije o adsorpciji in desorpciji se zagotovijo za vse metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, za katere je v študijah o razgradnji v tleh izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
kadar koli med študijami predstavljajo več kot 10 % dodane količine aktivne snovi;
(b)
pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi;
(c)
največji obseg ob koncu študije ni dosežen, ampak predstavlja vsaj 5 % aktivne snovi pri končni meritvi;
(d)
vsi metaboliti, ugotovljeni v študijah z lizimetrom, pri letnih povprečnih koncentracijah presegajo 0,1 μg/l v izcedni vodi.
Preskusni pogoji
Študije o metabolitih ter razgradnih in reakcijskih produktih se zagotovijo za vsaj tri vrste tal.
Kadar zaradi hitre razgradnje ni mogoče uporabiti metode šaržnih preskusov ravnotežja, se kot nadomestna možnost obravnavajo metode, kot so študije s krajšimi časi preskusov ravnotežja, QSPR ali HPLC. Kadar metode šaržnih preskusov ravnotežja ni mogoče uporabiti zaradi slabe adsorpcije, se kot nadomestna možnost obravnavajo študije o izpiranju v kolonah (glej točko 7.1.4.1).
7.1.3.2 Časovno odvisna sorpcija
Kot možnost na višji stopnji se lahko navedejo informacije o časovno odvisni sorpciji.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Potreba po izvedbi študije o časovno odvisni sorpciji se preuči skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
Preskusni pogoji
Kadar na seznamu iz točke 6 uvoda niso navedene smernice, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi. Obravnava se tudi vpliv na stopnjo razgradnje. Podatki o časovno odvisni sorpciji so skladni z modelom, v katerem bodo te vrednosti uporabljene.
7.1.4 Mobilnost v tleh
7.1.4.1 Študije o izpiranju v kolonah
7.1.4.1.1
Izpiranje aktivne snovi v kolonah
S študijami o izpiranju v kolonah se zagotovi dovolj podatkov za oceno mobilnosti in možnega izpiranja aktivne snovi.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije v vsaj štirih vrstah tal se izvedejo, kadar iz študij o adsorpciji in desorpciji iz točke 7.1.2 zaradi slabe adsorpcije (kot je Koc < 25 l/kg) ni mogoče pridobiti zanesljivih vrednosti za adsorpcijski koeficient.
7.1.4.1.2
Izpiranje metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v kolonah
S preskusom se zagotovi dovolj podatkov za oceno mobilnosti in možnega izpiranja metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije v vsaj treh vrstah tal se izvedejo, kadar na podlagi študij o adsorpciji in desorpciji iz točke 7.1.2 zaradi slabe adsorpcije (kot je Koc < 25 l/kg) ni mogoče pridobiti zanesljivih vrednosti za adsorpcijski koeficient.
7.1.4.2 Študije z lizimetrom
Študije z lizimetrom se po potrebi izvedejo za zagotovitev informacij o:
—
mobilnosti v tleh,
—
možnosti izpiranja v podtalnico,
—
možnosti porazdelitve v tleh.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Pri odločanju o izvedbi študij z lizimetrom, pri čemer se izvedejo kot eksperimentalne študije na prostem v okviru večstopenjskega sistema ocenjevanja izpiranja, se upoštevajo rezultati študij o razgradnji in drugih študij o mobilnosti ter predvidene okoljske koncentracije v podtalnici (PECGW), izračunane v skladu z določbami oddelka 9 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013. Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
Preskusni pogoji
Študije zajemajo realno najslabše razmere in čas, ki je potreben za opazovanje možnega izpiranja, pri čemer se upoštevajo vrsta tal, podnebne razmere, odmerek ter pogostost in obdobje nanašanja.
Voda, ki pronica skozi kolone vzorcev tal, se analizira v primernih časovnih razmikih, ostanki v rastlinskem materialu pa se določijo ob spravilu. Na koncu poskusnega dela se določijo ostanki v profilu tal v vsaj petih plasteh. Vmesno vzorčenje se ne izvaja, ker odstranitev rastlin (razen pri spravilu v skladu z običajno kmetijsko prakso) in tal vpliva na postopek izpiranja.
Padavine ter temperatura tal in zraka se evidentirajo v rednih časovnih razmikih vsaj enkrat na teden.
Lizimetri so globoki vsaj 100 cm. Vzorci profilov tal so neporušeni. Temperature vzorcev tal so podobne temperaturam na terenu. Po potrebi se zagotovi dodatno namakanje, ki omogoča optimalno rast rastlin in zagotavlja, da je količina vode, ki pronica, podobna količini vode na območjih, za katera se zahteva registracija. Globina obdelave tal med potekom študije ne presega 25 cm.
7.1.4.3 Terenske študije o izpiranju
Terenske študije o izpiranju se po potrebi izvedejo za zagotovitev informacij o:
—
mobilnosti v tleh,
—
možnosti izpiranja v podtalnico,
—
možnosti porazdelitve v tleh.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Pri odločanju o izvedbi terenskih študij o izpiranju, pri čemer se izvedejo kot eksperimentalne študije na prostem v okviru večstopenjskega sistema ocenjevanja izpiranja, se upoštevajo rezultati študij o razgradnji in drugih študij o mobilnosti ter predvidene okoljske koncentracije v podtalnici (PECGW), izračunane v skladu z določbami oddelka 9 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013. Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
Preskusni pogoji
Študije zajemajo realno najslabše razmere, pri čemer se upoštevajo vrsta tal, podnebne razmere, odmerek ter pogostost in obdobje nanašanja.
Voda se analizira v ustreznih časovnih razmikih. Na koncu poskusnega dela se določijo ostanki v profilu tal v vsaj petih plasteh. Vmesno vzorčenje rastlinskega in talnega materiala se ne izvaja (razen pri spravilu v skladu z običajno kmetijsko prakso), ker odstranitev rastlin in tal vpliva na postopek izpiranja.
Padavine ter temperatura tal in zraka se evidentirajo v rednih časovnih razmikih (vsaj enkrat na teden).
Predložijo se informacije o podtalnici na poskusnih terenih. Glede na načrt poskusa se izvede podrobna hidrološka analiza preskusnega terena. Če se med študijo ugotovijo razpoke v tleh, se podrobno opišejo.
Pozorno se obravnavata število in lokacija naprav za zbiranje vode. Naprave niso nameščene na prevladujočih poteh pretoka vode v tleh.
7.2 Končno stanje in obnašanje v vodi in usedlini
Navedene informacije skupaj z informacijami za eno ali več fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, ter druge ustrezne informacije zadoščajo za določitev ali oceno:
(a)
obstojnosti v vodnih sistemih (usedlina z dna in voda, vključno s suspendiranimi delci);
(b)
ravni tveganj za onesnaženje vode in organizmov v usedlinah;
(c)
možnosti onesnaženja površinskih voda in podtalnice.
7.2.1 Pot in stopnja razgradnje v vodnih sistemih (kemijska in fotokemijska razgradnja)
Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:
(a)
določitev relativnega pomena vrst vključenih postopkov (razmerje med kemijsko in biološko razgradnjo);
(b)
opredelitev posameznih prisotnih sestavin, kadar je mogoče;
(c)
določitev relativnih deležev prisotnih sestavin in njihove porazdelitve med vodo, vključno s suspendiranimi delci, in usedlino ter
(d)
opredelitev pogojno nevarnih ostankov, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene.
7.2.1.1 Hidrolizna razgradnja
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Določi in navede se stopnja hidrolize čiste aktivne snovi pri 20 °C ali 25 °C. Študije o hidrolizni razgradnji se izvedejo tudi za razgradne in reakcijske produkte, kadar koli med študijo o hidrolizi predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, razen kadar je na podlagi preskusa, izvedenega z aktivno snovjo, na voljo dovolj informacij o njihovi razgradnji. Če se razgradni produkti štejejo za obstojne v vodi, v zvezi z njimi niso potrebne dodatne informacije o hidrolizi.
Preskusni pogoji
Stopnja hidrolize se za vrednosti pH 4, 7 in 9 določi in navede v sterilnih pogojih in temi pri 20 °C ali 25 °C. Za aktivne snovi, ki so pri 20–25 °C obstojne ali imajo nizko stopnjo hidrolize, se stopnja določi pri 50 °C ali pri drugi temperaturi nad 50 °C. Če pride pri 50 °C ali več do razgradnje, se stopnja razgradnje določi pri vsaj treh drugih temperaturah, pri čemer se izdela Arrheniusov diagram, s katerim se lahko hidroliza oceni pri 20 °C in 25 °C. Opredelijo in navedejo se nastali produkti hidrolize in njihovo stalno razmerje. Ocenjene vrednosti DegT50 se navedejo za 20 °C ali 25 °C.
7.2.1.2 Neposredna fotokemijska razgradnja
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Za snovi z molskim (dekadnim) absorpcijskim koeficientom (ε) > 10 l × mol–1 × cm–1 pri valovni dolžini (λ) ≥ 295 nm se določi in navede neposredna fototransformacija čistih aktivnih snovi, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja površinskih voda.
Študije o neposredni fotokemijski razgradnji se izvedejo tudi za metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki kadar koli med študijo o fotolizi predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, razen kadar je na podlagi preskusa, izvedenega z aktivno snovjo, na voljo dovolj informacij o njihovi razgradnji.
Če se razgradni produkti štejejo za obstojne v fotoliznih pogojih, v zvezi z njimi niso potrebne dodatne informacije o fotolizi.
Preskusni pogoji
Določi in navede se neposredna fototransformacija v čisti (na primer destilirani) pufrski vodi pri umetni svetlobi v sterilnih pogojih in po potrebi s topljencem. V prvem teoretičnem koraku se na podlagi koeficienta molekulske ekstinkcije aktivne snovi oceni največja možna stopnja fotolize. Če je ugotovljeno, da je fotoliza morebitno pomembna pot razgradnje, se izvedejo poskusi za ugotavljanje območja (stopnja 2). Količina in pot/stopnja neposredne fotolize (stopnji 3 in 4) se določita za aktivne snovi, kadar je na stopnji 2 ugotovljena pomembna fotoliza. Navedejo se nastali razgradni produkti, ki kadar koli med študijo presegajo 10 % nanesene preskusne snovi, masno ravnotežje, s katerim se lahko utemelji najmanj 90 % uporabljene radioaktivnosti, in fotokemijska razpolovna doba (DT50).
7.2.1.3 Posredna fotokemijska razgradnja
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije o posredni fotokemijski razgradnji se lahko predložijo, kadar drugi razpoložljivi podatki kažejo, da lahko posredna fotorazgradnja pomembno vpliva na pot in stopnjo razgradnje v fazi, ki vključuje vodo.
Preskusni pogoji
Študije se izvedejo v vodnem sistemu, ki vsebuje organske (huminske snovi) in anorganske (soli) sestavine v sestavi, ki je značilna za naravne površinske vode.
7.2.2 Pot in stopnja biološke razgradnje v vodnih sistemih
7.2.2.1 „Hitra biološka razgradnja“
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Opravi se preskus „hitre biološke razgradnje“. Če takšnega preskusa ni, se šteje, da aktivna snov ni „hitro biološko razgradljiva“.
7.2.2.2 Aerobna mineralizacija v površinskih vodah
Navedeni podatki in informacije skupaj z drugimi ustreznimi podatki in informacijami zadoščajo za:
(a)
opredelitev posameznih sestavin, ki kadar koli predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;
(b)
opredelitev posameznih sestavin, ki pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, kadar je mogoče;
(c)
opredelitev posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu, kadar je mogoče;
(d)
opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, drugih posameznih sestavin;
(e)
določitev relativnih deležev sestavin (masna bilanca), kadar je ustrezno, in
(f)
opredelitev pogojno nevarnih ostankov usedlin, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene, kadar je ustrezno.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študije o aerobni mineralizaciji v površinskih vodah se zagotovijo, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja odprtih voda (sladke vode, rečnih ustij in morske vode).
Preskusni pogoji
Stopnja razgradnje in pot ali poti se navedejo za „pelagični“ preskusni sistem ali za sistem „suspendiranih usedlin“. Kadar je ustrezno, se uporabijo dodatni preskusni sistemi, ki se razlikujejo glede na vsebnost organskega ogljika, teksturo ali vrednost pH.
Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev v vodi in, kadar je ustrezno, v usedlini glede na čas za naslednje snovi:
(a)
aktivno snov;
(b)
CO2;
(c)
hlapne spojine, razen CO2, in
(d)
posamezne opredeljene transformacijske produkte.
Študija traja največ 60 dni, razen če se uporabi polkontinuiran postopek z obdobnim obnavljanjem preskusne suspenzije. Če pa se razgradnja preskusne snovi začne v prvih 60 dneh, se lahko serijski preskus podaljša do največ 90 dni.
7.2.2.3 Študija o vodi/usedlini
Navedene informacije skupaj z drugimi ustreznimi informacijami zadoščajo za:
(a)
opredelitev posameznih sestavin, ki kadar koli predstavljajo več kot 10 % količine dodane aktivne snovi, vključno z neekstrabilnimi ostanki, kadar je mogoče;
(b)
opredelitev posameznih sestavin, ki pri vsaj dveh zaporednih meritvah predstavljajo več kot 5 % količine dodane aktivne snovi, kadar je mogoče;
(c)
opredelitev posameznih sestavin (> 5 %), ki se ob koncu študije še ne tvorijo v največjem obsegu, kadar je mogoče;
(d)
opredelitev ali določitev lastnosti, kadar je mogoče, tudi drugih posameznih prisotnih sestavin;
(e)
določitev relativnih deležev sestavin (masna bilanca) in
(f)
opredelitev pogojno nevarnih ostankov usedlin, ki so jim neciljne vrste izpostavljene ali bi jim lahko bile izpostavljene.
Pri sklicevanju na neekstrabilne ostanke so ti opredeljeni kot kemijske snovi, ki so nastale iz aktivnih snovi, ki se uporabljajo v skladu z dobro kmetijsko prakso, in jih ni mogoče ekstrahirati z metodami, ki bistveno ne spremenijo kemijske oblike teh ostankov ali lastnosti sedimentnega matriksa. Pri teh neekstraktibilnih ostankih se šteje, da ne zajemajo delcev skozi presnovne poti, ki vodijo v naravne produkte.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija o vodi/usedlini se navede, razen če vlagatelj dokaže, da ne bo prišlo do onesnaženja površinskih voda.
Preskusni pogoji
Pot ali poti razgradnje se navedejo za dva sistema vode/usedline. Obe izbrani usedlini se razlikujeta glede na vsebnost organskega ogljika in teksturo ter, kadar je ustrezno, glede na vrednost pH.
Dobljeni rezultati se predstavijo v obliki shematičnega prikaza zadevnih poti in v obliki razpredelnic, ki prikazujejo razporeditev radioaktivnih markerjev v vodi in usedlini glede na čas za naslednje snovi:
(a)
aktivno snov;
(b)
CO2;
(c)
hlapne spojine, razen CO2;
(d)
posamezne opredeljene transformacijske produkte;
(e)
ekstrabilne snovi, ki niso opredeljene, in
(f)
neekstrabilne ostanke v usedlinah.
Študija traja vsaj 100 dni. Študija je daljša, kadar je to potrebno za določitev poti razgradnje ter vzorca porazdelitve aktivne snovi in njenih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v vodi/usedlini. Če se pred koncem 100-dnevnega obdobja razgradi več kot 90 % aktivne snovi, je lahko preskus krajši.
Vzorec razgradnje potencialno relevantnih metabolitov v okviru študije o vodi/usedlini se določi z razširitvijo študije za aktivno snov ali z izvedbo ločene študije za potencialno relevantne metabolite.
7.2.2.4 Študija o obsevani vodi/usedlini
Veljajo splošne določbe iz točke 7.2.2.3.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Če je fotokemijska razgradnja pomembna, se lahko zagotovi tudi študija o vodi/usedlini pod vplivom svetlobnega režima.
Preskusni pogoji
Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
7.2.3 Razgradnja v nasičenem območju
Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
7.3 Končno stanje in obnašanje v zraku
7.3.1 Pot in stopnja razgradnje v zraku
Navede se parni tlak čiste aktivne snovi, kot je določeno v točki 2.2. Izračuna in navede se ocena razpolovne dobe v zgornji atmosferi za aktivno snov in vse hlapne metabolite ter razgradne in reakcijske produkte, ki nastanejo v tleh ali v naravnih vodnih sistemih.
Poleg tega se ocene razpolovnih dob aktivne snovi v zgornji atmosferi izračunajo na podlagi podatkov o spremljanju, če so na voljo podatki o spremljanju, ki to omogočajo.
7.3.2 Prenos po zraku
Vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Če je prag za izhlapevanje, tj. Vp = 10–5 Pa (rastline) ali 10–4 Pa (tla) pri temperaturi 20 °C, presežen in je treba sprejeti ukrepe za ublažitev (zanašanja), se lahko navedejo podatki iz omejenih poskusov.
Po potrebi se lahko zagotovijo poskusi za določitev usedanja po izhlapevanju.
O potrebi po teh informacijah se izvede posvetovanje z nacionalnimi pristojnimi organi.
7.3.3 Lokalni in globalni učinki
Za snovi, ki se nanašajo v velikih količinah, se obravnavajo naslednji učinki:
—
možnost globalnega segrevanja,
—
možnost škodljivosti za ozon,
—
možnost tvorbe fotokemijskega ozona,
—
kopičenje v troposferi,
—
možnost zakisljevanja,
—
možnost evtrofikacije.
7.4 Opredelitev ostanka
7.4.1 Opredelitev ostanka za oceno tveganja
Opredelitev ostanka za oceno tveganja za posamezni del se določi tako, da vključuje vse sestavine (aktivno snov, metabolite ter razgradne in reakcijske produkte), ki so bile ugotovljene v skladu z merili iz tega oddelka.
Upošteva se kemijska sestava ostankov v tleh, podtalnici, površinski vodi (sladki vodi, rečnih ustjih in morski vodi), usedlini in zraku, ki so posledica uporabe ali predlagane uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki vsebuje aktivno snov.
7.4.2 Opredelitev ostanka za spremljanje
Ob upoštevanju rezultatov toksikološkega in ekotoksikološkega preskušanja se ostanek za spremljanje opredeli tako, da vključuje sestavine iz opredelitve ostanka za oceno tveganja, ki se štejejo za relevantne pri oceni rezultatov navedenih preskusov.
7.5 Podatki o spremljanju
Navedejo se razpoložljivi podatki o spremljanju v zvezi s končnim stanjem in obnašanjem aktivne snovi in relevantnih metabolitov ter razgradnih in reakcijskih produktov v tleh, podtalnici, površinski vodi, usedlini in zraku.
ODDELEK 8
Ekotoksikološke študije
Uvod
1.
Navedejo se vsi razpoložljivi biološki podatki in informacije, ki so pomembni za oceno ekotoksikoloških lastnosti aktivne snovi. To vključuje vse morebitno škodljive učinke, ugotovljene med rednim ekotoksikološkim preučevanjem. Na zahtevo nacionalnih pristojnih organov se izvedejo in navedejo dodatne študije, ki so potrebne za preučevanje verjetnih mehanizmov v teh procesih in za oceno pomena teh učinkov.
2.
Ekotoksikološka ocena temelji na tveganju za neciljne organizme zaradi predlagane aktivne snovi, uporabljene v fitofarmacevtskem sredstvu. Pri izvajanju ocene tveganja se toksičnost primerja z izpostavljenostjo. Splošen izraz za rezultat takšne primerjave je „količnik tveganja“. Opozoriti je treba, da je lahko količnik tveganja izražen na več načinov, na primer kot razmerje med toksičnostjo in izpostavljenostjo ter kot količnik nevarnosti. Vlagatelj upošteva informacije iz oddelkov 2, 5, 6, 7 in 8.
3.
Izvesti je morda treba ločene študije za metabolite, razgradne ali reakcijske produkte, nastale iz aktivne snovi, kadar bi lahko bili izpostavljeni neciljni organizmi in kadar njihovih učinkov ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih rezultatov v zvezi z aktivno snovjo. Pred izvedbo takšnih študij vlagatelj upošteva informacije iz oddelkov 5, 6 in 7.
Izvedene študije omogočajo določitev lastnosti metabolitov, razgradnih ali reakcijskih produktov ter izražajo vrsto in obseg učinkov, ki bodo verjetno nastali.
4.
Pri nekaterih vrstah študij je lahko namesto tehnične aktivne snovi primerneje uporabiti reprezentativno fitofarmacevtsko sredstvo, na primer pri preskušanju neciljnih členonožcev, čebel, razmnoževanja deževnikov, mikroflore tal in neciljnih kopenskih rastlin. V primeru nekaterih vrst fitofarmacevtskih sredstev (na primer inkapsulirana suspenzija) je preskušanje s fitofarmacevtskim sredstvom primernejše od preskušanja z aktivno snovjo, če bodo ti organizmi izpostavljeni samemu fitofarmacevtskemu sredstvu. Za fitofarmacevtska sredstva, pri katerih je predvideno, da se bo aktivna snov vedno uporabljala skupaj z varovalom in/ali sinergistom in/ali skupaj z drugimi aktivnimi snovmi, se uporabijo fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo navedene dodatne snovi.
5.
Obravnava se možen vpliv aktivne snovi na biotsko raznovrstnost in ekosistem, vključno z možnimi posrednimi učinki prek spreminjanja prehranjevalnega spleta.
6.
V zvezi s smernicami, ki omogočajo načrtovanje študije za določitev učinkovite koncentracije (ECx), se izvede študija za določitev EC10, EC20 in EC50, kadar je potrebno, skupaj z ustreznimi 95-odstotnimi intervali zaupanja. Kadar se uporabi pristop z ECx, se še vedno določi koncentracija brez opaznega učinka (NOEC).
Obstoječe sprejemljive študije, načrtovane za določitev NOEC, se ne ponovijo. Izvede se ocena statistične vrednosti NOEC, ki izhaja iz teh študij.
7.
Pri pripravi predloga za standarde kakovosti okolja (standardi kakovosti okolja o letni povprečni koncentraciji, standardi kakovosti okolja o največji sprejemljivi koncentraciji) se uporabijo vsi podatki o toksičnosti za vodno okolje. Metodologija za izpeljavo teh končnih točk je opisana v „Tehničnih smernicah za izpeljavo standardov kakovosti okolja (14)“ za Okvirno direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o vodah 2000/60/ES (15).
8.
Za lažjo oceno pomena dobljenih rezultatov ter oceno dejanske toksičnosti in dejavnikov, ki vplivajo na toksičnost, se v različnih preskusih toksičnosti, kadar je to mogoče, uporabi ista podvrsta (ali isto znano poreklo) ustrezne vrste organizmov.
9.
Načrtujejo se študije na višji stopnji, za analizo podatkov pa se uporabljajo ustrezne statistične metode. Navedejo se vse podrobnosti o statističnih metodah. Kadar je ustrezno in potrebno, se študije na višji stopnji utemeljijo s kemijskimi analizami, ki potrdijo izpostavljenost na ustrezni ravni.
10.
Do potrditve in sprejetja novih študij in nove sheme za oceno tveganja se uporabljajo obstoječi protokoli za obravnavanje akutnega in kroničnega tveganja za čebele, vključno s preživetjem in razvojem družine, ter opredelitve in meritve ustreznih subletalnih učinkov v okviru ocene tveganja.
8.1 Učinki na ptice in druge kopenske vretenčarje
Za vse študije o krmljenju ptic in sesalcev se navedejo podatki o doseženem povprečnem odmerku, vključno z odmerkom v mg snovi/kg telesne teže, kadar je to mogoče. Kadar se za odmerjanje uporablja hrana ali krma, se aktivna snov enakomerno porazdeli v obroke.
8.1.1 Učinki na ptice
8.1.1.1 Akutna oralna toksičnost za ptice
Določi se akutna oralna toksičnost aktivne snovi za ptice.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Preučijo se učinki aktivne snovi na ptice, razen kadar snov vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo na primer v zaprtih prostorih in pri premazih za zdravljenje poškodb, kjer ptice niso neposredno ali sekundarno izpostavljene.
Preskusni pogoji
Zagotovi se študija za določitev akutne oralne toksičnosti (LD50) aktivne snovi. Kadar je mogoče, se študija opravi s prepelicami (Coturnix coturnix japonica ali Colinus virginianus), ker je pri tej vrsti regurgitacija redka. Kadar je mogoče, se s študijo določijo vrednosti LD50. Smrtni odmerek, časovni potek odziva in okrevanja ter vrednosti LD10 in LD20 se navedejo skupaj z ravnjo brez opaženega učinka (NOEL) in makroskopskimi patološkimi ugotovitvami. Kadar vrednosti LD10 in LD20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga. Načrt študije je prilagojen doseganju natančne vrednosti LD50.
Največji uporabljeni odmerek v preskusih ne presega 2 000 mg snovi/kg telesne teže, vendar so lahko glede na pričakovane stopnje izpostavljenosti na terenu po predvideni uporabi sestavine potrebni večji odmerki.
8.1.1.2 Kratkotrajna toksičnost pri vnosu s hrano za ptice
Zagotovi se študija, ki določa kratkotrajno toksičnost pri vnosu s hrano. V takšni študiji se navedejo vrednosti LC50, najmanjša smrtna koncentracija (LLC), kadar je to mogoče, vrednosti NOEC, časovni potek odziva in okrevanja ter makroskopske patološke ugotovitve. Vrednosti LC50 in NOEC se pretvorijo v dnevni odmerek pri vnosu s hrano (LD50), izražen v mg snovi/kg telesne teže/dan, in NOEL, izraženo v mg snovi/kg telesne teže/dan.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija o (petdnevni) toksičnosti aktivne snovi, vnesene s hrano, za ptice je potrebna le, kadar je na podlagi načina delovanja ali rezultatov študij na sesalcih ugotovljeno, da je lahko LD50 pri vnosu s hrano, izmerjena s študijo o kratkotrajno toksičnosti pri vnosu s hrano, nižja od LD50, ki temelji na študiji o akutni oralni toksičnosti. Preskus kratkotrajne toksičnosti pri vnosu s hrano se izvede le za določitev dejanske toksičnosti pri izpostavljenosti hrani, razen če se utemelji drug razlog, zaradi katerega jo je treba izvesti.
Preskusni pogoji
Preskusne vrste so enake kot pri preskusih iz točke 8.1.1.1.
8.1.1.3 Subkronična in reproduktivna toksičnost za ptice
Zagotovi se študija za določitev subkronične in reproduktivne toksičnosti za ptice. Navedeta se vrednosti EC10 in EC20. Kadar ju ni mogoče oceniti, se navede razlaga skupaj z NOEC v mg snovi/kg telesne teže/dan.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Subkronična in reproduktivna toksičnost aktivne snovi za ptice se preučita, razen če vlagatelj dokaže, da izpostavljenost odraslih ptic ali gnezdišč v času parjenja, valjenja ali vzgoje mladičev ni verjetna. Takšno utemeljitev potrjujejo informacije, ki kažejo, da v času parjenja, valjenja ali vzgoje mladičev ne bo prišlo do izpostavljenosti ali zapoznelih učinkov.
Preskusni pogoji
Študija se izvede na enakih vrstah kot preskusi iz točke 8.1.1.1.
8.1.2 Učinki na kopenske vretenčarje, razen ptic
Naslednje informacije izhajajo iz toksikološke ocene za sesalce, ki temelji na študijah iz oddelka 5.
8.1.2.1 Akutna oralna toksičnost za sesalce
Določita se akutna oralna toksičnost aktivne snovi za sesalce in LD50 v mg snovi/kg telesne teže/dan.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Preučijo se učinki aktivne snovi na sesalce, razen kadar snov vsebujejo fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo na primer v zaprtih prostorih in pri premazih za zdravljenje poškodb, kjer sesalci niso neposredno ali sekundarno izpostavljeni.
8.1.2.2 Dolgotrajna in reproduktivna toksičnost za sesalce
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Reproduktivna toksičnost aktivne snovi za sesalce se preuči, razen če vlagatelj utemelji, da izpostavljenost odraslih sesalcev v času parjenja ni verjetna. Takšno utemeljitev potrjujejo informacije, ki kažejo, da v času parjenja ne bo prišlo do izpostavljenosti ali zapoznelih učinkov.
Navede se najbolj občutljiva ekotoksikološko pomembna dolgoročna toksikološka končna točka sesalcev (NOAEL), izražena v mg snovi/kg telesne teže/dan. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC v mg snovi/kg telesne teže/dan. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.
8.1.3 Biokoncentracija aktivne snovi v plenu ptic in sesalcev
Za aktivne snovi z log Pow > 3 se predloži ocena tveganja zaradi biokoncentracije snovi v plenu ptic in sesalcev.
8.1.4 Učinki na prostoživeče kopenske vretenčarje (ptice, sesalce, plazilce in dvoživke)
V oceni tveganja se predložijo in upoštevajo razpoložljivi in ustrezni podatki, vključno s podatki iz razpoložljive literature o zadevni aktivni snovi, glede možnih učinkov na ptice, sesalce, plazilce in dvoživke (glej točko 8.2.3).
8.1.5 Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema
Obravnava se, ali je aktivna snov možni endokrini motilec hormonov v skladu s smernicami, dogovorjenimi na ravni Unije ali mednarodni ravni. To se lahko izvede ob upoštevanju oddelka o toksikoloških študijah na sesalcih (glej oddelek 5). Poleg tega se upoštevajo druge razpoložljive informacije o toksičnih lastnostih in načinu delovanja. Če se na podlagi te ocene aktivna snov opredeli kot možni endokrini motilec hormonov, se vrsta in pogoji študije, ki jo je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
8.2 Učinki na vodne organizme
Poročila o preskusih iz točk 8.2.1, 8.2.4 in 8.2.6 se predložijo za vsako aktivno snov, pri čemer se podprejo z analitičnimi podatki o koncentracijah snovi v preskusnem mediju.
Kadar se izvedejo študije o toksičnosti za vodno okolje s slabo topno snovjo, so lahko sprejemljive mejne koncentracije, ki so nižje od 100 mg snovi/l, vendar se prepreči obarjanje snovi v preskusnem mediju, pri čemer se, kadar je primerno, uporabi topljenec, pomožno topilo ali dispergent. Nacionalni pristojni organi lahko zahtevajo preskus, pri katerem se uporabi fitofarmacevtsko sredstvo, če pri meji topnosti aktivne snovi ni bioloških učinkov.
Končne točke toksičnosti (kot so LC50, EC10, EC20, EC50 in NOEC) se izračunajo na podlagi nominalnih ali srednjih/začetnih izmerjenih koncentracij.
8.2.1 Akutna toksičnost za ribe
Zagotovijo se študija o akutni toksičnosti za ribe (LC50) in podrobne informacije o opaženih učinkih.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Izvede se preskus s postrvjo šarenko (Oncorhynchus mykiss).
Preskusni pogoji
Določi se akutna toksičnost aktivne snovi za ribe. Za zmanjšanje obsega preskusov na ribah se pri preskušanju akutne toksičnosti za ribe upošteva pristop s pragi. Mejni preskus akutne toksičnosti za ribe se izvede pri 100 mg snovi/l ali pri ustrezni koncentraciji, izbrani v okviru vodnih končnih točk (točka 8.2.4, 8.2.6 ali 8.2.7) na podlagi obravnavanja mejne izpostavljenosti. Kadar je pri mejnem preskusu na ribah ugotovljena smrtnost, je potrebna študija o akutni toksičnosti razmerja med odmerkom in odzivom pri ribah, da se določi vrednost LC50, ki se uporabi pri oceni tveganja, izvedeni v skladu z ustreznimi analizami količnika tveganja (glej točko 2 uvoda v tem oddelku).
8.2.2 Dolgotrajna in kronična toksičnost za ribe
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija o dolgotrajni ali kronični toksičnosti za ribe se zagotovi za vse aktivne snovi, pri katerih je izpostavljenost površinskih voda verjetna, snov pa se šteje za obstojno v vodi, kar pomeni, da se s hidrolizo v 24 urah izgubi manj kot 90 % prvotne snovi (glej točko 7.2.1.1). V teh okoliščinah se zagotovi študija o zgodnji fazi življenja rib. Če se zagotovi študija o celotnem življenjskem ciklu rib, študija o zgodnji fazi življenja rib ni potrebna.
8.2.2.1. Preskus toksičnosti za ribe v zgodnji fazi življenja
S preskusom toksičnosti za ribe v zgodnji fazi življenja se določijo učinki na razvoj, rast in vedenje ter podrobnosti o opaženih učinkih na zgodnje faze življenja rib. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC. Kadar vrednosti EC10 in EC20 ni mogoče oceniti, se navede razlaga.
8.2.2.2 Preskus v celotnem življenjskem ciklu rib
S preskusom v celotnem življenjskem ciklu rib se zagotovijo informacije o učinkih na razmnoževanje generacije staršev in sposobnost preživetja potomcev. Vrednosti EC10 in EC20 se navedeta skupaj z NOEC.
Za aktivne snovi, ki se ne štejejo za možne endokrine motilce hormonov, je lahko preskus v celotnem življenjskem ciklu rib potreben glede na obstojnost in sposobnost snovi za kopičenje v organizmih.
Za aktivne snovi, ki izpolnjujejo merila za presejalni pregled za katere koli izločilne analize na ribah ali za katere obstajajo drugi znaki endokrine motnje (glej točko 8.2.3), se v preskus vključijo ustrezne dodatne končne točke, pri čemer se preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
Preskusni pogoji
Študije se načrtujejo tako, da obravnavajo težave, ugotovljene pri preskušanju na nižji stopnji, pri toksikoloških študijah na sesalcih in pticah ter na podlagi drugih informacij. Sistem izpostavljenosti se ustrezno izbere ob upoštevanju predlaganih odmerkov.
8.2.2.3 Biokoncentracija pri ribah
S preskusom biokoncentracije pri ribah se zagotovijo biokoncentracijski faktorji pri konstantnih pogojih, konstante vnosa in hitrosti izpiranja, podatki o nepopolnem izločanju in nastali metaboliti pri ribah ter, kadar so na voljo, informacije o kopičenju v posameznih organih.
Vsi podatki se zagotovijo z mejami zaupanja za posamezno preskusno snov. Biokoncentracijski faktorji se izrazijo kot funkcija skupne mokre teže in vsebnosti lipidov pri ribah.
Kadar je ustrezno, se pri obravnavanju te točke upoštevajo podatki iz točke 6.2.5.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Biokoncentracija snovi se oceni:
—
kadar je log Pow večji od 3 (glej točko 2.7) ali obstajajo drugi znaki biokoncentracije in
—
kadar se snov šteje za obstojno, kar pomeni, da se s hidrolizo v 24 urah izgubi manj kot 90 % prvotne snovi (glej točko 7.2.1.1).
8.2.3 Lastnosti, ki lahko povzročijo motnje endokrinega sistema
Obravnava se, ali je aktivna snov možni endokrini motilec hormonov v vodnih neciljnih organizmih v skladu s smernicami, dogovorjenimi na ravni Unije ali mednarodni ravni. Poleg tega se upoštevajo druge razpoložljive informacije o toksičnih lastnostih in načinu delovanja. Če se na podlagi te ocene aktivna snov opredeli kot možni endokrini motilec hormonov, se vrsta in pogoji študij, ki jih je treba izvesti, preučijo skupaj z nacionalnimi pristojnimi organi.
8.2.4 Akutna toksičnost za vodne nevretenčarje
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Akutna toksičnost se določi za vodno bolho iz rodu Daphnia (če je možno, Daphnia magna). Pri aktivnih snoveh, ki delujejo kot insekticid ali kažejo insekticidno delovanje, se preskusi dodatna vrsta, na primer ličinke trzače ali misidni rakci (Americamysis bahia).
| 9,395
| 1
|
2021/62019CC0546/62019CC0546_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,185
| 4,889
|
Na tej točki bi se bilo kljub temu mogoče vprašati, ali odprava odločbe o vrnitvi kljub temu povzroči, da prepoved vstopa, ki ji je bila prvotno priložena, postane „prepoved, ki ni povezana z vračanjem“, in zato ne spada na področje uporabe Direktive 2008/115, kar je bilo vprašanje, ki je bilo strankam v tem postopku postavljeno za pisni odgovor.
86.
Glede tega se strinjam z negativnim mnenjem Komisije. Ta poudarja, da prepoved vstopa in prebivanja, ki je bila prvotno priložena odločbi o vrnitvi v postopku v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2008/115, ker je bila izrečena nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države prav zaradi nezakonitega prebivanja. Ker zgolj odprava take odločbe ne vpliva na te elemente, se mi zdi jasno, da brez novega ukrepa nacionalnih organov ta odprava verjetno ne more spremeniti pravne opredelitve navedene prepovedi vstopa in prebivanja. V nasprotju s prepovedmi vstopa, sprejetimi na podlagi člena 11 Direktive 2008/115, za nacionalne prepovedi vstopa veljajo pogoji uporabe, ki ne vključujejo nezakonitosti prebivanja. (
40
) V zvezi s tem imajo nemški organi še vedno možnost, da sprejmejo upravni akt, ki vključuje nacionalno prepoved vstopa, če so izpolnjeni pogoji za uporabo take prepovedi, ki niso povezani z vračanjem.
87.
Potrebna je še sklepna pripomba. Zavedam se, da so nemški organi s tem, da so odpravili odločbo o vrnitvi, v prepoved vstopa in prebivanja pa niso posegali, nameravali tožeči stranki v postopku v glavni stvari preprečiti krepitev njene pravice do prebivanja v Nemčiji. (
41
) Vendar tako kot nizozemska vlada in Komisija ugotavljam, da Direktiva 2008/115 državam članicam omogoča pravno pot za obravnavanje takih primerov, in sicer tisto v členu 9(1)(a) navedene direktive, ki določa, da morajo države članice odložiti odstranitev, če bi ta kršila načelo nevračanja, hkrati pa zadevnim osebam zagotoviti pisno potrdilo o njihovem položaju v skladu z uvodno izjavo 12 navedene direktive. (
42
) Na ta način lahko nacionalni organi zagotovijo, da se izvršitev odločbe o vrnitvi preprosto začasno odloži, in se tako izognejo dvomom o zakonitosti ohranitve veljavnosti prepovedi vstopa, ki je priložena tej odločbi. Ker se zdi, da je bila odstranitev tožeče stranke v postopku v glavni stvari začasno odložena zaradi dovolitve zadrževanja iz člena 60a AufenthG, se sprašujem, ali so nemški organi uporabili tako možnost.
88.
Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da Direktiva 2008/115 nasprotuje ohranitvi prepovedi vstopa in prebivanja, izrečene državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, če je bila odločba o vrnitvi odpravljena. To velja tudi, če je ta odredba o izgonu postala pravnomočna.
V. Predlog
89.
Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija), odgovori:
1.
Prepoved vstopa in prebivanja, izrečena državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, spada na področje uporabe Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
2.
Direktiva 2008/115 nasprotuje ohranitvi prepovedi vstopa in prebivanja, izrečene državljanu tretje države hkrati z odredbo o izgonu, sprejeto na podlagi predhodne kazenske obsodbe, če je bila odločba o vrnitvi odpravljena. To velja tudi, če je ta odredba o izgonu postala pravnomočna.
(
1
) Jezik izvirnika: francoščina.
(
2
) UL 2008, L 348, str. 98.
(
3
) UL 2006, L 381, str. 4.
(
4
) Moj poudarek.
(
5
) Glej sodbo z dne 21. junija 2016, New Valmar (C‑15/15, EU:C:2016:464, točka 25 in navedena sodna praksa).
(
6
) V zvezi z vprašanjem, ali člen 2(2)(b) Direktive 2008/115 državam članicam dovoljuje, da od njega odstopajo v določenem primeru, predložitveno sodišče po mojem mnenju pravilno trdi, da to vprašanje ni odločilno za rešitev spora o glavni stvari, saj bi s pravnega vidika nikalni odgovor povzročil le neuporabo trajanja prepovedi vstopa, daljšega od petih let.
(
7
) Sodba z dne 19. septembra 2013 (C‑297/12, EU:C:2013:569).
(
8
) Glej uvodni izjavi 2 in 11 Direktive 2008/115.
(
9
) Člen 6(1) Direktive 2008/115.
(
10
) Člen 3, točki 3 in 4, Direktive 2008/115.
(
11
) Člen 7(1) Direktive 2008/115. Države članice se lahko vzdržijo odobritve takega obdobja v primerih iz odstavka 4 navedene določbe (glej opombo 18 v teh sklepnih predlogih).
(
12
) Člen 8(1) Direktive 2008/115.
(
13
) Glej uvodno izjavo 14 Direktive 2008/115.
(
14
) Glej člen 11(4) Direktive 2008/115, ki v zvezi s tem napotuje na člen 25 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 2, str. 9).
(
15
) Opozoriti je treba, da je bila ta uredba razveljavljena z Uredbo (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL 2018, L 312, str. 14), ki se bo uporabljala od 28. decembra 2021. Člen 24(1) Uredbe 2018/1861, ki bo nadomestil člen 24 Uredbe št. 1987/2006, določa obveznost držav članic, da vnesejo razpis ukrepa v SIS v vseh primerih, ko je bila prepoved vstopa izdana nezakonito prebivajočemu državljanu tretje države v skladu z določbami, skladnimi z Direktivo 2008/115.
(
16
) Priporočilo Komisije (EU) 2017/2338 z dne 16. novembra 2017 o skupnem „Priročniku o vračanju“, ki ga uporabljajo pristojni organi držav članic pri izvajanju nalog v zvezi z vračanjem (UL 2017, L 339, str. 83).
(
17
) UL 2006, L 105, str. 1.
(
18
) Člen 6(2) Direktive 2008/115 določa: „Državljani tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki jim daje pravico do prebivanja, ki ga je izdala druga država članica, morajo takoj oditi na ozemlje te druge države članice. Če zadevni državljan tretje države ne izpolni te zahteve ali če se njegov takojšnji odhod zahteva zaradi javnega reda ali državne varnosti, se uporabi odstavek 1“ (moj poudarek).
(
19
) Člen 7(4) Direktive 2008/115 določa: „Če obstaja nevarnost pobega ali če je bila vloga za zakonito prebivanje zavrnjena kot očitno neutemeljena ali lažna ali če zadevna oseba ogroža javni red, javno varnost ali državno varnost, se države članice lahko vzdržijo odobritve obdobja za prostovoljni odhod ali odobrijo obdobje, krajše od sedmih dni“ (moj poudarek).
(
20
) Člen 12(1) Direktive 2008/115 določa: „Odločbe o vrnitvi in, če so bile izdane, odločbe o prepovedi vstopa in odločbe o odstranitvi se izdajo v pisni obliki ter navajajo dejanske in pravne razloge ter informacije o razpoložljivih pravnih sredstvih.
Informacije o dejanskih razlogih so lahko omejene, če nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti ter preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj“ (moj poudarek).
(
21
) Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi Stadt Frankfurt am Main (C‑18/19, EU:C:2020:130, točka 40).
(
22
) Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (SEC(2005) 1057, COM(2005) 0391 final – 2005/0167 (COD), oddelek 4, poglavje I.
(
23
) Commission staff working document – Detailed comments on Proposal for a European Parliament and Council Directive on common standards on procedures in Member States for returning illegally staying third country nationals (COM(2005) 391 final).
(
24
) Moj poudarek.
(
25
) Glej oddelek 3, točka 12, predloga.
(
26
) Edina bistvena sprememba je razširitev obveznosti vnosa razpisa ukrepa v SIS na prepovedi vstopa, izdane v skladu s postopki, določenimi v Direktivi 2008/115. Glej zlasti Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (COM(2016) 882 final – 2016/0408 (COD), str. 4). Glej tudi opombo 15 teh sklepnih predlogov.
(
27
) Člen 24 Uredbe 2018/1861 določa: „Države članice vnesejo razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: (a) država članica je na podlagi posamične ocene, ki vključuje tudi oceno osebnih okoliščin zadevnega državljana tretje države ter posledic zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja zanj, zaključila, da prisotnost tega državljana tretje države na njenem ozemlju predstavlja grožnjo za javni red, javno varnost ali za nacionalno varnost, in je posledično v skladu s svojim nacionalnim pravom sprejela sodno ali upravno odločbo, da zavrne vstop in prepove prebivanje, ter je izdala nacionalni razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, ali (b) država članica je izdala prepoved vstopa v skladu s postopki, skladnimi z Direktivo [2008/115], v zvezi z državljanom tretje države.“
(
28
) Sodba z dne 26. oktobra 2010, Združeno kraljestvo/Svet (C‑482/08, EU:C:2010:631, točka 48).
(
29
) Razlikovanje med tema kategorijama prepovedi vstopa je mogoče ponazoriti s sklicevanjem na francoski pravni red, zlasti na code de l’entrée et du séjour des étrangers et du droit d’asile (zakonik o vstopu in prebivanju tujcev ter pravici do azila). Prva kategorija, imenovana „upravna prepoved prebivanja na ozemlju“, je določena v členu L.214-2 tega zakonika, v skladu s katerim lahko „[z]a vsakega [državljana tretje države], […] ki nima običajnega prebivališča v Franciji in ni na nacionalnem ozemlju, […] velja upravna prepoved prebivanja na ozemlju, če bi njegova prisotnost v Franciji pomenila resno grožnjo za javni red, notranjo varnost ali mednarodne odnose Francije“ (moj poudarek). Druga kategorija, imenovana „prepoved vrnitve na francosko ozemlje“, je določena v členu L.511-1 omenjenega zakonika, v skladu s katerim lahko „[u]pravni organ […] tujcu, ki ni državljan države članice Evropske unije, odredi, naj zapusti francosko ozemlje, v teh primerih: […] 7. če ravnanje tujca, ki v Franciji ne prebiva zakonito več kot tri mesece, pomeni grožnjo za javni red“.
(
30
) Francoska republika je na primer izkoristila to možnost za „prepoved prebivanja na francoskem ozemlju“, določeno v členu L.541-1 zakonika o vstopu in prebivanju tujcev ter pravici do azila, to je kazen, ki jo lahko sodni organ izreče zoper tujca, krivega kaznivega dejanja, in ki jo urejajo določbe členov 131-30, 131-30-1 in 131-30-2 code pénal (francoski kazenski zakonik).
(
31
) Sodba z dne 26. julija 2017 (C‑225/16, EU:C:2017:590).
(
32
) Sodba z dne 26. julija 2017, Ouhrami (C‑225/16, EU:C:2017:590, točka 45). Moj poudarek.
(
33
) Sodba z dne 26. julija 2017, Ouhrami (C‑225/16, EU:C:2017:590, točka 45). Moj poudarek.
(
34
) Sodba z dne 26. julija 2017, Ouhrami (C‑225/16, EU:C:2017:590, točke od 46 do 49). Pred kratkim se je Sodišče na to razlogovanje oprlo v sodbi z dne 17. septembra 2020, JZ (Zaporna kazen v primeru prepovedi vstopa) (C‑806/18, EU:C:2020:724, točke od 32 do 34).
(
35
) Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi Celaj (C‑290/14, EU:C:2015:285, točka 50), v skladu s katerimi so „[o]bveznosti držav članic kot posledica člena 6 in naslednjih Direktive 2008/115 […] nenehne, trajne in se uporabljajo neprekinjeno v tem smislu, da do njih pride avtomatično, takoj ko so izpolnjeni pogoji iz teh členov“ (moj poudarek).
(
36
) Glej odgovor Komisije na parlamentarno vprašanje P-1687/10 (UL 2011, C138 E, str. 1), v katerem v zvezi z obveznostjo, ki je tako naložena državam članicam, kot je Kraljevina Španija, pojasnjuje: „It implies that Spanish authorities are not free any more – once they become aware of the presence of an illegally staying third-country national on their territory – to tolerate this situation without either initiating return procedures or launching procedures for granting a right to stay“ („To pomeni, da španski organi po tem, ko se seznanijo s prisotnostjo nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav na svojem ozemlju, ne morejo več prosto odločati, da bodo to dopustili, ne da bi začeli postopke vračanja ali postopke za podelitev pravice do prebivanja“) (prost prevod).
(
37
) Glej Priročnik o vračanju, točka 5, str. 100. Glej tudi odgovor Komisije na parlamentarno vprašanje št. P-1687/10 (UL 2011, C138 E, str. 1), v skladu s katerim „[t]he obligation on Member States to either initiate return procedures or to grant a right to stay has been proposed by the Commission and was adopted by the European Parliament and Council in order to reduce ‚grey areas‘, to prevent exploitation of illegally staying persons and to improve legal certainty for all involved“.
(
38
) Glej tudi Martucci, F., „La directive ‚retour‘: la politique européenne d’immigration face à ses paradoxes“, Revue trimestrielle de droit de l’Union européenne, 2009, str. 50, ki opredeljuje prepoved vstopa, ki spada na področje uporabe člena 11 Direktive 2008/115, kot „accessoire du retour“ (postranski element vračanja).
(
39
) Direktiva 2008/115, uvodna izjava 14.
(
40
) Glej točko 68 teh sklepnih predlogov.
(
41
) Glej točko 25 teh sklepnih predlogov.
(
42
) V uvodni izjavi 12 Direktive 2008/115 je navedeno: „[…] Da bi lahko dokazale poseben položaj v primeru upravnih kontrol ali preverjanj, bi moral[i nezakonito prebivajoči državljani tretjih držav, katerih odstranitev še ni mogoča] prejeti pisno potrdilo o svojem položaju […]“.
| 3,712
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/131c5d69-089e-402e-9c1b-6e505f15822a_1
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,006
|
Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 79/2005 z dne 19. januarja 2005 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 v zvezi z uporabo mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki so opredeljeni kot snovi kategorije 3 v navedeni uredbi ( UL L 16, 20.1.2005 )
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 361
| 801
|
9. 5. 2006 SL Uradni list Evropske unije L 122/31 Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 79/2005 z dne 19. januarja 2005 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 v zvezi z uporabo mleka, proizvodov na osnovi mleka in proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki so opredeljeni kot snovi kategorije 3 v navedeni uredbi (Uradni list Evropske unije L 16 z dne 20. januarja 2005) 1. Na strani 47: (a) drugi stavek uvodne izjave (10) se glasi: in najslabši predvideni potek, „Države članice bi morale upoštevati tudi svojo oceno tveganja za najboljši izveden v pripravi načrtov ukrepov ob pojavu epizootskih bolezni, pri odločanju o številu registriranih gospo- darstev, ki bi lahko imela dovoljenje za uporabo zadevnih proizvodov. “; (b) naslov člena 1: namesto: „Splošna odobritev s strani držav članic“, se glasi: „Splošno dovoljenje s strani držav članic“; (c) prvi stavek člena 1: namesto: „Države članice odobrijo. “, se glasi: „Države članice dovolijo. “; (d) naslov člena 4: namesto: „Odobritev, registracija in nadzorni ukrepi“, se glasi: „Dovoljenje, registracija in nadzorni ukrepi“; (e) prvi stavek člena 4: namesto: „Obrate za predelavo mleka, odobrene v skladu s členom 10 Direktive 92/46/EGS, in gospodarstva, ki so odobrena tako, kot je opredeljeno. “, se glasi: „Obrate za predelavo mleka, odobrene v skladu s členom 10 Direktive 92/46/EGS, in gospodarstva, ki imajo dovoljenje, kot je opredeljeno. “. 2. Na strani 48: (a) naslov člena 5: namesto: „Umik odobritve in registracije v primeru neskladnosti“, se glasi: „Odvzem dovoljenja in registracije v primeru neskladnosti“; (b) prvi stavek člena 5: namesto: „Kakršna koli odobritev in registracija,. “, se glasi: „Kakršna koli dovoljenje in registracija,. “; (c) drugi stavek člena 5: namesto: „Odobritev in registracija se. “, se glasi: „Dovoljenje in registracija se. “. 3. Na strani 49: (a) Priloga 1, Poglavje 1, pod „A. Zadevni proizvodi“, prvi stavek: namesto: „Proizvodi, vključno s prečiščeno vodo,. “, se glasi: „Proizvodi, vključno z vodo, uporabljeno za čiščenje…“; (b) Priloga 1, Poglavje II, pod „A. Zadevni proizvodi“, točka 1: namesto: „Proizvodi, vključno s prečiščeno vodo,. “, se glasi: „Proizvodi, vključno z vodo, uporabljeno za čiščenje, …“; L 122/32 SL Uradni list Evropske unije 9. 5. 2006 (c) Priloga 1, Poglavje II, pod „A.
| 25,074
| 1
|
2020/62019CA0710/62019CA0710_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,020
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 305
| 764
|
C_2021062SL.01000801.xml
22.2.2021
SL
Uradni list Evropske unije
C 62/8
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. decembra 2020 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Conseil d'État – Belgija) – G. M. A./État belge
(Zadeva C-710/19) (1)
(Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Člen 45 PDEU - Državljanstvo Unije - Direktiva 2004/38/ES - Pravica do prebivanja za več kot tri mesece - Člen 14(4)(b) - Iskalci zaposlitve - Razumni rok, da se iskalec zaposlitve seznani s prostimi delovnimi mesti, ki bi mu lahko ustrezala, in da stori, kar mu omogoča, da se zaposli - Zahteve, ki jih država gostiteljica naloži iskalcu zaposlitve do poteka tega roka - Pogoji pravice do prebivanja - Obveznost še naprej iskati zaposlitev in imeti resnično možnost za zaposlitev)
(2021/C 62/07)
Jezik postopka: francoščina
Predložitveno sodišče
Conseil d'État
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: G. M. A.
Tožena stranka: État belge
Izrek
Člen 45 PDEU in člen 14(4)(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EEC je treba razlagati tako, da mora država članica gostiteljica državljanu Unije priznati razumen rok, ki začne teči, ko se ta državljan Unije prijavi kot iskalec zaposlitve, da se mu omogoči, da se seznani s prostimi delovnimi mesti, ki bi mu lahko ustrezala, in da stori, kar je potrebno, da se zaposli.
Pred iztekom tega roka lahko država članica gostiteljica od iskalca zaposlitve zahteva, da predloži dokazilo, da išče zaposlitev. Šele po izteku navedenega roka lahko ta država članica od iskalca zaposlitve zahteva, da dokaže ne le, da še naprej išče zaposlitev, ampak tudi, da ima resnično možnost, da se zaposli.
(1) UL C 399, 25.11.2019.
| 27,135
| 1
|
2014/22015D2152/22015D2152_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 261
| 651
|
L_2015311SL.01003801.xml
26.11.2015
SL
Uradni list Evropske unije
L 311/38
SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP
št. 285/2014
z dne 12. decembra 2014
o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP [2015/2152]
SKUPNI ODBOR EGP JE –
ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP) in zlasti člena 98 Sporazuma EGP,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 869/2014 z dne 11. avgusta 2014 o novih storitvah železniškega potniškega prometa (1) je treba vključiti v Sporazum EGP.
(2)
Prilogo XIII k Sporazumu EGP bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za točko 42a (Direktiva Sveta 95/18/ES) Priloge XIII k Sporazumu EGP se doda naslednja točka:
„42aa.
32014 R 0869: Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 869/2014 z dne 11. avgusta 2014 o novih storitvah železniškega potniškega prometa (UL L 239, 12.8.2014, str. 1).“
Člen 2
Besedilo Izvedbene uredbe (EU) št. 869/2014 v islandskem in norveškem jeziku, ki se objavi v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije, je verodostojno.
Člen 3
Ta sklep začne veljati 13. decembra 2014 pod pogojem, da so bila predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma EGP (2), ali na dan začetka veljavnosti Sklepa Skupnega odbora EGP o vključitvi Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Svetav Sporazum EGP, če slednje nastopi pozneje.
Člen 4
Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.
V Bruslju, 12. decembra 2014
Za Skupni odbor EGP
Predsednik
Kurt JÄGER
(1) UL L 239, 12.8.2014, str. 1.
(2) Navedena ni nobena ustavna zahteva.
| 14,409
| 1
|
2016/02013R1388-20160101/02013R1388-20160101_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,049
| 11,966
|
Konsolidirano BESEDILO: 32013R1388 — SL — 01.01.2016
2013R1388 — SL — 01.01.2016 — 004.002
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
►B
UREDBA SVETA (EU) št. 1388/2013
z dne 17. decembra 2013
o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 7/2010
(UL L 354 28.12.2013, str. 319)
spremenjena z:
Uradni list
št.
stran
datum
M1
UREDBA SVETA (EU) št. 713/2014 z dne 24. junija 2014
L 190
2
28.6.2014
M2
UREDBA SVETA (EU) št. 1340/2014 z dne 15. decembra 2014
L 363
1
18.12.2014
►M3
UREDBA SVETA (EU) 2015/981 z dne 23. junija 2015
L 159
1
25.6.2015
►M4
UREDBA SVETA (EU) 2015/2448 z dne 14. decembra 2015
L 345
1
30.12.2015
popravljena z:
►C1
Popravek, UL L 308, 29.10.2014, str. 125 (1388/2013)
►C2
Popravek, UL L 099, 15.4.2016, str. 34 (2015/2448)
▼B
▼C1
UREDBA SVETA (EU) št. 1388/2013
z dne 17. decembra 2013
o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 7/2010
▼B
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 31 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Proizvodnja Unije glede določenih kmetijskih in industrijskih izdelkov ni zadostna za kritje posebnih potreb predelovalnih industrij v Uniji. Oskrba Unije z navedenimi izdelki je zato zelo odvisna od uvoza iz tretjih držav. Treba je nemudoma in pod najugodnejšimi pogoji izpolniti najnujnejše potrebe Unije po teh izdelkih. Tarifne kvote Unije po preferencialnih stopnjah dajatev je zato treba odpreti v mejah ustreznih količin, upoštevajoč potrebo, da se na trgih takšnih izdelkov ne povzroča motenj ali ovira ustanavljanja ali razvoja proizvodnje Unije.
(2)
Vsem uvoznikom iz Unije je treba zagotoviti enak in neprekinjen dostop do navedenih kvot in zagotoviti neprekinjeno uporabo stopenj, določenih za kvote, za celoten uvoz zadevnih izdelkov v države članice do izpolnitve kvot.
(3)
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 (
1
) določa sistem upravljanja tarifnih kvot, ki zagotavlja enak in neprekinjen dostop do kvot ter neprekinjeno uporabo stopenj in sledi kronološkemu vrstnemu redu datumov sprejetja deklaracij za sprostitev v prosti promet. Tarifne kvote, odprte s to uredbo, morajo zato upravljati Komisija in države članice v skladu z navedenim sistemom.
(4)
Višine kvot so navadno izražene v tonah. Za nekatere izdelke, za katere se je odprla avtonomna tarifna kvota, se višina kvote določi v drugi merski enoti. Kadar za navedene izdelke ni določena dodatna merska enota v kombinirani nomenklaturi v skladu s Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (
2
) lahko obstaja negotovost glede uporabljene merske enote. Zaradi jasnosti in boljšega upravljanja kvot je zato nujno zagotoviti, da se za koriščenje ugodnosti navedenih tarifnih kvot v deklaraciji za sprostitev v prosti promet navede točna količina uvoženih izdelkov, pri čemer se uporabi merska enota višine kvote, določene za navedene izdelke v Prilogi k tej uredbi.
(5)
Uredba Sveta (EU) št. 7/2010 (
3
) je bila večkrat spremenjena. Zaradi preglednosti in zato, da bi gospodarskim subjektom olajšali sledenje blaga, za katero veljajo avtonomne tarifne kvote, je smiselno, da se Uredba (EU) št. 7/2010 v celoti nadomesti.
(6)
Za dosego osnovnega cilja spodbujanja trgovanja med državami članicami in tretjimi državami je potrebno in primerno da se ob spoštovanju načela sorazmernosti določijo pravila, ki bodo uravnotežila poslovne interese gospodarskih subjektov v Uniji, ne da bi spremenila seznam Unije pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO). V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.
(7)
Ker morajo tarifne kvote začeti učinkovati 1. januarja 2014, bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi v Uradnem listu Evropske unije ter se uporabljati od 1. januarja 2014 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
▼M3
Člen 1
1. Za izdelke, navedene v Prilogi, se odprejo avtonomne tarifne kvote Unije, v okviru katerih se avtonomne dajatve skupne carinske tarife opustijo za obdobja, po stopnjah dajatev in do višin, ki so navedene v Prilogi.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za mešanice, pripravke ali izdelke, izdelane iz različnih sestavin, ki vsebujejo izdelke, navedene v Prilogi I.
▼B
Člen 2
Tarifne kvote iz člena 1 te uredbe upravlja Komisija v skladu s členi 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93.
Člen 3
Kadar se predloži deklaracija za sprostitev v prosti promet za izdelek, naveden v tej uredbi, za katerega je višina kvote izražena v drugačni merski enoti, kot je teža v tonah ali kilogramih, in drugačna kot vrednost, se za izdelke, za katere ni določena nobena dodatna merska enota v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, vnese točna količina uvoženih izdelkov v „Polje 41: Dodatne merske enote“ v tej deklaraciji, pri čemer se uporabi merska enota višine kvote, določene za navedene izdelke v Prilogi k tej uredbi.
Člen 4
Uredba (EU) št. 7/2010 se razveljavi.
Člen 5
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
▼M4
PRILOGA
Zaporedna št.
Oznaka KN
TARIC
Opis proizvoda
Obdobje veljavnosti kvote
Višina kvote
Dajatev znotraj kvote
(4)09.2637
ex 0710 40 00
ex 2005 80 00
10
20
Koruza s koruznih storžev (Zea Mays Saccharata) s premerom 10 mm ali več, vendar največ 20 mm, oluščena, sortirana, obrezana, izprana, blanširana, ohlajena in posamično hitro zamrznjena ali pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, za uporabo v proizvodnji izdelkov živilske industrije za drugo predelavo, razen za preprosto prepakiranje (1) (2) (3)
1.1.-31.12.
550 ton
0 % (3)
09.2849
ex 0710 80 69
10
Gobe vrste Auricularia polytricha (nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali pari), zamrznjene, namenjene za proizvodnjo pripravljenih jedi (1) (2)
1.1.-31.12.
700 ton
0 %
(4)09.2664
ex 2008 60 39
30
Sladke češnje, ki vsebujejo dodan alkohol, z vsebnostjo sladkorja ne več kot 9 mas. %, s premerom ne več kot 19,9 mm, s koščico, za uporabo v čokoladnih izdelkih (1)
1.1.-31.12.
1 000 ton
10 %
09.2913
ex 2401 10 35
ex 2401 10 70
ex 2401 10 95
ex 2401 10 95
ex 2401 10 95
ex 2401 20 35
ex 2401 20 70
ex 2401 20 95
ex 2401 20 95
ex 2401 20 95
91
10
11
21
91
91
10
11
21
91
Naravni nepredelan tobak, narezan ali ne na običajno velikost, s carinsko vrednostjo ne manj kot 450 EUR za 100 kg neto mase, ki se uporablja kot vezivo ali ovoj v proizvodnji izdelkov iz tarifne podštevilke 2402 10 00 (1)
1.1.-31.12.
6 000 ton
0 %
09.2928
ex 2811 22 00
40
Kremenčevo polnilo v obliki zrnc, s čistočo silicijevega dioksida 97 mas. % ali več
1.1.-31.12.
1 700 ton
0 %
09.2703
ex 2825 30 00
10
Vanadijevi oksidi in hidroksidi, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo zlitin (1)
1.1.-31.12.
13 000 ton
0 %
09.2806
ex 2825 90 40
30
Volframov trioksid, vključno modri volframov oksid (CAS RN 1314-35-8 ali CAS RN 39318-18-8)
1.1.-31.12.
12 000 ton
0 %
09.2929
2903 22 00
Trikloroetilen (CAS RN 79-01-6)
1.1.-31.12.
10 000 ton
0 %
(4)09.2837
ex 2903 79 30
20
Bromoklorometan (CAS RN 74-97-5)
1.1.-31.12.
600 ton
0 %
09.2933
ex 2903 99 90
30
1,3-diklorobenzen (CAS RN 541-73-1)
1.1.-31.12.
2 600 ton
0 %
09.2830
ex 2906 19 00
40
Ciklopropilmetanol (CAS RN 2516-33-8)
1.1.-31.12.
20 ton
0 %
09.2851
ex 2907 12 00
10
O-krezol s čistočo ne manj kot 98,5 mas. % (CAS RN 95-48-7)
1.1.-31.12.
20 000 ton
0 %
09.2624
2912 42 00
Etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid) (CAS RN 121-32-4)
1.1.-31.12.
950 ton
0 %
(4)09.2683
ex 2914 19 90
50
Kalcijev acetilacetonat (CAS RN 19372-44-2) za uporabo v proizvodnji stabilizatorskih sistemov v obliki tablet (1)
1.1.-31.12.
100 ton
0 %
09.2852
ex 2914 29 00
60
Ciklopropil metil ketona (CAS RN 765-43-5)
1.1.-31.12.
300 ton
0 %
09.2638
ex 2915 21 00
10
Ocetna kislina s čistočo 99 mas. % ali več (CAS RN 64-19-7)
1.1.-31.12.
1 000 000 ton
0 %
09.2972
2915 24 00
Anhidrid ocetne kisline (CAS RN 108-24-7)
1.1.-31.12.
50 000 ton
0 %
(4)09.2679
2915 32 00
Vinilacetat (CAS RN 108-05-4)
1.1.-31.12.
200 000 ton
0 %
(4)09.2665
ex 2916 19 95
30
Kalijev (E,E)-heksa-2,4-dienoat (CAS RN 24634-61-5)
1.1.-31.12.
8 250 ton
0 %
▼C2
(4)09.2684
ex 2916 39 90
28
2,5-dimetilfenilacetil klorid (CAS RN 55312-97-5)
1.1.-31.12.
250 ton
0 %
▼M4
09.2769
ex 2917 13 90
10
Dimetil sebacat (CAS RN 106-79-6)
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
(4)09.2680
ex 2917 19 80
25
n-Dodecenil anhidrid jantarne kisline (CAS RN 19780-11-1) z:
— vrednostjo po Gardnerjevi barvni lestvici, ki ni večja od 1,
— prenosom 98 % ali več pri 500nm za 10mas. % raztopine v toluenu,
za uporabo v proizvodnji premazov za avtomobilsko industrijo (1)
1.1.-31.12.
80 ton
0 %
(4)09.2634
ex 2917 19 80
40
Dodekanedojska kislina, s čistočo več kot 98,5 mas. % (CAS RN 693-23-2)
1.1.-31.12.
4 600 ton
0 %
09.2808
ex 2918 22 00
10
o-Acetilsalicilna kislina (CAS RN 50-78-2)
1.1.-31.12.
120 ton
0 %
(4)09.2646
ex 2918 29 00
55
Oktadecil 3-(3,5-di-terc-butil-4-hidroksifenil)propionat (CAS RN 2082-79-3):
— z deležem presevka skozi sito s širino rež 500 μm več kot 99 mas. % in
— s tališčem 110 °C ali več, vendar največ 125 °C,
za uporabo v proizvodnji enokomponentnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (1)
1.1.-31.12.
80 ton
0 %
(4)09.2647
ex 2918 29 00
65
Pentaeritritol tetrakis(3-(3,5-di-terc-butil-4-hidroksifenil)propionat) (CAS RN 6683-19-8):
— z deležem presevka skozi sito s širino rež 250 μm več kot 75 mas. % in sito s širino rež 500 μm več kot 99 mas. % ter
— s tališčem 49 °C ali več, vendar največ 54 °C,
za uporabo v proizvodnji enokomponentnih stabilizatorjev za obdelavo PVC na podlagi mešanic prahu (1)
1.1.-31.12.
380 ton
0 %
09.2975
ex 2918 30 00
10
Benzofenon-3,3',4,4'-tetrakarboksilni dianhidrid (CAS RN 2421-28-5)
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
(4)09.2648
ex 2920 90 10
70
Dimetilsulfat (CAS RN 77-78-1)
1.1.-31.12.
12 000 ton
0 %
(4)09.2688
ex 2920 90 85
70
Tris(2,4-di-terc-butilfenil)fosfit (CAS RN 31570-04-4)
1.1.-31.12.
6 000 ton
0 %
(4)09.2649
ex 2921 29 00
60
Bis(2-dimetilaminoetil)(metil)amin (CAS RN 3030-47-5)
1.1.-31.12.
1 700 ton
0 %
(4)09.2682
ex 2921 41 00
10
Anilin s čistostjo 99 mas. % ali več (CAS RN 62-53-3)
1.1.-31.12.
50 000 ton
0 %
09.2602
ex 2921 51 19
10
o-Fenilendiamin (CAS RN 95-54-5)
1.1.-31.12.
1 800 ton
0 %
09.2854
ex 2924 19 00
85
Iodoprop-3-2-inil N-butilkarbamat (CAS RN 55406-53-6)
1.1.-31.12.
500 ton
0 %
(4)09.2977
2926 10 00
Akrilonitril (CAS RN 107-13-1)
1.1.-31.12.
35 000 ton
0 %
(4)09.2856
ex 2926 90 95
84
2-Nitro-4-(trifluorometil)benzonitril (CAS RN 778-94-9)
1.1.-31.12.
900 ton
0 %
(4)09.2838
ex 2927 00 00
85
C,C'-Azodi(formamid) (CAS RN 123-77-3) s
— pH 6,5 ali več, vendar ne več kot 7,5, in
— vsebnostjo semikarbazida (CAS RN 57-56-7) največ 1 500 mg/kg, kot je določeno s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS),
— temperaturo razgradnje v območju od 195 °C do 205 °C,
— specifično težo 1,64–1,66 in
— zgorevalno toploto 215–220 kcal/mol
1.1.-31.12.
100 ton
0 %
(4)09.2685
ex 2929 90 00
30
Nitrogvanidin (CAS RN 556-88-7)
1.1.-31.12.
6 500 ton
0 %
09.2955
ex 2932 19 00
60
Flurtamon (ISO) (CAS RN 96525-23-4)
1.1.-31.12.
300 ton
0 %
09.2812
ex 2932 20 90
77
Heksan-6-olid (CAS RN 502-44-3)
1.1.-31.12.
4 000 ton
0 %
(4)09.2858
2932 93 00
Piperonal (CAS RN 120-57-0)
1.1.-31.12.
220 ton
0 %
(4)09.2831
ex 2932 99 00
40
1,3:2,4-Bis-O-(3,4-dimetilbenziliden)-D-glucitol (CAS RN 135861-56-2)
1.1.-31.12.
500 ton
0 %
(4)09.2673
ex 2933 39 99
43
2,2,6,6-tetrametilpiperidin-4-ol (CAS RN 2403-88-5)
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
(4)09.2674
ex 2933 39 99
44
Klorpirifos (ISO) (CAS RN 2921-88-2)
1.1.-31.12.
9 000 ton
0 %
09.2860
ex 2933 69 80
30
1,3,5-Tris[3-(dimetilamino)propil]heksahidro-1,3,5-triazin (CAS RN 15875-13-5)
1.1.-31.12.
400 ton
0 %
09.2658
ex 2933 99 80
73
5-(Acetoacetilamino)benzimidazolon (CAS RN 26576-46-5)
1.1.-31.12.
200 ton
0 %
(4)09.2675
ex 2935 00 90
79
4-[[(2-metoksibenzoil)amino]sulfonil]benzoil klorid (CAS RN 816431-72-8)
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
09.2945
ex 2940 00 00
20
D-ksiloza (CAS RN 58-86-6)
1.1.-31.12.
400 ton
0 %
(4)09.2686
ex 3204 11 00
75
Barvilo C.I. Disperse Yellow 54 (CAS RN 7576-65-0) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 99 mas. % ali več barvila C.I. Disperse Yellow 54
1.1.-31.12.
2 500 kg
0 %
(4)09.2676
ex 3204 17 00
14
Preparati na osnovi barvila C.I. Pigment Red 48:2 (CAS RN 7023-61-2), ki vsebujejo 60 mas. % ali več tega barvila
1.1.-31.12.
50 ton
0 %
(4)09.2666
ex 3204 17 00
55
Barvilo C.I. Pigment Red 169 (CAS RN 12237-63-7) in preparati na osnovi tega barvila, ki vsebujejo 50 mas. % ali več barvila C.I. Pigment Red 169
1.1.-31.12.
40 ton
0 %
(4)09.2659
ex 3802 90 00
19
S tokomsode kalcinirana diatomejska zemlja
1.1.-31.12.
30 000 ton
0 %
09.2908
ex 3804 00 00
10
Natrijev lignin sulfonat
1.1.-31.12.
40 000 ton
0 %
09.2889
3805 10 90
Sulfatni terpentin
1.1.-31.12.
25 000 ton
0 %
09.2935
ex 3806 10 00
10
Kolofonija in smolne kisline, dobljene iz svežih oljnatih smol (oleo smol)
1.1.-31.12.
280 000 ton
0 %
(4)09.2832
ex 3808 92 90
40
Pripravek, ki vsebuje 38 mas. % ali več, vendar ne več kot 50 mas. % cinkovega piritiona (INN) (CAS RN 13463-41-7) v vodni disperziji
1.1.-31.12.
500 ton
0 %
09.2681
ex 3812 10 00
ex 3824 90 92
20
85
Mešanica bis(3-trietoksisililpropil) sulfidov (CAS RN 211519-85-6)
1.1.-31.12.
9 000 ton
0 %
09.2814
ex 3815 90 90
76
Katalizator, ki sestoji iz titanovega dioksida in volframovega trioksida
1.1.-31.12.
3 000 ton
0 %
09.2644
ex 3824 90 92
77
Preparat, ki vsebuje:
— 55mas. % ali več, vendar ne več kot 78 mas. % dimetil glutarata,
— 10 mas. % ali več, vendar ne več kot 30 mas. % dimetil adipata in
— ne več kot 35 mas. % dimetil sukcinata
1.1.-31.12.
10 000 ton
0 %
09.2140
ex 3824 90 92
79
Mešanica tercialnih aminov, ki vsebuje:
— 2,0-4,0 mas. % N,N-dimetil-1-oktanamina;
— najmanj 94 mas. % N,N-dimetil-1-dekanamina;
— največ 2 mas. % N,N-dimetil-1-dodekanamina
1.1.-31.12.
4 500 ton
0 %
(4)09.2650
ex 3824 90 92
87
Acetofenon (CAS RN 98-86-2) s čistoto 60 mas. % ali več, vendar največ 90 mas. %
1.1.-31.12.
2 000 ton
0 %
09.2829
ex 3824 90 93
43
Trdni ekstrakt ostankov, nastalih pri ekstrakciji kolofonije iz lesa, netopen v alifatskih topilih in ki ima naslednje značilnosti:
— vsebnost smolnih kislin ne presega 30 mas. %
— kislinsko število ne presega 110
— in
— tališče 100 °C ali več
1.1.-31.12.
1 600 ton
0 %
09.2907
ex 3824 90 93
67
Mešanica fitosterolov, v obliki prahu, ki vsebujejo:
— 75 mas. % ali več sterolov
— ne več kot 25 mas. % stanolov
— za uporabo v proizvodnji stanolov/sterolov ali estrov stanolov/sterolov (1)
1.1.-31.12.
2 500 ton
0 %
(4)09.2660
ex 3902 30 00
98
Amorfni lepljivi premaz iz polialfaolefina za proizvodnjo higienskih proizvodov (1)
1.1.-31.12.
500 ton
0 %
(4)09.2639
3905 30 00
Polivinilalkohol (PVAL), s hidroliziranimi ali nehidroliziranimi acetatnimi skupinami
1.1.-31.12.
15 000 ton
0 %
(4)09.2671
ex 3905 99 90
81
Polivinil butiral (CAS RN 63148-65-2):
— vsebuje 17,5–20mas. % hidroksilnih skupin in
— ima mediano velikosti delcev (D50) najmanj 0,6mm
1.1.-31.12.
12 000 ton
0 %
(4)09.2687
ex 3907 40 00
25
Mešanica polimerov iz polikarbonata in poli(metilmetakrilata) z masnim deležem polikarbonata najmanj 98,5, v obliki peletov ali granul, s svetlobno prepustnostjo najmanj 88,5 %, izmerjeno na preskusnem vzorcu debeline 4,0 mm pri valovni dolžini λ = 400 nm (po ISO 13468-2)
1.1.-31.12.
400 ton
0 %
09.2616
ex 3910 00 00
30
Polidimetilsiloksan s stopnjo polimerizacije 2 800 monomernih enot (± 100)
1.1.-31.12.
1 300 ton
0 %
09.2816
ex 3912 11 00
20
Kosmiči iz celuloznega acetata
1.1.-31.12.
75 000 ton
0 %
(4)09.2864
ex 3913 10 00
10
Natrijev alginat, pridobljen iz rjave morske trave (CAS RN 9005-38-3)
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
09.2641
ex 3913 90 00
87
Natrijev hialuronat, nesterilen:
— s povprečno molsko maso (M) ne več kot 900 000 ,
— z ravnjo endotoksinov, ki ni višja od 0,008 enot endotoksina (EU)/mg,
— z vsebnostjo etanola, ki ni višja od 1mas %,
— z vsebnostjo izopropanola, ki ni višja od 0,5mas %
1.1.-31.12.
200 kg
0 %
09.2661
ex 3920 51 00
50
Plošče iz polimetilmetakrilata, ki izpolnjujejo naslednje standarde:
— EN 4364 (MIL-P-5425E) in DTD5592A ali
— EN 4365 (MIL-P-8184) in DTD5592A
1.1.-31.12.
100 ton
0 %
09.2645
ex 3921 14 00
20
Celičast blok regenerirane celuloze, impregniran z vodo, ki vsebuje magnezijev klorid in kvaterno amonijevo spojino, v velikosti 100 cm (± 10 cm) x 100 cm (± 10 cm) x 40 cm (± 5 cm)
1.1.-31.12.
1 700 ton
0 %
09.2818
ex 6902 90 00
10
Ognjevarna opeka z:
— dolžino roba večjo od 300 mm in
— vsebnostjo TiO2 ne več kot 1 mas. % in
— vsebnostjo Al2O3 ne več kot 0,4 mas. % ter
— spremembo volumna za manj kot 9 % pri temperaturi 1 700 °C
1.1.-31.12.
225 ton
0 %
09.2628
ex 7019 52 00
10
Steklena tkana mreža iz steklenih vlaken, prevlečenih s plastiko, z maso 120 g/m2 (± 10 g/m2), za uporabo v proizvodnji navojnih komarnikov s fiksnim okvirjem
1.1.-31.12.
3 000 000 m2
0 %
09.2799
ex 7202 49 90
10
Fero-krom, ki vsebuje 1,5 mas% ali več, vendar ne več kot 4 mas% ogljika in ne več kot 70 mas% kroma
1.1.-31.12.
50 000 ton
0 %
(4)09.2652
ex 7409 11 00
ex 7410 11 00
20
30
Elektrolitsko prevlečene folije in trakovi iz prečiščenega bakra
1.1.-31.12.
1 020 ton
0 %
(4)09.2662
ex 7410 21 00
55
Plošče:
— sestavljene iz vsaj ene plasti tkanine iz steklenih vlaken, impregnirane z epoksidno smolo,
— prevlečene na eni ali na obeh straneh z bakreno folijo debeline največ 0,15 mm,
— z dielektrično konstanto (DK) manj kot 5,4 pri 1 MHz, merjeno v skladu z IPC-TM-650 2.5.5.2,
— s tangento izgub manj kot 0,035 pri 1 MHz, merjeno v skladu z IPC-TM-650 2.5.5.2 in
— s faktorjem CTI (Comparative Tracking Index) 600 ali več
1.1.-31.12.
45 000 m2
0 %
(4)09.2834
ex 7604 29 10
20
Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 200 mm ali več, do vključno 300 mm
1.1.-31.12.
2 000 ton
0 %
09.2835
ex 7604 29 10
30
Palice iz aluminijeve zlitine s premerom 300,1 mm ali več, do vključno 533,4 mm
1.1.-31.12.
1 000 ton
0 %
(4)09.2689
ex 7606 12 92
ex 7607 11 90
50
70
Legiran trak ali folija iz aluminija in magnezija:
— v zvitkih,
— debeline 0,14 mm ali več, vendar ne več kot 0,27 mm,
— širine 12,5 mm, 15,0 mm, 16,0 mm, 25,0 mm, 35,0 mm, 50 mm ali 356 mm,
— natezne trdnosti 285 N/mm2 ali več
— in
— raztezka do pretrga pri 1 % ali več ter
— ki vsebuje:— — 93,3 mas. % ali več aluminija,
— 0,8 mas. % ali več, vendar ne več kot 5 mas. % magnezija in
— največ 1,8 mas. % drugih elementov
1.1-30.06
500 ton
0 %
09.2840
ex 8104 30 00
20
Magnezij v obliki prahu:
— čistoče 98 mas. % ali več, ampak ne več kot 99,5 mas. %
— z velikostjo delcev 0,2 mm ali več, vendar ne več kot 0,8 mm
1.1.-31.12.
2 000 ton
0 %
09.2629
ex 8302 49 00
91
Teleskopski ročaj iz aluminija, ki se uporablja za proizvodnjo prtljage (1)
1.1.-31.12.
1 000 000 kosov
0 %
(4)09.2690
ex 8483 30 80
20
Drsni aksialni ležaj iz jekla FeP01 (v skladu z EN 10130-1991) ter z drsno plastjo iz poroznega sintranega brona in poli(tetrafluoroetilena), primeren za namestitev v enote vzmetenja pri motornih kolesih
1.1.-31.12.
1 500 000 kosov
0 %
09.2642
ex 8501 40 20
ex 8501 40 80
30
40
Sklop, sestavljen iz naslednjega:
— električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo 480 W ali več, vendar ne večjo od 1 400 W, z vhodno močjo več kot 900 W, vendar ne večjo od 1 600 W, z zunanjim premerom več kot 119,8 mm, vendar ne več kot 135,2 mm, z nazivno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne večjo od 50 000 obr./min in
— ventilator za induciranje zraka
za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah (1)
1.1.-31.12.
120 000 kosov
0 %
09.2763
ex 8501 40 20
ex 8501 40 80
40
30
Električni komutatorski motor na izmenični tok, enofazni, z izhodno močjo 250 W ali več, z vhodno močjo 700 W ali več, vendar ne več kot 2 700 W, z zunanjim premerom več kot 120 mm (± 0,2 mm), vendar ne več kot 135 mm (± 0,2 mm), z nominalno hitrostjo več kot 30 000 obr./min, vendar ne več kot 50 000 obr./min, opremljen z ventilatorjem za indukcijo zraka, za uporabo pri proizvodnji sesalnikov za prah (1)
1.1.-31.12.
2 000 000 kosov
0 %
09.2633
ex 8504 40 82
20
Električni usmernik z zmogljivostjo ne več kot 1 kVA za uporabo v proizvodnji aparatov, ki se uvrščajo pod tarifni številki 8509 80 in 8510 (1)
1.1.-31.12.
4 500 000 kosov
0 %
09.2643
ex 8504 40 82
30
Napajalne plošče za uporabo pri proizvodnji izdelkov iz tarifnih številk 8521 in 8528 (1)
1.1.-31.12.
1 038 000 kosov
0 %
09.2620
ex 8526 91 20
20
Vezje za sistem GPS, ki vsebuje funkcijo za določanje položaja, brez zaslona, z maso do vključno 2 500 g
1.1.-31.12.
3 000 000 kosov
0 %
09.2672
ex 8529 90 92
ex 9405 40 39
75
70
Plošča tiskanega vezja s svetlečimi diodami:
— opremljena s prizmami/lečami ali ne ter
— opremljena s priključki ali ne
za proizvodnjo enot za osvetlitev ozadja za blago iz tarifne številke 8528 (1)
1.1.-31.12.
115 000 000 kosov
0 %
09.2003
ex 8543 70 90
63
Z napetostjo krmiljeni frekvenčni generator, ki je sestavljen iz aktivnih in pasivnih elementov, nameščenih na tiskanem vezju, v ohišju z zunanjimi dimenzijami ne več kot 30 mm x 30 mm
1.1.-31.12.
1 400 000 kosov
0 %
(4)09.2668
ex 8714 91 10
ex 8714 91 10
21
31
Okvirji koles, izdelani iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, pobarvani, lakirani in/ali polirani, za uporabo v proizvodnji koles (1)
1.1.-31.12.
304 000 kosov
0 %
(4)09.2669
ex 8714 91 30
ex 8714 91 30
21
31
Sprednje vilice koles, izdelane iz ogljikovih vlaken in umetnih smol, pobarvane, lakirane in/ali polirane, za uporabo v proizvodnji koles (1)
1.1.-31.12.
257 000 kosov
0 %
09.2631
ex 9001 90 00
80
Nevgrajene steklene leče, prizme in zlepljeni elementi za uporabo v proizvodnji ali popravilu blaga iz tarifnih oznak KN 9002 , 9005 , 9013 10 in 9015 (1)
1.1.-31.12.
5 000 000 kosov
0 %
(4)09.2836
ex 9003 11 00
ex 9003 19 00
10
20
Okviri za očala iz plastične mase ali navadne kovine za uporabo pri proizvodnji korektivnih očal (1)
1.1.-31.12.
5 800 000 kosov
0 %
(1) Za opustitev dajatev velja carinski nadzor glede posebne uporabe v skladu s členi 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
(2) Vendar se opustitev tarifnih dajatev ne uporablja, če obdelavo izvajajo podjetja za trgovino na drobno ali gostinska podjetja.
(3) Opusti se samo dajatev ad valorem. Posebna dajatev se uporablja še naprej.
(4) Na novo uvedeni ukrep ali ukrep s spremenjenimi pogoji.
(
1
) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).
(
2
) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
(
3
) Uredba Sveta (EU) št. 7/2010 z dne 22. decembra 2009 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere kmetijske in industrijske izdelke ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2505/96 (UL L 3, 7.1.2010, str. 1).
| 49,846
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/d4e08c48-f82d-4bff-ba41-09437f48e60c_14
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,006
|
Förslag till rådets förordning om införande av en slutgiltig utjämningstull på import av polyetentereftalatfilm (PET-film) med ursprung i Republiken Indien efter en översyn vid giltighetstidens utgång enligt artikel 18 i förordning (EG) nr 2026/97
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 11,405
| 23,780
|
Lagre 2001 2002 2003 UP 200 037 202 542 190 393 193 888 97 87 % 102 100 86 % 100 93 % 90 % 101 108 106 95 (144) Efter en betydelig stigning mellem 2001 og 2002 har EF-erhvervsgrenens ultimolagre været støt faldende. I undersøgelsesperioden var lagerbeholdningerne 28 % mindre end i 2001. Da varen normalt fremstilles efter bestilling, er lagerbeholdningerne dog ikke særlig betydningsfulde. Ultimolagre (tons) Indeks (2001=100) 4. Salgsmængde 2001 22 322 100 2002 31 479 141 2003 23 676 106 UP 16 090 72 (145) EF-erhvervsgrenens salg på fællesskabsmarkedet til uafhængige kunder steg først i 2002 efter indførelsen af foranstaltninger, men faldt så med 12 procentpoint mellem 2002 og undersøgelsesperioden. 2001 2002 2003 UP EF-salg til uafhængige kunder (tons) Indeks (2001=100) 5. Markedsandel 142 173 156 716 141 959 139 874 98 100 110 100 (146) EF-erhvervsgrenens markedsandel faldt omkring 2 procentpoint mellem 2001 og undersøgelsesperioden. Nærmere bestemt vandt EF-erhvervsgrenen omkring 4 procentpoint i 2002 efter indførelsen af udlignings- og antidumpingforanstaltninger, hvorefter den mistede næsten 5 procentpoint i 2003 og endelig mistede yderligere 1 procentpoint i undersøgelsesperioden. Udviklingen og det niveau, der blev nået, viste en vis forbedring i forhold til den situation, der kunne iagttages før indførelsen af udligningsforanstaltningerne, hvor EF-erhvervsgrenens markedsandel var faldet fra omkring 57 % til omkring 50 %. EF-erhvervsgrenens markedsandel Indeks (2001=100) 6. Vækst 2001 68,3 % 100 2002 72,0 % 105 2003 68,9 % 101 UP 67,5 % 99 (147) Mellem 2001 og undersøgelsesperioden faldt forbruget i Fællesskabet med 7 %. EF- i markedsandel, mens den erhvervsgrenen mistede omkring 2 procentpoint pågældende imports markedsandel steg med 2,7 procentpoint. 7. Beskæftigelse (148) Beskæftigelsen i EF-erhvervsgrenen faldt med 8 % mellem 2001 og undersøgelsesperioden. DA 32 DA Beskæftigelsen i forbindelse med den pågældende vare Indeks (2001=100) 8. Produktivitet 2001 2002 2003 UP 2 323 100 2 310 2 235 99 96 2 134 92 (149) EF-erhvervsgrenens produktivitet målt som produktion pr. ansat steg med 8 % mellem 2001 og undersøgelsesperioden. Produktivitet (tons pr. ansat) Indeks (2001=100) 2001 74 2002 81 2003 77 UP 79 100 110 104 108 9. Salgspriser og faktorer, som påvirker hjemmemarkedspriserne (150) EF-erhvervsgrenens enhedssalgspriser er steget med 4 % mellem 2001 og undersøgelsesperioden. Denne prisudvikling svarer i brede træk til udviklingen i produktionsomkostningerne og udgifterne til det vigtigste råmateriale, der også steg i den betragtede periode. Enhedspris på fællesskabsmarkedet (EUR/ton) Indeks (2001=100) 10. Lønninger 2001 3 010 100 2002 3 009 2003 3 130 100 104 UP 3 118 104 (151) Mellem 2001 og undersøgelsesperioden steg gennemsnitslønnen pr. ansat med 12 %, hvilket nominelle enhedsarbejdskraftomkostninger på 6 %, der konstateredes i samme periode for EF- økonomien som helhed. gennemsnitlige er mere stigning end den de i Årlige arbejdskraftomkostninger pr. ansat (000 EUR) Indeks (2001=100) 11. Investeringer 2001 2002 2003 UP 56 100 60 107 62 110 63 112 (152) EF-erhvervsgrenens årlige investeringer i den pågældende vare har været konstant faldende siden 2002. Stigningen i 2002 kan forklares ved, at en producent foretog investeringer i anlæg og maskiner, mens en anden producent foretog investeringer for at lette lukningen af visse produktionslinjer. Nettoinvesteringer (000 EUR) Indeks (2001=100) 2001 33 446 100 2002 38 326 115 2003 34 979 105 UP 29 341 88 12. Rentabilitet og afkast af investeringer (153) EF-erhvervsgrenens rentabilitet blev gradvist forbedret i løbet af den betragtede periode, men forblev negativ mellem 2001 (-5,2 %) og undersøgelsesperioden (-2,5 %). Afkastet af investeringerne, udtrykt som fortjenesten i procent af den bogførte nettoværdi af investeringerne, fulgte i brede træk ovennævnte udvikling i rentabiliteten i hele den betragtede periode. DA 33 DA Rentabilitet af EF-salget til uafhængige kunder (% af nettosalget) Afkast af investeringer (fortjeneste i % af den bogførte nettoværdi af investeringerne) 2001 2002 2003 UP -5,2 % -1,9 % -2,7 % -2,5 % -4,6 % -1,9 % -2,9 % -2,9 % 13. Likviditet og evne til at tilvejebringe kapital (154) Likviditetssituationen forværredes mellem 2001 og undersøgelsesperioden, hovedsagelig på grund af andre ikke-kontantelementer såsom afskrivning af aktiver og lagerbevægelser. Likviditet (000 EUR) Indeks (2001=100) 2001 44 503 100 2002 42 047 94 2003 49 486 111 UP 32 150 72 (155) Det fremgik af undersøgelsen, at fællesskabsproducenternes kapitalbehov blev påvirket negativt af deres vanskelige finansielle situation. Selv om flere af disse selskaber er dele af store koncerner, kan deres kapitalbehov ikke altid dækkes i fornødent omfang, da finansielle ressourcer generelt tildeles de mest rentable enheder i disse koncerner. Denne relative mangel på evne til at tilvejebringe kapital kan sammenkædes med de faldende investeringer, der er omhandlet i betragtning (152). 14. Subsidieringens omfang (156) For så vidt angår virkningerne på EF-erhvervsgrenen af størrelsen af de faktiske subsidiemargener kan de ikke anses for ubetydelige i betragtning af mængden og priserne på importen fra det pågældende land, navnlig på gennemsigtige og derfor stærkt prisfølsomme markeder såsom markedet for den pågældende vare. 15. Genrejsning fra virkningerne af tidligere subsidiering og dumping (157) Selv om de ovenfor undersøgte indikatorer viser, at der er sket en vis forbedring af EF- erhvervsgrenens økonomiske og finansielle situation efter indførelsen af endelige udligningsforanstaltninger i 1999 og antidumpingforanstaltninger i 2001, viser de også, at EF-erhvervsgrenen stadig er udsat og sårbar. 16. Konklusion (158) Som anført i betragtning (132) til (135) er importen fra det pågældende land fordoblet mellem 2001 og undersøgelsesperioden. Da forbruget faldt med 7 % i samme periode, førte dette til en kraftig stigning i de indiske eksportørers markedsandel fra 2,3 % i 2001 til 5,0 % i undersøgelsesperioden. Samtidig lå de indiske eksportpriser til Fællesskabet forholdsvis stabilt på omkring 2 000 EUR pr. ton og underbød derved EF-erhvervsgrenens priser betydeligt. (159) Mellem 2001 og undersøgelsesperioden udviklede følgende indikatorer sig positivt: EF-erhvervsgrenens kapacitetsudnyttelse og produktivitet blev forbedret, mens ultimolagrene til råmaterialeomkostningerne mellem 2001 og undersøgelsesperioden, og rentabiliteten blev ligesom afkastet af investeringerne forbedret, men var stadig negativ i undersøgelsesperioden. Lønningerne udviklede sig positivt. Enhedssalgspriserne mindskedes. svarende steg DA 34 DA følgende svagt, produktionen og produktionskapaciteten (160) Derimod udviklede sig negativt: EF-erhvervsgrenens faldt, faldt markedsandel salgsmængden faldt, og beskæftigelsen, den samlede likviditet og investeringerne faldt. Der var derfor tale om forskelligartede udviklingstendenser for EF- erhvervsgrenen efter 2001: nogle indikatorer udviste en positiv udvikling, mens andre udviste en negativ tendens. indikatorer (161) Hvis ovennævnte udvikling sammenlignes med den udvikling, der er beskrevet i forordningerne om indførelse af midlertidige og endelige udligningsforanstaltninger, er vurderingen igen blandet. For så vidt angår markedsandel mistede EF- erhvervsgrenen omkring 2 procentpoint mellem 2001 og undersøgelsesperioden, mens den havde mistet næsten 7 procentpoint i de fire år, der lå forud for vedtagelsen af de endelige udligningsforanstaltninger. Det kan derfor konkluderes, at foranstaltningerne har nået et af deres mål, nemlig at bremse tabet af markedsandel. På den anden side var EF-erhvervsgrenen mindre rentabel i undersøgelsesperioden end før indførelsen af endelige udligningsforanstaltninger. Hvis foranstaltningerne ikke var blevet omgået ved import fra Brasilien og Israel, kunne situationen have været mere positiv. Det skal yderligere erindres, at foranstaltningernes effektivitet, og derfor deres afhjælpende virkning på den skadelige situation, som EF-erhvervsgrenen befandt sig i, blev stærkt undergravet af, at tilsagnene ikke fungerede korrekt, jf. betragtning (135). (162) Det konkluderes derfor, at EF-erhvervsgrenens situation ikke er blevet forbedret i det omfang, det kunne være forventet efter indførelsen af de endelige udlignings- og antidumpingforanstaltninger. EF-erhvervsgrenen befinder sig derfor stadig i en udsat situation. (163) Ud over omgåelsen af de oprindelige foranstaltninger og det forhold, at tilsagnet ikke havde den ønskede virkning, blev det også analyseret, om andre faktorer, såsom import fra andre lande eller en eventuel manglende effektivitet hos EF-erhvervsgrenen, kunne forklare dens til stadighed dårlige finansielle situation. I denne forbindelse konstateredes det, at det ikke kan udelukkes, at importen fra Republikken Korea og det faldende forbrug til en vis grad har medvirket til den udsatte situation. Men disse to faktorer isoleret set forklarer ikke den situation, som EF-erhvervsgrenen i øjeblikket befinder sig i. Det, som i sidste ende er relevant, er desuden, hvordan EF- erhvervsgrenen vil udvikle sig uden udligningsforanstaltninger, samt om der er sandsynlighed for fornyet skade. Dette spørgsmål behandles i et senere afsnit. (164) Efter fremlæggelsen af oplysninger hævdede to eksporterende producenter, at importen af varer fra USA, lønstigningen inden for EF-erhvervsgrenen og faldet i forbruget i Fællesskabet er faktorer, som har haft betydelige virkninger for EF- erhvervsgrenens udsatte situation. Hvad angår importen fra USA, kan det nævnes (se betragtning (140)), at priserne på varer fra dette land i gennemsnit var betydeligt højere end priserne ved import af varer fra Indien og også lå over EF-erhvervsgrenens priser i undersøgelsesperioden. Desuden var priserne ved import af varer fra USA meget højere end de priser, der er nævnt i hele den betragtede periode. Det er derfor rimeligt at konkludere, at denne faktor ikke havde negative virkninger for EF- erhvervsgrenens situation. Hvad angår stigningen i lønomkostningerne pr. ansat i den betragtede periode (12 %), skal det bemærkes, at eventuelle negative virkninger af denne faktor for EF-erhvervsgrenens situation i vid udstrækning blev opvejet af, at der sideløbende var et fald i beskæftigelsen i den betragtede periode, og det således kun betød en stigning i de samlede lønudgifter på 3,3 %. Påstanden om, at denne faktor DA 35 DA havde betydelige virkninger for EF-erhvervsgrenens situation kunne derfor ikke godtages. Hvad faldet i forbruget angår, erkendes det ovenfor, at denne faktor til en vis grad kan have haft virkninger for EF-erhvervsgrenens udsatte situation. Det kan dog ikke anses for at være en betydelig faktor, da EF-erhvervsgrenens salg til ikke- forretningsmæssigt forbundne kunder kun faldt med 2 % i modsætning til faldet i forbruget på 7 %. På baggrund af resultaterne i afsnit F og G og på grundlag af ovenstående konkluderes det, at importen af varer fra USA ikke kan have haft negative virkninger for EF-erhvervsgrenens situation, og at de to andre faktorer, der er nævnt, højst kan have haft mindre betydning. H. SANDSYNLIGHEDEN FOR FORTSAT OG/ELLER FORNYET SKADE 1. Indledende bemærkninger (165) Som allerede vist har indførelsen af udligningsforanstaltninger kun til en vis grad gjort det muligt for EF-erhvervsgrenen at overvinde følgerne af den lidte skade. Som følge af flere af de ovennævnte faktorer befinder den sig stadig i en udsat og sårbar situation. Forskellige forhold blev derfor undersøgt for at fastslå, om EF- erhvervsgrenens situation vil blive uændret, forbedret eller forværret, hvis foranstaltningerne får lov til at udløbe. (166) Undersøgelsen af, hvorvidt der er sandsynlighed for fortsat og/eller fornyet skade, hvis foranstaltningerne bliver ophævet, var især baseret på oplysninger fra de samarbejdsvillige eksporterende producenter. Oplysninger om importpriserne fra andre eksportører end den samarbejdsvillige eksportør blev også undersøgt på grundlag af tal fra Eurostat. De samarbejdsvillige eksporterende producenters prisadfærd ved salg til Fællesskabet, produktionskapacitet og lagerbeholdninger blev undersøgt. Endelig blev der foretaget en vurdering af de sandsynlige virkninger for priserne på andre importerede varer, hvis foranstaltningerne ophæves. til andre eksportmarkeder samt deres eksportpriser 2. Forbindelsen mellem eksportmængder og priser til tredjelande og eksportmængder og priser til Fællesskabet (167) Det konstateredes, at gennemsnitsprisen ved eksportsalg fra Indien til lande uden for EU var væsentligt lavere end den gennemsnitlige eksportpris til Fællesskabet og også lavere end priserne på hjemmemarkedet. Den indiske eksportør havde et betydeligt salg til lande uden for EU, nemlig 73 % af det samlede eksportsalg. Kommissionen fandt derfor, at hvis foranstaltningerne udløber, vil de indiske eksportører have en tilskyndelse til at omlægge en betydelig eksportmængde fra andre tredjelande til det mere attraktive fællesskabsmarked til priser, der – selv om de skulle stige – stadigvæk sandsynligvis ville være lavere end de nuværende eksportpriser til Fællesskabet. 3. Uudnyttet kapacitet og lagre (168) Gennemsnitligt havde de samarbejdsvillige indiske producenter en betydelig uudnyttet kapacitet, der svarede til næsten tre gange den varemængde, der eksporteredes til Fællesskabet i undersøgelsesperioden. De gennemsnitlige lagerbeholdninger af færdige varer er ligeledes betydelige og repræsenterede ved udgangen af undersøgelsesperioden 16 % af den mængde, der blev eksporteret til Fællesskabet. Der findes derfor tilstrækkelig kapacitet til at øge eksporten til Fællesskabet væsentligt, DA 36 DA navnlig da der ikke er noget, der tyder på, at markeder i tredjelande eller hjemmemarkedet kan aftage en yderligere produktion. I denne forbindelse skal det bemærkes, at det er meget usandsynligt, at hjemmemarkedet i Indien, hvor der er mindst fire andre konkurrerende producenter, vil være i stand til at aftage de fire samarbejdsvillige eksporterende producenters samlede ekstra kapacitet. 4. Konklusion (169) Producenterne i det pågældende land har derfor mulighed for at øge og/eller omdirigere deres eksport til fællesskabsmarkedet. Det fremgik af undersøgelsen, at de samarbejdsvillige eksporterende producenter solgte sammenlignelige typer af den pågældende vare til lavere pris end EF-erhvervsgrenen, idet udbudsmargenerne lå mellem 2 % og 21 %. Disse lave priser vil sandsynligvis fortsat blive opretholdt eller endda sænket, så de svarer til de lavere priser, der gælder for resten af verden, som nævnt i betragtning (134), også for at genvinde samme markedsandel som i tiden før indførelsen af foranstaltningerne. En sådan prisadfærd vil sammen med den kapacitet, som eksportørerne i det pågældende land har til at levere betydelige mængder af den pågældende vare til fællesskabsmarkedet, højst sandsynligt øge pristrykket på markedet, hvilket kan forventes at have en negativ indvirkning på EF-erhvervsgrenens situation. (170) Som ovenfor vist befinder EF-erhvervsgrenen sig stadig i en sårbar og udsat situation. Hvis EF-erhvervsgrenen udsættes for øget import fra det pågældende land til subsidierede priser, er det sandsynligt, at dens salg, markedsandel og salgspriser vil falde, og at dens finansielle situation vil blive forværret, således at den situation, der konstateredes i den oprindelige undersøgelse, igen vil opstå. Det konkluderes derfor, at en ophævelse af foranstaltningerne efter al sandsynlighed vil føre til en forværring af den allerede udsatte situation og til, at EF-erhvervsgrenen igen vil komme til at befinde sig i en situation, hvor der forvoldes skade. I. FÆLLESSKABETS INTERESSER 1. Indledning (171) Det blev i henhold til artikel 31 i grundforordningen undersøgt, om en videreførelse af de eksisterende udligningsforanstaltninger ville stride mod Fællesskabets interesser. Spørgsmålet om Fællesskabets interesser blev afgjort på grundlag af en vurdering af alle de forskellige involverede interesser. (172) Det bør erindres, at det i den oprindelige undersøgelse fandtes, at en indførelse af foranstaltninger ikke stred mod Fællesskabets interesser. Endvidere gjorde det forhold, at den aktuelle undersøgelse er en fornyet undersøgelse af allerede eksisterende udligningsforanstaltninger, det muligt at vurdere eventuelle uønskede negative virkninger af de nuværende udligningsforanstaltninger på de pågældende parter. (173) På dette grundlag undersøgtes det, om der til trods for konklusionerne om sandsynligheden af, at der fortsat eller igen vil finde skadevoldende subsidiering sted, fandtes tvingende grunde til at konkludere, at det ikke er i Fællesskabets interesse at opretholde foranstaltningerne i dette bestemte tilfælde. DA 37 DA 2. EF-erhvervsgrenens interesser (174) EF-erhvervsgrenen har vist sig at være strukturelt levedygtig. Dette bekræftedes af dens eksportsalg, der har været stabilt og stort siden 2001, og den positive udvikling i dens situation, der er iagttaget efter indførelsen af udligningsforanstaltninger i 1999. Navnlig er det forhold, at EF-erhvervsgrenen stort set ophørte med at tabe markedsandel i årene før undersøgelsesperioden, i stærk modsætning til den situation, der var gældende før indførelsen af foranstaltningerne. EF-erhvervsgrenens tab mindskedes også mellem 2001 og undersøgelsesperioden. Det skal yderligere erindres, at der var sket omgåelse via import fra Brasilien og Israel, og at tilsagnet ikke virkede efter hensigten. Hvis denne udvikling ikke havde fundet sted, ville EF- erhvervsgrenens situation have været endnu mere positiv. (175) Det kan med rimelighed forventes, at EF-erhvervsgrenen vil vedblive med at drage fordel af de aktuelle foranstaltninger og rejse sig yderligere, sandsynligvis ved at genvinde markedsandele og forbedre sin rentabilitet. Hvis foranstaltningerne ikke opretholdes, er det sandsynligt, at EF-erhvervsgrenen i højere grad vil lide skade som følge af øget import til subsidierede priser fra det pågældende land, og at dets nuværende dårlige finansielle situation vil blive yderligere forværret. 3. Importørernes og brugernes interesser (176) Som anført i betragtning (20) samarbejdede kun én importør, der også er bruger af den pågældende vare, fuldt ud i forbindelse med undersøgelsen. Af fortrolighedshensyn kan der derfor ikke gives nøjagtige tal for denne importør/bruger. Selskabet blev imidlertid anset for at være repræsentativ for andre importører og brugere i Fællesskabet på grund af dets forholdsvis store samlede omsætning. Denne importør køber PET-folie fra en række leverandører, heriblandt Indien og EF-erhvervsgrenen. Under 20 % af selskabets omsætning i undersøgelsesperioden stammede fra videresalg Indien. Den samarbejdsvillige af den pågældende vare med oprindelse i importør/brugers rentabilitet undersøgelsesperioden. lå mellem 5 % og 10 % over omsætningen i (177) Det skal endvidere erindres, at det i den oprindelige undersøgelse blev konkluderet, at indførelsen af foranstaltninger ikke ville have væsentlige følger for importørerne eller brugerne. Selv om der har været anvendt foranstaltninger i fem år, er importørerne og brugerne i Fællesskabet blevet ved med at købe varen i bl. a. Indien. Det blev heller ikke fremført, at der havde været problemer med at finde andre forsyningskilder. For så vidt angår virkningerne af en indførelse af foranstaltninger på brugerne skal det desuden erindres, at det i den oprindelige undersøgelse blev konkluderet, at brugerindustrierne kun i ubetydelig grad blev påvirket af omkostningerne til PET- folie, og at det derfor ikke var sandsynligt, at eventuelle omkostningsstigninger ville påvirke denne industri væsentligt. Der blev ikke fundet tegn på det modsatte efter indførelsen af foranstaltninger. Det konkluderes derfor, at en videreførelse af ikke vil have alvorlige følger for udligningsforanstaltningerne sandsynligvis importørerne og brugerne i Fællesskabet. 4. Råvareleverandørernes interesser (178) Den oprindelige undersøgelse konkluderede, at EF-erhvervsgrenens leverandører ville drage fordel af en indførelse af foranstaltninger. Som ovenfor anført samarbejdede kun DA 38 DA en enkelt leverandør med undersøgelsen og bekræftede dette, da dette selskab næsten udelukkende leverer til EF-producenterne og ville lide under en forværring af deres finansielle situation. Kommissionen finder derfor, at en videreførelse af foranstaltningerne fortsat vil have positive virkninger for leverandørerne. 5. Konklusion (179) Det konkluderes derfor, at der ikke er nogen tvingende årsager i forbindelse med Fællesskabets interesser til ikke at videreføre de gældende udligningsforanstaltninger. J. UDLIGNINGSFORANSTALTNINGER (180) Alle parter blev underrettet om de væsentligste kendsgerninger og betragtninger, der lå til grund for, at Kommissionen påtænker at anbefale, at de gældende foranstaltninger opretholdes. De fik også tildelt en periode, inden for hvilken de kunne fremsætte bemærkninger til de offentliggjorte oplysninger. (181) Det følger af ovenstående, at udligningsforanstaltningerne over for importen af PET- folie med oprindelse i Indien bør opretholdes, således som det er muligt i henhold til artikel 21, stk. 2, i grundforordningen. Det skal erindres, at disse foranstaltninger består af værditold. som havende oprindelse (182) Som nævnt i betragtning (4) blev den gældende udligningstold udvidet til også at omfatte importen af PET-folie afsendt fra Brasilien og Israel, uanset om varen er angivet Israel eller ej. De udligningsforanstaltninger, der som anført i betragtning (166) skal opretholdes over for importen af den pågældende vare, bør være foranstaltningerne som udvidet til at omfatte importen af PET-folie afsendt fra Brasilien og Israel, uanset om varen er angivet med oprindelse i Brasilien eller Israel eller ej. De brasilianske og israelske eksporterende producenter, der var fritaget fra foranstaltningerne som udvidet ved forordning (EF) nr. 1976/2004 og ændret ved Rådets forordning (EF) nr. 101/2006, bør også være fritaget fra foranstaltningerne som indført ved denne forordning. i Brasilien eller (183) De selskabsspecifikke udligningstoldsatser i denne forordning er udtryk for den situation, der blev konstateret under den fornyede undersøgelse med hensyn til de samarbejdsvillige eksportører. De gælder således udelukkende for import af den pågældende vare, som er fremstillet af disse selskaber og således af de nævnte specifikke retlige enheder. Import af den pågældende vare, der er fremstillet af andre selskaber, som ikke udtrykkeligt er nævnt i den dispositive del af denne forordning med navn og adresse, herunder forretningsmæssigt forbundne enheder til de specifikt nævnte, kan ikke drage fordel af disse satser, men er omfattet af toldsatsen for "alle andre selskaber". (184) Alle anmodninger om anvendelse af disse individuelle udligningstoldsatser (f. eks. efter ændring i den pågældende enheds navn eller efter oprettelse af nye produktions- eller salgsenheder) indgives omgående til Kommissionen20 sammen med alle relevante oplysninger, navnlig om ændringer i selskabets aktiviteter vedrørende produktion, hjemmemarkeds- og eksportsalg i tilknytning til f. eks. den pågældende navneændring 20 Europa-Kommissionen, Generaldirektoratet for Handel, Direktorat B, J-79 5/17, B-1049 Brussels / Bruxelles, Belgien. DA 39 DA eller den pågældende ændring i produktions- og salgsenheder. Efter konsultation af det i rådgivende udvalg ændrer Kommissionen om nødvendigt overensstemmelse hermed ved at ajourføre listen over selskaber, som er omfattet af individuelle toldsatser. forordningen (185) For at sikre en korrekt håndhævelse af udligningstolden bør resttoldsatsen ikke blot anvendes på den ikke-samarbejdsvillige eksportør, men også på de selskaber, der ikke foretog eksport i undersøgelsesperioden. Hvis de sidstnævnte selskaber opfylder kravene i grundforordningens artikel 20, opfordres de imidlertid til at fremsætte anmodning om en fornyet undersøgelse i henhold til nævnte artikel, så deres situation kan blive undersøgt individuelt - UDSTEDT FØLGENDE FORORDNING: Artikel 1 1. Der indføres en endelig udligningstold på importen af polyethylenterephthalatfolie (PET-folie) henhørende under KN-kode ex 3920 62 19 (Taric-kode 3920 62 19 03, 3920 62 19 06, 3920 62 19 09, 3920 62 19 13, 3920 62 19 16, 3920 62 19 19, 3920 62 19 23, 3920 62 19 26, 3920 62 19 29, 3920 62 19 33, 3920 62 19 36, 3920 62 19 39, 3920 62 19 43, 3920 62 19 46, 3920 62 19 49, 3920 62 19 53, 3920 62 19 56, 3920 62 19 59, 3920 62 19 63, 3920 62 19 69, 3920 62 19 76 og 3920 62 19 94) og ex 3920 62 90 (Taric-kode 3920 62 90 33 og 3920 62 90 94) og med oprindelse i Indien. 2. Tolden fastsættes til følgende af nettoprisen, frit Fællesskabets grænse, ufortoldet, for varer fremstillet i Indien af følgende selskaber: DA 40 DA Land Selskab Indien Indien Indien Indien Indien Indien Indien Ester Industries Limited 75-76, Amrit Nagar, Behind South Extension Part-1, New Delhi - 110 003 Indien Flex Industries Limited A-1, Sector 60, Noida 201 301, (U. P. ) Indien Garware Polyester Limited Garware House, 50-A Swami Nityanand Marg, Vile Parle (East), Mumbai 400 057 Indien India Polyfilms Limited 112, Indra Prakash Building 21 Barakhamba Road New Delhi 110 001 Indien Jindal Poly Films Limited 56 HanumanRoad New Delhi 110 001 Indien MTZ Polyfilms Limited New Indian Centre, 5th floor, 17th Co-operage Road, Mumbai 400 039 Indien Polyplex Corporation Limited B-37, Sector-1, Noida 201 301, Dist. Gautam Budh Nagar, Uttar Pradesh Indien Endelig told (%) 12,0 Taric- tillægskode A026 12,5 A027 3,8 A028 7,0 A029 7,0 8,7 A030 A031 19,1 A032 Indien Alle andre selskaber 19,1 A999 3. Den endelige udligningstold på importen fra Indien som anført i stk. KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13. 2. 2006 KOM(2006)56 končno Predlog UREDBA SVETA o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97. (predložila Komisija) SL SL OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1) OZADJE PREDLOGA • Razlogi in cilji predloga Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004 („osnovna uredba“), v pregledu zaradi izteka ukrepa glede veljavne izravnalne dajatve za uvoz polietilentereftalata (PET) s poreklom, med drugim, iz Indije. • Splošno ozadje Ta predlog je nastal v okviru izvajanja osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami, določenimi v osnovni uredbi. • Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (UL L 316, 10. 12. 1999, str. 1) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), uvrščene pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 in s poreklom iz Indije. Sedanja preiskava je pregled zaradi izteka zgoraj navedenih ukrepov. • Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Se ne uporablja. 2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA • Posvetovanje z zainteresiranimi strankami Zadevnim zainteresiranim strankam je že bila dana možnost, da zagovarjajo svoje interese med preiskavo v skladu z določbami osnovne uredbe. • Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. • Presoja vpliva Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe. Osnovna uredba ne predvideva splošne presoje vpliva, pač pa vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti. SL 2 SL 3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA • Povzetek predlaganih ukrepov Komisija je 10. decembra 2004 na utemeljeno zahtevo štirih proizvajalcev Skupnosti začela pregled zaradi izteka veljavne izravnalne dajatve za uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije Preiskava v zvezi s pregledom je ugotovila stalno subvencioniranje zadevnega izdelka, kar bi, če bi bili izravnalni ukrepi odpravljeni, pripeljalo do ponovitve škode za industrijo Skupnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da iztek ukrepov ne bi bil v interesu Skupnosti. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog uredbe, da se podaljšajo obstoječi ukrepi. • Pravna podlaga Uredba Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 461/2004 z dne 8. marca 2004. • Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. • Načelo sorazmernosti Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov. Oblika ukrepanja je opisana v zgoraj navedeni osnovni uredbi in ne daje možnosti za nacionalno odločanje. Navedba o tem, kako zmanjšana je finančna in administrativna obremenitev Skupnosti, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih oblasti, gospodarskih subjektov državljanov ter kako sorazmerna je z zastavljenim ciljem predloga, se ne uporablja. in • Izbira instrumentov Predlagani instrument: uredba. Druga sredstva ne bi ustrezala zaradi naslednjega razloga: Druga sredstva ne bi ustrezala, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti. 4) VPLIV NA PRORAČUN Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. SL 3 SL Predlog UREDBA SVETA o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 2026/97 SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti1 („osnovna uredba“), in zlasti člena 18 Uredbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom, ob upoštevanju naslednjega: A. POSTOPEK 1. Obstoječi ukrepi in končane preiskave, ki zadevajo isti izdelek (1) (2) Svet je z Uredbo (ES) št. 2597/19992 uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata („PET“), uvrščene pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 in s poreklom iz Indije („dokončni izravnalni ukrepi“). Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu med 3,8 % in 19,1 % uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, s preostalo stopnjo dajatve 19,1 %, uvedeno na uvoz od vseh drugih družb. Svet je z Uredbo (ES) št. 1676/20013 uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije in Republike Koreje. Ti ukrepi so bili v obliki dajatve ad valorem v razponu med 0 % in 62,6 % uvedeni na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije („dokončni protidampinški ukrepi“), razen na uvoz petih indijskih družb Ester Industries Limited („Ester“), Flex Industries Limited („Flex“), Garware Polyester Limited („Garware“), MTZ Polyesters Limited („MTZ“), and Polyplex Corporation Limited („Polyplex“)), katerih zaveze so bile sprejete s Sklepom (2001/645/ES)4. 1 2 3 4 UL L 288, 21. 10. 1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta št. 461/2004 (UL L 77, 13. 3. 2004, str. 12). UL L 316, 10. 12. 1999, str. 1. UL L 227, 23. 8. 2001, str. 1. UL L 227, 23. 8. 2001, str. 56. SL 4 SL (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Treba je opomniti, da je družba, prej poznana kot MTZ Polyesters Limited, spremenila svoje ime. Njeno novo ime je MTZ Polyfilms Limited. Ta sprememba imena nikakor ni vplivala na ugotovitve Uredbe Sveta (ES) št. 2597/1999 in upravičenost družbe do individualne stopnje dajatve, ki se je za to družbo uporabljala pod njenim prejšnjim imenom. Komisija je 17. februarja 2005 z obvestilom, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije5, objavila spremembo imena družbe MTZ. Treba je tudi opomniti, da je družba MTZ spremenila svoj naslov, ki je veljaven od julija 2005, ne da bi to vplivalo na lastništvo družbe, njeno strukturo ali delovanje. Naslov družbe se zato spremeni. Uredbi Sveta (ES) št. 1975/2004 in 1976/20046 sta razširili dokončne izravnalne in protidampinške ukrepe na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije na uvoz enakega izdelka, ki se pošilja iz Brazilije in iz Izraela, ne glede na to, ali je deklariran s poreklom iz Brazilije ali Izraela ali ne. Komisija je 28. junija 20027 začela delni vmesni pregled, omejen le na dokončne izravnalne ukrepe in zlasti na preiskavo sprejemljivosti zavez, ki jih je ponudil indijski proizvajalec izvoznik, v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. XXX/20068, ki spreminja Uredbo (ES) št. 1676/2001. Komisija je 22. novembra 20039 začela delni vmesni pregled, omejen le na dokončne protidampinške ukrepe. Ta preiskava se je zaključila z Uredbo Sveta (ES) št. XXX/20068. Komisija je 4. januarja 200510 začela delni vmesni pregled, omejen le na stopnjo dokončnih protidampinških ukrepov. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. YYY/200611, ki je spremenila stopnjo dokončnih protidampinških ukrepov. Komisija je 23 avgusta 200512 začela pregled Uredb (ES) št. 1975/2004 in 1976/2004 samo v zvezi z vlogo izraelskega proizvajalca za izvzetje iz podaljšanih ukrepov. Ta preiskava je bila končana z Uredbo Sveta (ES) št. 101/200613. 2. Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa Po objavi obvestila o bližnjem izteku14 veljavnih dokončnih izravnalnih ukrepov je Komisija prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa Uredbe Sveta (ES) št. 2597/99 v skladu s členom 18 osnovne uredbe od proizvajalcev Skupnosti podobnega izdelka, tj. DuPont Teijin Films, Mitsubishi Polyester Film GmbH, Nuroll SpA in Toray Plastics Europe („vložniki“). Vložniki predstavljajo znaten delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje folije iz PET Skupnosti. UL C 40, 17. 2. 2005, str. 8. UL L 342, 18. 11. 2004, str. 1 in str. 8. UL C 154, 28. 6. 2002, str. 2. UL UL C 281, 22. 11. 2003, str. 4. UL C 1, 4. 1. 2005, str. 5. UL UL L 218, 23. 8. 2005, str. 3. UL L 17, 21. 1. 2006, str. 1. UL C 62, 11. 3. 2004, str. 4. SL 5 SL (10) Zahtevek je bila utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov subvencioniranje in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila. (11) Komisija je pred začetkom pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 22(1) in 10(9) osnovne uredbe uradno obvestila indijsko vlado („IV“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, ter jo povabila k posvetovanjem, da bi se pojasnil položaj glede vsebine pritožbe in da bi se dosegla vzajemno dogovorjena rešitev. Vendar pa Komisija ni prejela odgovora IV glede svoje ponudbe za posvetovanje. 3. Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa (12) Komisija je preučila dokaze, ki so jih predložili vložnik, in ugotovila, da zadoščajo za utemeljitev začetka pregleda v skladu z določbami člena 18 osnovne uredbe. Po posvetovanju s Svetovalnim odborom je Komisija začela pregled zaradi izteka ukrepa Uredbe Sveta (ES) št. 2597/99 z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije15. 4. Obdobje preiskave (13) Preiskava je zajela obdobje od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OP“). Preiskava gibanj v smislu škode je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“). 5. Stranke, ki jih zadeva preiskava (14) Komisija je uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, začetne dobavitelje, uporabnike in IV o začetku preiskave. Zainteresirane stranke so imele možnost, da svoja stališča predložijo v pisni obliki. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da so razlogi, da se jih zasliši, je bilo odobreno zaslišanje. Ustne in pisne pripombe, ki so jih dale stranke, so bile obravnavane in glede na ustreznost tudi upoštevane. (15) Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov folije iz PET v Indiji, ki so bili navedeni v zahtevku, so bili v obvestilu o začetku preiskave subvencioniranja v skladu s členom 27 osnovne uredbe predvideni postopki vzorčenja. Da bi se odločilo, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi se izbralo vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in zagotovijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih, ki se nanašajo na zadevni izdelek v OP. Po preiskavi predloženih podatkov in glede na visoko število proizvajalcev izvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bilo odločeno, da je vzorčenje potrebno. (16) Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile v roku obvestila o začetku postopka, poslala vprašalnik. Odgovore je prejela od štirih proizvajalcev Skupnosti, osmih proizvajalcev izvoznikov, enega uvoznika/uporabnika, enega začetnega dobavitelja in od IV. 15 UL C 306, 10. 12. 2004, str. 2. SL 6 SL (17) Izmed osmih indijskih proizvajalcev izvoznikov so bile štiri družbe (Ester, Flex, Garware in Jindal Poly Films Limited („Jindal“)) izbrane za vzorčenje. Za te se je ugotovilo, da sestavljajo najširši reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje in izvoza folije iz PET v Skupnost, kar bi se utemeljeno lahko preiskalo v razpoložljivem času v skladu s členom 27(1) osnovne uredbe. (18) Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije16, obvestila da je družba, prej poznana kot Jindal Polyester Limited, spremenila svoj naslov. Naslov družbe se zato spremeni. (19) Komisija je z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije17, obvestila da je družba, prej poznana kot Jindal Polyester Limited, spremenila svoje ime in se sedaj imenuje Jindal Poly Films Limited. Ime družbe se zato spremeni. (20) Komisija je iskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev subvencioniranja in škode in tudi za ugotovitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava subvencioniranja in škode ter tega, ali bi ohranitev ukrepov bila v interesu Skupnosti. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih zainteresiranih strank: (a) Proizvajalci Skupnosti – DuPont Teijin Films, Luxembourg kraljestvo, in Middlesbrough, Združeno – Mitsubishi Polyester Film GmbH, Wiesbaden, Nemčija, – – Nuroll SpA, Pignataro Maggiore, Italija, Toray Plastics Europe, Miribel, Francija; (b) Vlada Indije – Ministrstvo za trgovino, New Delhi; (c) Proizvajalci izvozniki v Indiji – – – – Ester Industries Limited, New Delhi, Flex Industries Limited, New Delhi, Garware Polyester Limited, Aurangabad, Jindal Poly Films Limited, New Delhi; (d) Uvoznik/uporabnik – Coveme SpA, San Lazzaro di Savena, Italija; 16 17 UL C 189, 9. 8. 2002, str. 34. UL C 297, 2. 12. 2004, str. 2. SL 7 SL (e) Začetni dobavitelj – Oxxynova GmbH, Marl, Nemčija. 6. Razkritje (21) V skladu s členom 30 osnovne uredbe so bili IV in druge zainteresirane stranke obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati nadaljnje ukrepe. Določen je bil tudi razumen rok za pripombe. Določene stranke so predložile svoje pisne pripombe. Poleg tega so bila IV ponujena posvetovanja v skladu s členom 10(11) osnovne uredbe in ta jih je sprejela. Vsi predlogi in pripombe so bili ustrezno upoštevani. B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK (22) Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je enak izdelek, kot ga zadeva Uredba Sveta (ES) št. 2597/99, namreč folija iz PET, uvrščene pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 s poreklom iz Indije („zadevni izdelek“). (23) Preiskava je tako kot prvotna preiskava potrdila, da imata tako zadevni izdelek in folija iz PET, proizvedena in prodajana na domačem trgu v Indiji, kot tudi folija iz PET, proizvedena in prodajana v Skupnosti s strani proizvajalcev Skupnosti, enake osnovne fizične značilnosti in sta zato podobna izdelka v smislu člena 1(5) osnovne uredbe. C. SUBVENCIJE 1. Uvod (24) Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij: 1. 1. Državne sheme (a) „Advance Licence/Advance Release Order“, (b) „Duty Entitlement Passbook“, (c) shema posebnih ekonomskih con/shema izvozno usmerjenih obratov, (d) Shema v podporo izvozu proizvodnih sredstev, (e) „Duty Free Replenishment Certificate“, (f) shema oprostitve davka od dohodka (g) shema izvozni kredit – pred izvozom – po izvozu (h) Dokapitalizacija. SL 8 SL o 1992 („Zakon zunanjetrgovinskem (25) Zgoraj navedene sheme od (a) do (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča IV, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ti so povzeti v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki jih vsakih pet let izda Ministrstvo za trgovino in se redno posodabljajo. En dokument izvozne in uvozne politike se nanaša na obdobje preiskave v zvezi s pregledom tega primera; tj. petletni načrt, ki se nanaša na obdobje od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007 („politika EXIM 2002-2007“). Poleg tega IV določi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2002-2007, v „Priročnik postopkov – od 1. aprila 2002 do 31. marca 2007, Zvezek I“ („HOP I 2002-2007“)18. Priročnik postopkov se prav tako redno posodablja. poslovanju“). Zakon (26) Shema (f) temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki se spreminja vsako leto z zakonom o zbiranju proračunskih sredstev. (27) Shema temelji na točkah 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki (Reserve Bank of India – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov. (28) Shema (h) je ad hoc subvencija, za katero ni bila ugotovljena pravna podlaga v indijskem zakonu. 1. 2. Regionalne sheme (29) Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije je Komisija prav tako preiskala številne sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij s strani regionalnih vlad ali organov nekaterih indijskih držav. (a) Država Utar Pradeš, – Sheme temeljijo na Zakonu o davku na trgovino iz leta 1948 vlade države Utar Pradeš („VUP“). (b) Država Maharaštra, – Paketna shema spodbud (PSS) vlade Maharaštre („ALS“) iz leta 1993. Ta shema temelji na resolucijah oddelka za industrijo, energetiko in delo ALS. 2. Državne sheme 2. 1. Shema vnaprejšnjih dovoljenj(„ALS“)/shema za vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“) (a) Pravna podlaga (30) Podroben opis te sheme vsebujejo odstavki 4. 1. 1 do 4. 1. 14 politike EXIM 2002-2007 in odstavkov 4,1 do 4,30 HOP I 2002-2007. 18 Uradno obvestilo št. 1/2002-2007 z dne 31. 3. 2002 Ministrstva za trgovino in industrijo indijske vlade. SL 9 SL (b) Upravičenost (31) Shemo ALS sestavlja šest podshem, kot je podrobneje opisano v spodaj navedeni uvodni izjavi (28). Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki ali trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza ALS in do ALS za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končne izvoznike, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8. 2 politike EXIM 2002-2007, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza ALS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem ARO in vzajemnega notranjega akreditiva. (c) Praktično izvajanje (32) Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za: (i) Fizični izvoz: To je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz surovin za proizvodnjo posebnega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti območje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost vključno z vrsto izvoznega izdelka sta navedena v dovoljenju. (ii) Letne potrebe: Takšno dovoljenje ni vezano na določen izvozni izdelek, ampak na širšo skupino (npr. kemični in podobni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na pretekle izvozne rezultate – brez dajatev uvaža vse surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji vseh izdelkov, ki spadajo v takšno skupino izdelkov. Če uporablja surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli nastalega izdelka, ki spada v takšno skupino izdelkov. (iii) Vmesne dobave: Ta podshema zajema primere, kjer nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni postopek. Proizvajalec izvoznik izdeluje vmesni izdelek. Brez dajatev lahko uvaža surovine in za ta namen prejme ALS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je obvezan izvoziti dokončani izdelek. (iv) Predvideni izvoz: Ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu brez dajatev uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predvideni izvoz“ proda kategorijam kupcev, omenjenim v odstavkih 8. 2. (b) do (f),(g),(i) in (j) politike EXIM 2002-2007. IV trdi, da se predvideni izvoz nanaša na zadevne posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav se štejejo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga IUE ali podjetju, ki se nahaja v posebni ekonomski coni („PEC“). (v) ARO: Imetnik ALS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva z ARO. V tem primeru je vnaprejšnje dovoljenje validirano kot ARO in potrjeno domačemu dobavitelju ob dobavi v njem določenih izdelkov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot so določene v odstavku 8. 3 politike EXIM 2002-2007 (tj. ALS za vmesne dobave/predvideni SL 10 SL izvoz, povračilo za predvideni trošarine). izvoz Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine. in povračilo končne (vi) Vzajemni notranji akreditiv: Ta podshema spet zajema domače dobave imetniku ALS. Imetnik ALS lahko pri banki odpre vzajemni notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Banka razveljavi dovoljenje za neposreden uvoz samo za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači dobavitelj je upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kot je določeno v odstavku 8. 3 politike EXIM 2002-2007 (tj. ALS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in povračilo končne trošarine). (33) Od štirih vzorčnih proizvajalcev izvoznikov je v OP le eden uporabil ALS. Bolj natančno, ta proizvajalec izvoznik je uporabil dve podshemi, namreč zgoraj navedeni shemi (i) in (ii). Ta sodelujoči izvoznik je pojasnil, da se je leta 1999, v času dokončnih izravnalnih ukrepov, ko je uporabljal DEPB, odločil, da bo prenehal uporabljati DEPB in namesto tega začel uporabljati ALS. (34) Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in potrošnje uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4. 30 HOP I 2002- 2007), v nadaljevanju imenujemo „evidenca potrošnje“. Preverjanje je pokazalo, da družba ustrezno vodi evidenco potrošnje. (35) V zvezi z zgoraj navedeno podshemo (i) IV določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci v času uvoza in izvoza na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi IV na osnovi standardnih input-output normativov („SION“). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP I 2002-2007. (36) V primeru podsheme (ii) iz uvodne izjave (27) (ALS za letne potrebe), se na dovoljenje vpiše samo vrednost uvoznega nadomestila. Imetnik dovoljenja mora „vzdrževati povezavo med uvoženimi surovinami in nastalim izdelkom“ (odstavek 4. 24A(c) HOP I 2002-2007). (37) Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev). (38) Preverjanje je pokazalo, je bila določena stopnja potrošnje glavnih surovin, potrebnih za proizvodnjo enega kilograma folije iz PET, navedena v evidenci potrošnje, nižja od ustreznega SION. To pomeni, da je bilo sodelujočemu izvozniku po SION dovoljeno dajatev prosto uvoziti več navedenih surovin, kot se jih je dejansko potrebovalo v proizvodnem postopku. Družba je trdila, da bo IV prilagodila presežno korist, ko bodo dovoljenja potekla, tj. 30 mesecev po izdaji dovoljenj, glej (31) zgoraj, saj je običajna praksa, da se uporabi možnost dveh podaljšanj za 6 mesecev. Vendar glede na to, da je bilo prvo dovoljenje družbi izdano 31. 1. 2003, družba ni mogla utemeljiti svoje pritožbe v času preverjanja na kraju samem, ki so ga službe Komisije izvedle maja 2005. Decembra 2005, ko je družba ob razkritju dala pripombe, ni predložila nobenih SL 11 SL dokazov, da je bil presežni odpust prilagojen. Ti SION so pripeljali do presežnega odpusta uvoznih dajatev. IV ni priskrbela dokaza, da je sistematično prilagajala presežni odpust, ko so dovoljenja potekla, niti da obstaja primeren sistem za prilagoditev presežnega odpusta. (d) Pripombe o razkritju (39) Na podlagi razkritja je IV navedla, da je leta 2005 v treh primerih spremenila ALS, da bi lahko, med drugim, bolje nadzorovala uporabo ALS proizvajalcev izvoznikov in da bi spremembe in boljše metode nadzora preprečile presežen odpust. Zato je trdila, da nobena subvencija, odobrena v okviru ALS in vključena v izračun, ne bi smela biti izravnana. (40) Treba je opomniti, da so te spremembe ALS začele veljati šele po OP in po preveritvenem obisku služb Komisije in da njihove uporabe ni bilo mogoče preveriti. Poleg tega je bil odstavek 4. 26 HOP I 2002-2007 z javnim obvestilom, objavljenim 10. oktobra 2005, dopolnjen z naslednjim: „licenčni organ ukrepa proti pridobitelju licence tudi, če ne predloži pravilno izpolnjenega Dodatka 23 (drugo ime za evidenco potrošnje)“. Vendar pa ni navedeno, kakšni bi bili ti ukrepi. (41) Zato se šteje, da zgoraj omenjene spremembe, ki so jih uvedli indijski organi, niso bile preverjene. Zlasti niso navedene posledice, če evidenca potrošnje ni predložena. Sklepi, navedeni v nadaljevanju, zato temeljijo na ugotovitvah iz OP. (e) Sklepna ugotovitev (42) Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe ugodnost, tj. finančni prispevek IV, ki so ga koristili preiskovani izvozniki. (43) Poleg tega so ALS za fizični izvoz in ALS za letne potrebe očitno zakonsko odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in proti njim se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem. (44) Poleg tega se v tem primeru uporabljene podsheme ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Niso v skladu s strogimi predpisi, določenimi v Prilogi I točka (i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. IV dejansko ni uporabila sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bile surovine porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). SION za zadevne izdelke niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, kar zasnova teh preveč ugodnih normativov indijski vladi ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji blaga za izvoz. Poleg tega IV ne izvaja nobenega učinkovitega nadzora na osnovi evidence potrošnje. (45) Proti tem podshemam se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi. (f) Izračun zneska subvencije SL 12 SL (46) Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabil ALS, je bil izračunan, kakor sledi. Števec so opuščene uvozne dajatve (osnovna carina in posebna dodatna carina) za uvoženi material v okviru dveh podshem ALS, uporabljenih za zadevni izdelek v OP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe, se pristojbine, ki se obvezno plačajo za pridobitev subvencije, odštejejo od zneskov subvencije, če so bile vložene upravičene zahteve. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je imenovalec promet od izvoza zadevnega izdelka v OP. (47) Družba, ki je to shemo uporabila v OP, je prejela subvencijo 6,0 %. 2. 2. Duty Entitlement Passbook scheme („DEPB“) (a) Pravna podlaga (48) Podroben opis DEPB je vsebovan v odstavku 4. 3 politike EXIM 2002-2007 in poglavju 4 HOP I 2002-2007. V času prvotne preiskave sta obstajali dve obliki DEPB – predizvozna in poizvozna. Aprila 2000 je bila predizvozna oblika DEPB prekinjena, zato je preiskava preučila le poizvozno obliko domnevne subvencije. (b) Upravičenost (49) Vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik je upravičen do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da so imele tri družbe v OP ugodnosti iz te sheme. (c) Praktično izvajanje DEPB (50) Upravičeni izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPB, ki so izračunani kot delež vrednosti izvoženih izdelkov iz te sheme. Takšne stopnje DEPB so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnimi izdelki. Določene so na osnovi SION, ob upoštevanju domnevne uvozne vsebnosti surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšen domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne. (51) Da je upravičeno do ugodnosti iz te sheme, mora podjetje izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom dati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka v okviru DEPB. Za izvoz blaga indijski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim vsebuje znesek kredita DEPB, ki se dodeli za navedeni izvozni posel. V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, IV ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPB. Primerna stopnja DEPB za izračun dajatve je tista, ki je bila uporabljena v času izdaje izvozne deklaracije. Zato višine dajatve ni možno spreminjati za nazaj. (52) Ugotovljeno je bilo tudi, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi, krediti DEPB lahko po obračunskem načelu knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, če izpolnjujejo obveznosti izvoza. Takšni krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na kasnejši uvoz vsakršnega blaga, ki se neomejeno uvaža, razen proizvodnih sredstev. Blago, uvoženo s takšnimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPB se lahko prosto prenašajo in so veljavni 12 mesecev od datuma izdaje. SL 13 SL (53) Vloga za kredite DEPB lahko zajema do 25 izvoznih poslov ali, če je vložena elektronsko, neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko ni strogih rokov za vlogo za kredite DEPB, ker se večina časovnih rokov, navedenih v poglavju 4. 47 HOP I 2002- 2007, vedno šteje od zadnjega izvoznega posla, ki je naveden v vlogi DEPB. (54) Indijska vlada in en izvoznik sta službe Komisije opozorila, da bo ta shema kmalu prekinjena in jo bo nadomestila shema, domnevno „skladna s STO“ shemo. Prvotno je bilo načrtovano, da se DEPB izteče 1. aprila 2005. Ker pa nadomestna shema ni bila pripravljena za izvajanje, je bila DEPB podaljšana do 1. aprila 2006. Če nova shema ne bo pripravljena za začetek veljavnosti, bo DEPB ostala veljavna tako dolgo, kot bo potrebno. (d) Pripombe o razkritju (55) Ob razkritju so IV in dva izvoznika, ki sta prejemala subvencije iz te sheme, predložili pripombe na zgornjo analizo DEPB. Trdili (i) so, da je kredite DEPB domnevno mogoče prejeti le, če je blago izvoženo in veljajo za surovinske materiale uvozne dajatve, (ii) je bila zadevna metodologija izračuna Komisije, ki je temeljila na „obračunskem“ načelu, v nasprotju z metodo iz prvotnega postopka iz leta 1999, ki je pripeljala do uvedbe dokončnih izravnalnih ukrepov in je temeljila na podlagi „prejemka“, (iii) zahtevali takojšen zaključek postopka glede DEPB, ker je IV objavila njegovo ukinitev s 1. aprilom 2006 in (iv) trdili, da bi nadaljnje upoštevanje pri izračunu pomenilo kršitev določb iz člena 27 ASCM v korist držav v razvoju. (56) Zgornje trditve (i) niti IV niti izvozniki niso nadalje utemeljili. Trditev je v vsakem primeru v nasprotju s preiskavo, ki je omenjena v uvodnih izjavah (50) do (53) zgoraj. Zato se ta trditev zavrne. (57) Kar zadeva trditev (ii), je treba povedati, da je namen metodologije, uporabljene v tej preiskavi, da bolje odrazi vpliv subvencioniranja o finančnem stanju sodelujočih izvoznikov v določenem obdobju preiskave. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. To med drugim potrjuje tudi knjiženje kreditov DEPB na podlagi vnaprejšnje vknjižbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi. Poleg tega je treba opomniti, da so to metodo službe Komisije že nekajkrat uporabile, zlasti v primeru sistema grafitnih elektrod19 , in da ta metoda ne vodi v popolnoma drugačno obravnavanje sheme, za katero je bilo dejansko možno od začetka sprejeti izravnalne ukrepe. Zato se ta trditev zavrne. (58) V zvezi s trditvijo (iii) je bilo resnično ugotovljeno, da je IV v preteklosti objavila odpravo DEPB. DEPB bi se moral ukiniti 31. marca 2005, vendar ga je IV podaljšala do 30. septembra. IV je nato dodatno podaljšala veljavnost sheme do 1. aprila 2006. V teh okoliščinah je še vedno negotovo, ali bo DEPB dejansko ukinjen s 1. aprilom 2006 (glej uvodno izjavo (123) spodaj). (59) V zvezi s trditvijo (iv) zgoraj je bilo ugotovljeno, da ni prišlo do kršitev določb iz člena 27 ASCM v korist držav v razvoju. Ta člen v bistvu ne izključuje, da članica STO sprejme izravnalne ukrepe proti škodljivim učinkom subvencioniranja druge 19 Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004 z dne 13. 9. 2004 UL L 295, str. 4 (uvodna izjava (13)). SL 14 SL članice. Ker je bilo ugotovljeno, da se lahko proti DEPB uvede izravnalni ukrep, se ta trditev zavrne. (e) Zaključne ugotovitve v zvezi z DEPB (60) DEPB zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Kredit DEPB je finančni prispevek IV, saj bo na koncu morda uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega DEPB kredit za izvoznika predstavlja ugodnost, ker izboljša likvidnost družbe. (61) Poleg tega je DEPB zakonsko odvisna od opravljenega izvoza in zato specifična, proti njej pa se v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe lahko uvedejo izravnalni ukrepi. (62) Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje strogih predpisov, določenih v Prilogi I (i), Prilogi II (opredelitev in predpisi za povračila) in Prilogi III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, in znesek kredita ni izračunan glede na porabljene surovine. Poleg tega ni sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so uporabljene v proizvodnem postopku izvoženega izdelka, in ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v pomenu točke (i) Priloge I in Prilog II in III osnovne uredbe. Izvoznik je upravičen do ugodnosti DEPB ne glede na to, ali sploh uvaža surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik preprosto izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporabi kot surovina, upravičeni do ugodnosti DEPB. (f) Izračun zneska subvencije (63) V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je bila višina izravnalnih subvencij izračunana glede na ugodnosti, dodeljene prejemniku, ki so bile ugotovljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V tem smislu se šteje, da se ugodnost dodeli prejemniku v trenutku, ko je izveden izvozni posel iz te sheme. V tem trenutku se lahko IV odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. (64) V skladu z zgoraj navedenim se šteje za ustrezno, da se ugodnost iz DEPB oceni kot vsoto kreditov, prejetih za vse izvozne posle iz te sheme v obdobju preiskave. (65) Kjer so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. (66) V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe so bili ti zneski subvencije dodeljeni za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tri družbe so imele korist od te sheme med OP ter pridobile subvencije v obsegu med 9,0 % in 11,0 %. SL 15 SL 2. 3. Shema izvozno usmerjenih enot („SIUE“)/Shema posebnih ekonomskih con („SPEC“) (a) Pravna podlaga (67) Podrobni opisi teh shem so vsebovani v poglavjih 6 (SIUE) in 7 (SPEC) politike EXIM 2002-2007 in HOP I 2002-2007. (b) Upravičenost (68) Z izjemo izključno trgovskih podjetij so lahko v SPEC ali SIUE vključene vse družbe, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Ugotovljeno je bilo, da je imela ena družba v OP korist od SIUE. (c) Praktično izvajanje (69) SPEC so posebej zasnovane prostocarinske enklave, ki se po politiki EXIM 2002-2007 štejejo za tuje ozemlje za namene trgovinskih operacij, dajatev in davkov. (70) Po drugi strani so SIUE geografsko prožnejše in se lahko ustanovijo kjer koli v Indiji. Ta shema dopolnjuje SPEC. (71) Vloga za status IUE ali PEC mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo vlogo družbe, so pogoji za sprejem posredovani družbi. Sporazum o priznanju statusa PEC/IUE družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja. (72) Ključna obveznost IUE ali PEC, kot je določeno v politiki EXIM 2002-2007, je doseči neto devizni zaslužek („NDZ“), kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga. (73) Enote IUE/PEC so upravičene do naslednjih koncesij: (i) oprostitev uvoznih dajatev za vse vrste blaga (vključno s proizvodnimi sredstvi, surovinami in potrošnim blagom), ki so potrebne za izdelavo, proizvodnjo, predelavo ali so s tem povezane; (ii) oprostitev trošarin za blago, nabavljeno na domačem trgu; (iii) povračilo centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago; (iv) možnost prodaje dela proizvodnje na domačem trgu ob plačilu ustreznih dajatev na končni izdelek kot izjema k splošni zahtevi po izvozu celotne proizvodnje; (v) oprostitev davka od dohodka, ki običajno velja za dobičke iz izvozne prodaje v skladu z oddelkom 10A ali oddelkom 10B Zakona o davku na dohodek, za obdobje 10 let od začetka delovanja, toda najdlje do leta 2010; (vi) možnost 100% tujega lastniškega kapitala. SL 16 SL (74) Enote, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci. Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi ustrezno poslovno knjigo vseh uvozov, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza. Ti dokumenti se po potrebi periodično predložijo pristojnim organom („četrtletna in letna poročila o napredku“). Vendar pa se „na nobeni točki[od enote iz sheme IUE ali PEC] ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge enote, prodajo DTA ali zalogami“, odstavek 10. 2 Priloge 14-I in odstavek 13. 2 Priloge 14-II HOP I 2002-2007. (75) Domača prodaja se odpremi in registrira na osnovi samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk IUE nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je stalno nameščen pri IUE. (76) V tem primeru je le eden izmed sodelujočih izvoznikov v enem delu OP uporabljal SIUE. Ker SPEC ni bila uporabljena, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za to shemo. Sodelujoči izvoznik, ki je uporabljal IUE, je shemo uporabljal za uvoz proizvodnih sredstev brez uvoznih dajatev in za prejemanje povračila centralnega prometnega davka, plačanega na lokalno nabavljeno blago. Ta izvoznik ni koristil oprostitve uvoznih dajatev na surovine, ker obrat IUE za surovino, potrebno pri proizvodnji folije iz PET, uporablja PET v obliki zrnc. Ta PET v obliki zrnc se proizvaja v drugem obratu družbe, in sicer iz surovin, kupljenih v okviru ALS. Tako je družba uporabila ugodnosti, opisane pod (i) in (iii) v uvodni izjavi (73) zgoraj. (d) Pripombe o razkritju (77) Družba, ki je koristila ugodnosti v okviru IUE, je dala pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni. (e) Zaključne ugotovitve v zvezi z EOU (78) Oprostitev IUE dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“) in povračilo centralnega prometnega davka so finančni prispevek IV v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako IUE omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker ta ohranja likvidnost, saj ji ni treba plačati dajatev, ki bi običajno zapadle, in dobi povrnjen prometni davek. (79) Tako oprostitev osnovne carine in posebne dodatne carine ter povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične in kot subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi po členu 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj IUE, kot je določen v odstavku 6. 1 politike EXIM 2002-2007, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud. (80) Poleg tega je bilo potrjeno, da IV nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, za ugotavljanje, ali so bile brez carine in davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega oprostitev dajatev za produkcijska sredstva jasno ni dovoljena shema za povračilo dajatev. SL 17 SL (81) Indijska vlada ni izvedla dodatne preiskave na osnovi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe), niti ni dokazala, da ni prišlo do presežnega odpusta. (f) Izračun zneska subvencije (82) Zato je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka skupnemu odpustu uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, ter povračilu prometnega davka, ki sta nastala v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. (i) Povračilo centralnega prometnega davka na obratna sredstva (83) Števec je bil izračunan, kot sledi. Znesek subvencije za izvoznika, ki je uporabil to shemo, je bil izračunan na osnovi povračila prometnega davka za nakupe za proizvodni sektor, tj. med drugim za dele in embalažni material, v času obdobja preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. (84) V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni promet od izvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezni imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako dobljena stopnja subvencije znaša 0,02%. (ii) Oprostitev uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) in povračilo centralnega prometnega davka na proizvodna sredstva (85) V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je ugodnost za družbo, ki je uporabila to shemo, izračuna na osnovi višine neplačanih carin na uvožena proizvodna sredstva in zneska povrnjenega prometnega davka na nakup proizvodnih sredstev med obdobjem, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnih proizvodnih sredstev v industriji zadevnega izdelka. Tako izračunan znesek, ki velja za obdobje preiskave v zvezi s pregledom, je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da odraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako ugotovi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. Pristojbine za pridobitev subvencije so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od te vsote, tako da je znesek subvencije postal števec. V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet sektorja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine. Tako dobljena stopnja subvencije znaša 5,0 %. (86) Tako skupna stopnja subvencije v okviru SIUE za zadevno družbo znaša 5 %. 2. 4. Shema v podporo izvozu proizvodnih sredstev („SPIPS“) (a) Pravna podlaga (87) Podroben opis SPIPS je vsebovan v poglavju 5 politike EXIM 2002-2007 in poglavju 5 HOP I 2002-2007. SL 18 SL (b) Upravičenost (88) Proizvajalci izvozniki, izvozniki, ki so „povezani“ s spremljajočimi proizvajalci in dobavitelji storitev, so upravičeni do te sheme. Ugotovljeno je bilo, da so imele štiri vzorčne družbe v OP ugodnosti od te sheme. trgovci (c) Praktično izvajanje (89) Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz proizvodnih sredstev (novih in – od aprila 2003 – do deset let starih že rabljenih proizvodnih sredstev) po znižani stopnji dajatve. V ta namen IV po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje SPIPS. Od aprila 2000 shema dovoljuje znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vsa proizvodna sredstva, uvožena po tej shemi. Do 31. marca 2000 je veljala 11 % stopnja dajatve (vključno z 10 % dodatno dajatvijo) in, v primeru uvozov z visoko vrednostjo, nična stopnja dajatve. Za izpolnjevanje obveznosti izvoza se morajo uvožena proizvodna sredstva uporabljati za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju. (d) Pripombe o razkritju (90) Po razkritju je IV trdila, da pri dodatku obresti za določitev celotnega zneska ugodnosti ni razloga za predpostavko, da je družba s posojili financirala celoten znesek posebne dodatne carine in da je treba zato upoštevati stopnjo dolga posamezne družbe v obdobju preiskave ter za izračun uporabiti le sorazmeren znesek. (91) Šteje se, da bi stroški nastali ne glede na to, ali si je družba izposodila denar ali uporabila svoja lastna sredstva za financiranje. Če družba vzame posojilo, je ta strošek plačilo obresti za posojilo. Če financira iz lastnih sredstev, gre za stroške, ki nastanejo zaradi izpada naložbenega donosa. Utemeljitev je bila zato zavrnjena. (92) Tri družbe, ki so koristile ugodnosti v okviru SPIPS, so dale manjše pripombe na določene podrobnosti glede izračuna ustreznih stopenj subvencij. Če so bile te pripombe upravičene, so bili izračuni ustrezno prilagojeni. (e) Zaključna ugotovitev o SPIPS (93) EPCG zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek IV, ker ta koncesija zmanjša prihodek IV od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj ob uvozu privarčevane dajatve izboljšajo likvidnost družbe. (94) Poleg tega je SPIPS zakonsko odvisna od opravljenega izvoza, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjevanja obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in proti njej se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi. (95) Ta shema se ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v pomenu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v Prilogi I točki (i) osnovne uredbe, ne zajemajo proizvodnih sredstev, ker se ne uporabljajo pri proizvodnji izvoženih izdelkov. (f) Izračun zneska subvencije SL 19 SL (96) Števec je bil izračunan, kot sledi. Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na osnovi neplačanih carin na uvožena proizvodna sredstva v obdobju, ki odraža običajno amortizacijsko dobo takšnih proizvodnih sredstev v industriji folije iz PET. Obresti so bile dodane temu znesku, da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije. (97) V skladu s členoma 7(2) in 7(3) osnovne uredbe je ta znesek subvencije dodeljen na izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza. Subvencije, ki so jih dobili štiri vzorčne družbe, so znašale med 1,3 % in 2,7 %. 2. 5. „Duty Free Replenishment Certificate“(„DFRC“) (a) Pravna podlaga (98) Pravno podlago za to shemo vsebujejo odstavki 4. 2. 1 do 4. 2. 7 politike EXIM 2002- 2007 in odstavki 4. 31 do 4. 36 HOP I 2002-2007. (b) Praktično izvajanje (99) Ker nobena od štirih vzorčnih družb ni koristila ugodnosti v okviru DFRC, ni treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov DFRC. 2. 6. Shema oprostitve davka od dohodka („ITES“) (a) Pravna podlaga (100) Zakon o davku na dohodek iz leta 1961, ki ga vsako leto dopolnjuje Zakon o financah, zajema pravno podlago za to shemo. Slednji vsako leto določa podlago za pobiranje davkov ter različne oprostitve in znižanja, ki jih lahko družbe zahtevajo. Družbe izvoznice lahko zahtevajo davčno oprostitev v skladu z oddelki 10A, 10B in 80HHC Zakona o davku na dohodek. (b) Praktično izvajanje (101) Ker nobeno od štirih vzorčenih družb ni koristilo ugodnosti v skladu z oddelki 10A in 10B Zakona o davku na dohodek, ni potrebna nadaljnja analiza uvedbe izravnalnih ukrepov iz oddelkov 10A in 10B Zakona o davku na dohodek. (102) Dva preiskovana izvoznika sta navedla, da sta bila deležna ugodnosti od delne oprostitve davka od dohodka na dobiček, ustvarjen z izvozom med OP v skladu z oddelkom 80HHC Zakona o davku na dohodek. Vendar gleda na to, da je bila ta določba Zakona o davku na dohodek odpravljena po poslovnem letu, ki je trajalo od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005, vložniki po 31. marcu 2004 ne bo imeli nobenih ugodnosti več. Za ugodnosti iz oddelka 80HHC Zakona o davku na dohodek zato v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe ne smejo biti uvedeni izravnalni ukrepi. 2. 7. Shema izvoznih kreditov („SIK“) (a) Pravna podlaga SL 20 SL (103) Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04. 02. 01/2002-03 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04. 02. 01/2003-04 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („RBI“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.
| 3,862
| 1
|
2013/62010CC0117/62010CC0117_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,179
| 15,881
|
62010CC0117
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
PAOLA MENGOZZIJA,
predstavljeni 17. januarja 2013 (
1
)
Zadeva C‑117/10
Evropska komisija
proti
Svetu Evropske unije
„Državne pomoči — Pristojnost Sveta — Člen 88(2), tretji pododstavek, ES — Obstoječe sheme pomoči — Predlog za ustrezne ukrepe — Učinki — Uredba št. 659/1999 — Pomoč za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč na Poljskem“
1.
Komisija s tožbo, ki je predmet tega postopka, Sodišču predlaga, naj se Odločba Sveta z dne 20. novembra 2009 o dodelitvi državne pomoči s strani oblasti Republike Poljske za nakup kmetijskih zemljišč med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) (
2
) razglasi za nično.
2.
S tremi drugimi tožbami, vloženimi vzporedno, je Komisija izpodbijala odločbe Sveta v zvezi s pomočmi iste vrste, ki so jih odobrile Republika Litva (zadeva C‑111/10), Republika Latvija (zadeva C‑118/10) in Republika Madžarska (zadeva C‑121/10).
3.
V vseh tožbah se poraja isto občutljivo vprašanje: ali je predlog za ustrezne ukrepe, ki jih je predlagala Komisija v okviru rednega preverjanja sistemov pomoči, ki obstajajo v državah članicah, opravljenega v skladu s členom 88(1) ES (ali člena 108(1) PDEU v zvezi z zadevami C‑111/10, C‑118/10 in C‑121/10), dokončno stališče te institucije glede združljivosti obravnavane sheme s skupnim trgom, zaradi katerega Svet ne more uresničevati pristojnosti na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES (ali člena 108(2), tretji pododstavek, PDEU), da z odstopanjem od določb člena 87 ES (ali člena 107 PDEU) in od drugih določb, ki se uporabljajo, odobri pomoči, če so utemeljene na podlagi izjemnih okoliščin?
I – Pravni okvir
4.
Čeprav je bila izpodbijana odločba objavljena po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, je bila sprejeta na podlagi določb Pogodbe ES. Zato se je treba v teh sklepnih predlogih sklicevati nanje.
5.
Odstavek 1 člena 88 Pogodbe ES določa:
„Komisija v sodelovanju z državami članicami redno preverja vse sisteme pomoči, ki obstajajo v teh državah. Slednjim predlaga ustrezne ukrepe, ki so potrebni za postopen razvoj ali delovanje notranjega trga“.
6.
Odstavek 2 tega člena v tretjem in četrtem pododstavku določa:
„Na predlog države članice lahko Svet soglasno sklene, da se državna pomoč, ki jo ta država dodeli ali jo ima namen dodeliti, šteje kot združljiva z notranjim trgom, z odstopanjem od določb člena 87 ali uredb po členu 89, če takšen sklep upravičujejo izjemne okoliščine. Če je Komisija glede takšne pomoči že sprožila postopek iz prvega pododstavka tega odstavka, je posledica vložitve predloga zadevne države pri Svetu začasna prekinitev postopka do razglasitve stališča Sveta.
Če v treh mesecih po vložitvi omenjenega predloga Svet svojega stališča ne razglasi, odloča o primeru Komisija.“
7.
Poglavje 4 Priloge IV k Aktu o pristopu Poljske k Evropski uniji (v nadaljevanju: Akt o pristopu iz leta 2003) (
3
) v delu, ki obravnava pogoje za uporabo pravil o konkurenci Pogodbe ES, določa:
„Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov navedenih v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) [ES], ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—
O ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. […]. Komisija objavi seznam takih pomoči.
Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za ‚obstoječo‘ pomoč v smislu člena 88(1) [ES].
Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.“
8.
V smislu člena 1(b) in (c) Uredbe (ES) Sveta št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (
4
) (postal člen 88 ES), kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003, v tej uredbi:
„b)
‚veljavna pomoč‘ pomeni:
(i)
brez poseganja v […] točko 3, in v Dodatek k tej Prilogi Akta o pristopu […] Poljske […] vsako pomoč, ki je obstajala pred začetkom veljavnosti Pogodbe v zadevnih državah članicah, se pravi programe pomoči in posamično pomoč, ki se jih je začelo izvajati pred začetkom veljavnosti Pogodbe in se jih izvaja tudi po začetku veljavnosti Pogodbe;
(ii)
odobreno pomoč, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki sta jo odobrila Komisija ali Svet;
[…]
(c)
‚nova pomoč‘ pomeni vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči;
[…]“.
9.
Členi 17 do 19 v poglavju V Uredbe št. 659/1999 opredeljujejo postopek v zvezi z veljavno pomočjo. Člen 17 z naslovom „Sodelovanje na podlagi člena [88(1) ES]“ v odstavku 2 določa:
„Če Komisija meni, da veljavna shema ni ali ni več združljiva s skupnim trgom, o svojem predhodnem stališču obvesti zadevno državo članico in ji omogoči, da predloži svoje pripombe v roku enega meseca. […]“
10.
Člen 18 z naslovom „Predlog za primerne ukrepe“ določa:
„Če Komisija, glede na podatke, ki jih je država članica predložila na podlagi člena 17, ugotovi, da veljavna shema pomoči ni ali ni več združljiva s skupnim trgom, izda priporočilo, v katerem zadevni državi članici predlaga primerne ukrepe. Priporočilo lahko predlaga predvsem:
(a)
vsebinsko spremembo sheme pomoči, ali
(b)
uvedbo postopkovnih zahtev, ali
(c)
odpravo sheme pomoči.“
11.
Člen 19 Uredbe št. 659/1999 v odstavkih 1 in 2 določa pravne posledice predloga za primerne ukrepe:
„1. Če zadevna država članica sprejme predlagane ukrepe in o tem obvesti Komisijo, Komisija to zabeleži in o tem obvesti državo članico. Državo članico to sprejetje zavezuje, da primerne ukrepe tudi izvaja.
2. Če država članica ne sprejme predlaganih ukrepov in Komisija potem, ko je upoštevala razloge zadevne države članice, še vedno meni, da so ukrepi potrebni, Komisija sproži postopek na podlagi člena 4(4).[ (
5
)] Členi 6, 7 in 9 se uporabljajo smiselno.“
12.
V Smernicah Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (v nadaljevanju: kmetijske smernice iz leta 2000), (
6
) ki so prenehale veljati 31. decembra 2006, je v četrti alinei točke 4.1.1.5 med stroške, ki so upravičeni do pomoči za naložbe v kmetijska podjetja, vključen nakup zemljišč.
13.
Točka 29 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju 2007–2013 (v nadaljevanju: kmetijske smernice 2007–2013), (
7
) ki so s 1. januarjem 2007 nadomestile kmetijske smernice iz leta 2000, (
8
) določa:
„Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva se razglasi za združljivo s členom 87(3)(c) Pogodbe, če izpolnjuje vse pogoje iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1857/2006.“ (
9
)
14.
Člen 4(1) in (8) Uredbe št. 1857/2006, na katerega se sklicuje zgoraj navedena točka 29 kmetijskih smernic 2007–2013, določa:
„1. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v Skupnosti za primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3)(c) [ES] in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) [ES], če izpolnjuje pogoje iz odstavkov 2 do 10 tega člena.
[…]
8. Pomoč se lahko dodeli za nakup zemljišč, razen zemljišč za gradnjo, v vrednosti do 10 % upravičenih stroškov naložbe.“
15.
Točka 195 kmetijskih smernic 2007–2013 v poglavju VIII.E. z naslovom „Obstoječi ukrepi državne pomoči v skladu z Aktom o pristopu iz leta 2003“ določa:
„Za oceno shem pomoči in posameznih pomoči, ki se štejejo za obstoječo pomoč v skladu s točko 4 iz poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003, se bodo smernice Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju, ki so se uporabljale 31. decembra 2006, še naprej uporabljale do 31 decembra 2007 brez poseganja v točko 196, če je taka pomoč najpozneje do 30. aprila 2007 usklajena s temi smernicami.“
16.
Točke 196 do 198 kmetijskih smernic 2007–2013 v poglavju VIII.F z naslovom „Predlogi ustreznih ukrepov“ določajo:
„(196)
Komisija v skladu s členom 88(1) [ES] državam članicam predlaga, da spremenijo obstoječe sheme pomoči, da bodo skladne s temi smernicami, najpozneje do 31. decembra 2007, razen obstoječih shem […] za naložbe za nakup zemlje kmetijskih gospodarstev, ki jih bo spremeniti, da bodo usklajene s temi smernicami, najkasneje do 31. decembra 2009.
(197)
Države članice so pozvane, da najpozneje do 28. februarja 2007 pisno potrdijo, da sprejmejo te predloge ustreznih ukrepov.
(198)
Če država članica pred tem datumom pisno ne potrdi sprejetja, bo Komisija uporabila člen 19(2) Uredbe (ES) št. 659/1999 in, če bo potrebno, začela postopke iz zadevne določbe.“
17.
V sporočilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu z dne 15. marca 2008, (
10
) se je Komisija v skladu s členom 19(1) Uredbe št. 659/1999, seznanila z „izrecnim in brezpogojnim soglasjem“ Poljske o predlaganih ukrepih iz točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013, o katerem so poljske oblasti v pisni obliki obvestile Komisijo 26. februarja 2007.
II – Ozadje spora in izpodbijana odločba
18.
Poljska je leta 2004 v skladu s postopkom iz poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003, navedenega v točki 7 zgoraj, Komisiji priglasila ukrepe, za katere je želela, da se štejejo za obstoječe pomoči v smislu člena 88(1) ES do konca tretjega leta po pristopu. Med njimi so „subvencije za plačilo obresti za posojila za naložbe v kmetijski in agroživilski sektor“ in „prodaja zemljišč v lasti fonda za kmetijsko premoženje iz državne blagajne z obročnim vračanjem dolgovanega zneska in z uporabo preferenčne obrestne mere“. (
11
)
19.
Komisija je v dopisu z dne 30. maja 2005 pozvala države članice, naj ji pošljejo predloge za poenostavitev pravil o pomoči v kmetijskem sektorju. Poljska vlada je v dopisu iz junija 2006 komentirala osnutek novih smernic, ki ji ga je Komisija poslala 19. maja 2006, in Komisijo prosila, naj ohrani pomoči za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč. Poljska vlada je v dopisu z dne 3. novembra 2006 Komisijo prosila, naj spremeni osnutek Uredbe št. 1857/2006 in črta člen 4(8) ter vključi nakup kmetijskih zemljišč med stroške, ki so upravičeni do pomoči za naložbe, naštete v členu 4(4). Poljska je to predlagala tudi na srečanju držav članic s Komisijo 25. oktobra 2006.
20.
Poljski organi so v dopisu z dne 21. aprila 2009 Komisijo prosili, naj spremeni točko 196 kmetijskih smernic 2007–2013. Komisija je odgovorila z dopisom z dne 15. maja 2009 in spomnila, da je bila možnost ohranitve veljavnih pomoči za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč izjemoma vključena v smernice, da bi izpolnila zahteve nekaterih držav članic, tudi Poljske, in ni videti, da bi bilo tako odstopanje mogoče nadalje podaljšati.
21.
Poljski organi so v dopisu z dne 12. junija 2009, naslovljenem na predsedstvo Unije, prosili, naj se izjemoma dovolijo pomoči za nakup kmetijskih zemljišč na Poljskem od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013 na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. Enako prošnjo so poslali Svetu za kmetijstvo in ribištvo 28. septembra 2009. Komisija je na pripravljalnih sestankih Posebnega odbora za kmetijstvo in na srečanjih s predstavniki poljske vlade večkrat izrazila nestrinjanje s predlaganim ukrepom in predlagala druge rešitve.
22.
Svet je 20. novembra 2009 soglasno (z vzdržanjem sedmih delegacij) sprejel izpodbijano odločbo. Člen 1 te odločbe določa:
„Izredna pomoč poljskih oblasti za posojila za nakup kmetijskih zemljišč, ki znaša največ 400 milijonov PLN in se dodeli med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2013, se šteje kot združljiva s skupnim trgom.“
23.
Pomoč, ki je razglašena za združljivo, je opisana v točkah 9 in 10 obrazložitve izpodbijane odločbe:
„(9)
Državna pomoč, ki naj bi se dodelila, znaša 400 milijonov PLN in bi morala v obdobju od leta 2010 do leta 2013 omogočiti prodajo 600.000 hektarjev kmetijskih zemljišč za namene vzpostavitve ali razširitve kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo merila za družinska gospodarstva, tj. so velika do 300 hektarjev. V skladu s shemo naj bi bila omogočena vzpostavitev 24.000 kmetijskih gospodarstev, ki v zadevnem vojvodstvu niso večja od povprečja. Povprečna vsota pomoči za eno gospodarstvo bi morala znašati približno 4500 EUR. Cena zemljišča, upravičenega do pomoči, ne bi smela presegati povprečne tržne cene v zadevnem vojvodstvu. Za zemljišče v lasti fonda za kmetijsko premoženje iz državne blagajne bi bilo treba uporabiti razpisni postopek.
(10)
Pomoč bo dodeljena v obliki subvencioniranja plačil obresti na posojila, tj. plačila razlike med letnimi obrestnimi merami banke, ki predstavljajo 1,5‑kratno vrednost diskontne stopnje trasiranih menic, ki jih reeskontira Nacionalna banka Poljske, in dejansko obrestno mero, ki jo plača posojilojemalec in je najmanj 2‑odstotna.“
III – Postopek pred Sodiščem in predlogi strank
24.
Komisija je 3. marca 2010 v sodnem tajništvu Sodišča vložila tožbo, ki je predmet tega postopka. S sklepom z dne 9. avgusta 2010 je bila Republiki Madžarski, Republiki Litvi in Republiki Poljski dovoljena intervencija v podporo predlogom Sveta.
25.
Komisija Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo razglasi za nično in Svetu naloži plačilo stroškov. Svet Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne in plačilo stroškov naloži Komisiji. Madžarska, Poljska in Litva Sodišču predlagajo, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Poljska podpira tudi predlog Sveta o naložitvi plačila stroškov Komisiji.
IV – Tožba
26.
Komisija v utemeljitev tožbe navaja štiri razloge, ki temeljijo na nepristojnosti Sveta za sprejetje izpodbijane odločbe, zlorabi pooblastil, kršitvi načela lojalnega sodelovanja med institucijami in očitni napaki pri presoji. Pred presojo navedenih razlogov je treba na kratko navesti sodno prakso Sodišča o vlogi Komisije in Sveta v postopkih nadzora državnih pomoči.
A – Sodna praksa Sodišča o vlogi Komisije in Sveta v postopkih nadzora državnih pomoči
27.
Sodišče se je prvič izreklo glede obsega uporabe člena 88(2), tretji pododstavek, ES v okviru tožbe za razglasitev ničnosti, ki jo je vložila Komisija zoper odločbi, s katerima je Svet odobril pomoč za destilacijo nekaterih vin v Italiji in Franciji. (
12
) V takrat izrečeni sodbi, kolikor je upoštevna v obravnavani zadevi, je Sodišče implicitno menilo, da na pristojnost Sodišča na podlagi prej navedene določbe Pogodbe ne vpliva, če je Komisija v okviru odločbe o uvedbi postopka iz člena 88(2) ES, sprejela stališče o nezdružljivosti pomoči, ki jo je Svet pozneje dovolil.
28.
Pristop Sodišča v primeru neskladja stališč Komisije in Sveta o združljivosti pomoči, ki je predmet postopka, je bil pojasnjen v dveh poznejših sodbah.
29.
V zadevi, v kateri je bila na občni seji 29. junija 2004 izrečena prva taka sodba, (
13
) je Komisija po postopku iz člena 88(2) ES izjavila, da nekateri ukrepi pomoči, ki jih je sprejela Portugalska republika v sektorju prašičereje, niso združljivi s skupnim trgom, in je odredila vračilo pomoči. Pozneje je Svet na predlog Portugalske sprejel odločbo na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES, s katero je odločil, da je pomoč portugalskim prašičerejcem, ki bi morali vrniti zgoraj navedeno pomoč, združljiva s skupnim trgom. Komisija je izpodbijala pristojnost Sveta za sprejetje take odločbe, ki je bila po njenem mnenju enakovredna dovolitvi pomoči, o katerih je sama prej odločila, da so nezdružljive. Sodišče v sodbi ugotavlja zlasti, da člen 88 ES daje Komisiji osrednjo vlogo pri odločanju glede združljivosti državnih pomoči s skupnim trgom tako pri presoji obstoječih pomoči kot pri dovoljenjih za nove pomoči. Ugotavlja tudi, da iz samega besedila člena 88(2), tretji pododstavek, ES izhaja, da se ta določba nanaša na izjemen in poseben primer (
14
) in da je pooblastilo Sveta na podlagi tega člena očitna izjema. (
15
) To po mnenju Sveta kaže, da „ko Komisija sprejema odločbo o ugotovitvi nezdružljivosti pomoči s skupnim trgom, Svet ne more onemogočiti učinkovitosti te odločbe s tem, da sam razglasi pomoč za združljivo s skupnim trgom na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES“. (
16
) Sodišče dalje pravi, da „Svet ne more več onemogočiti učinkovanja take odločbe s tem, da na podlagi te določbe pomoč, katere namen je prejemnikom […] pomoči, ki jo je Komisija razglasila za nezdružljivo, nadomestiti vračila, ki jih dolgujejo na podlagi te odločbe, razglasi za združljivo s skupnim trgom“. Po mnenju Sodišča je taka razlaga skladna z načelom pravne varnosti, ker „omogoči preprečitev, da bi bila ista državna pomoč predmet nasprotnih odločb Komisije in Sveta, sprejetih zaporedoma“, in možnost vplivanja na „pravnomočnost neke upravne odločbe po preteku razumnih rokov za vložitev tožbe ali z izčrpanjem pravnih sredstev“. (
17
)
30.
Sodišče je ta načela potrdilo v sodbi, izrečeni 22. junija 2006. (
18
) V tisti zadevi se je izpodbijala odločba, s katero je Svet Kraljevini Belgiji dovolil dodelitev davčnih ugodnosti centrom za usklajevanje. Komisija je v zvezi z davčnimi shemami takih centrov sprejela različna stališča, med katerimi je odločba o nezdružljivosti, sprejeta februarja 2003 po končanem postopku iz člena 88(2) ES. Belgijska vlada je aprila istega leta prijavila Komisiji nekatere spremembe zakona o ustanovitvi centrov za usklajevanje, v zvezi s katerimi je bil uveden nov postopek formalne preiskave. Hkrati se je Belgija obrnila na Svet, ki je 16. julija 2003 sprejel odločbo na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES, s katero je podaljšal obravnavano davčno shemo za nekatere centre za usklajevanje. Sodišče, ki se je sklicevalo na zgoraj navedeno sodbo z dne 29. junija 2004, je ugotovilo, da so ukrepi, ki jih je odobril Svet, enaki ukrepom, ki jih je Komisija v odločbi iz februarja 2003 označila za nezdružljive s skupnim trgom. Zavrnilo je trditve Sveta, ki je menil, da so bile pomoči nove, uvedene z novimi zakonskimi določbami in dodeljene omejenemu številu identificiranih centrov za usklajevanje, ter razglasilo ničnost odločbe zaradi nepristojnosti.
31.
Iz zgoraj navedene sodne prakse lahko po eni strani vidimo, da merilo, na podlagi katerega so s členom 88(2) ES podeljene pristojnosti Komisiji in Svetu, temelji na načelu prekluzije, „po katerem je, ko katera koli od obeh institucij odloči o združljivosti dane pomoči, drugi preprečeno sprejeti odločitev v zvezi s to pomočjo“, (
19
) po drugi pa, da glede na stanje sodne prakse samo dokončno stališče institucije, ki prva odloča, prepreči pristojnost druge.
B – Prvi tožbeni razlog: nepristojnost Sveta
32.
V okviru prvega pritožbenega razloga, ki temelji na nepristojnosti Sveta, Komisija navaja dva ločena očitka. Po eni strani trdi, da je bila izpodbijana odločba sprejeta po roku treh mesecev, določenem v členu 88(2), četrti pododstavek, ES. Po drugi pa izpodbija pristojnost Sveta, da v obravnavanem primeru ukrepa na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. Čeprav drugi očitek načenja vprašanje, ki je logično pred vprašanjem iz prvega očitka, bom zaradi poenostavitve v analizi uporabil vrstni red, ki mu je sledila Komisija v svojih dokumentih.
1. Prvi očitek prvega tožbenega razloga: kršitev roka iz člena 88(2), četrti pododstavek, ES
33.
Komisija meni, da mora Svet izvesti pooblastila, ki jih ima na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES, v roku treh mesecev od vložitve predloga zadevne države članice. Ta rok, ki bi bil utemeljen glede na izjemnost pristojnosti, ki je priznana Svetu, naj bi bil izrecno določen v členu 88(2), četrti pododstavek, ES. Ker je bil v obravnavanem primeru predlog Poljske vložen z dopisom z dne 12. junija 2009, naj bi bila izpodbijana odločba, sprejeta 20. novembra 2009, zunaj tega roka. Svet odgovarja, da Komisija napačno razlaga člen 88(2) ES in da je iz tretjega pododstavka v povezavi s četrtim razvidno, da se rok treh mesecev uporablja samo, če je predlog države članice sprejet po tem, ko Komisija sproži postopek iz člena 88(2), drugi pododstavek, ES.
34.
Menim, da je pravilna razlaga člena 88(2), tretji in četrti pododstavek, ES, ki jo predlaga Svet. Čeprav bi lahko domnevali, da določitev trimesečnega roka v posebnem pododstavku navedenega člena daje temu roku splošno veljavnost, se mi terminološka skladnost drugega stavka tretjega pododstavka in četrtega pododstavka („je posledica vložitve predloga zadevne države pri Svetu začasna prekinitev postopka do razglasitve stališča Sveta“ in „[č]e […] Svet svojega stališča ne razglasi“) (
20
) ter besedilo na koncu četrtega pododstavka („odloča o primeru Komisija“), ki očitno predpostavlja, da postopek že poteka, zdita elementa, ki podpirata razlago, kakršno zagovarja Svet. (
21
) Po taki razlagi je določitev roka za uresničevanje pristojnosti, ki jo Svetu daje člen 88(2), tretji pododstavek, ES, sestavni del sistema, ki ga določa Pogodba, da prepreči morebitno navzkrižje odločitev, če je predlog države članice vložen po začetku postopka iz člena 88(2), drugi pododstavek, ES. S tega stališča je namen določitve sorazmerno kratkega roka uravnotežiti obveznost Komisije, da prekine postopek, in omogočiti hitro nadaljevanje postopka, če Svet ne ukrepa.
35.
Predlagana razlaga, ki jo implicitno potrjuje tudi sodna praksa Sodišča, (
22
) ne odgovarja na vprašanje morebitnih rokov, ki se uporabljajo za Svet pri njegovem uresničevanju te pristojnosti v primerih, ki se razlikujejo od obravnavanega. V zvezi s tem se je primerno vprašati o morebitni uporabi trimesečnega roka iz člena 88(2), četrti pododstavek, ES po analogiji, kadar namerava Komisija uvesti postopek iz člena 88(2), drugi pododstavek, ES po tem, ko je zadevna država članica zastavila vprašanje v smislu tretjega pododstavka, in Svet zadevni ukrep pomoči še vedno obravnava. (
23
) Vendar ta primer očitno ni tak.
36.
Šteti pa je treba, da mora Svet pri izvajanju svojih pristojnosti spoštovati razumen rok na podlagi splošnih načel prava Unije. Ne glede na vse druge pomisleke menim, da se glede na celoto okoliščin obravnavanega primera rok okoli petih mesecev ne more šteti za nerazumen, tudi ob upoštevanju izjemnosti posega Sveta.
37.
Glede na zgoraj navedeno je treba po mojem mnenju prvi očitek Komisije zavrniti.
38.
Podredno, če Sodišče šteje, da se v obravnavanem primeru uporablja trimesečni rok iz člena 88(2), četrti pododstavek, ES, Svet trdi, da se je izrekel v tem roku. Ob podpori poljske vlade zatrjuje, da so se poljski organi z dopisom, poslanim Svetu za kmetijstvo in ribištvo, nanj veljavno obrnili šele 28. septembra 2009. Predlog, naj Svet ukrepa na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES, ki ga vsebuje dopis, naj bi nadomestil enako zahtevo, izraženo v dopisu z dne 12. junija 2009, ki je bila po izmenjavi dopisov med Svetom in poljskimi organi umaknjena. Svet zato ni mogel sprejeti stališča o dopisu z dne 12. junija 2009, ki ni bilo ne objavljeno ne vpisano na dnevni red seje ali zasedanja v pripravljalnih telesih.
39.
V zvezi s tem menim, da ni in ne more biti sporno, da je dopis z dne 12. junija 2009 tako po naslovu kot po vsebini dejansko predlog na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. Svet ne zanika prejetja zadevnega dopisa, naslovljenega na predsednika Sveta za kmetijstvo in ribištvo, skupaj s sporočilom (
24
) poljskega stalnega predstavništva pri Evropski uniji, čeprav trdi – ne da bi sicer izpeljal kake posledice – da je prejel samo kopijo, in ne izvirnika. (
25
) Nasprotno pa ne Svet ne poljska vlada nista predložila dokazila v podporo trditvi, da so poljski organi umaknili predlog iz tega dopisa. Glede na to menim, da je treba trimesečni rok iz člena 88(2), četrti pododstavek, ES v obravnavanem primeru šteti od predloga iz dopisa z dne 12. junija 2009, tako da je bila izpodbijana odločba sprejeta po izteku navedenega roka. Prav tako je treba po mojem mnenju zavrniti trditev, ki jo Svet navaja na podlagi tega, da je bil samo predlog z dne 28. septembra 2009„obravnavan“ v skladu z določenim postopkom odločanja. Morebitno neukrepanje Sveta ali njegova zamuda pri uvedbi notranjih postopkov preiskave dejansko ne vpliva na dan začetka roka iz člena 88(2), četrti pododstavek, ES, ki je enak datumu predloga.
2. Drugi očitek prvega tožbenega razloga: nepristojnost Sodišča, da ukrepa na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES
40.
Komisija s tem očitkom v bistvu trdi, da predlog ustreznih ukrepov v točki 196 kmetijskih smernic 2007–2013 skupaj s tem, da ga je Poljska sprejela, pomeni „odločitev“, s katero je ugotovila, da shema pomoči, odobrena v izpodbijani odločbi, ni združljiva s skupnim trgom v celotnem obdobju uporabe zgoraj navedenih smernic, to je do 31. decembra 2013.
41.
V razpravi, ki poteka pred Sodiščem, se zastavljajo v bistvu štiri vprašanja. Prvo se nanaša na ugotovitev, ali ima, kot trdi Komisija, Svet in države članice intervenientke pa ji nasprotujejo, shema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki jo je Poljska priglasila leta 2004, še naprej status „obstoječe pomoči“ do 31. decembra 2009, in je torej lahko predmet predloga ustreznih ukrepov iz točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013 (glej oddelek a spodaj). Drugo vprašanje je povezano s statusom sheme pomoči, odobrene z izpodbijano odločbo, in zahteva zlasti preučitev, ali je ta shema, kot trdi Komisija, enaka shemi, ki je predmet predloga ustreznih ukrepov iz točke 196 zgoraj navedenih smernic, ali pa je, kot trdi Svet, ki ga podpirajo države članice intervenientke, nova in drugačna pomoč (glej oddelek b spodaj). Tretje vprašanje se nanaša na učinke predloga ustreznih ukrepov, ki ga sprejme zainteresirana država članica (glej oddelek c spodaj). Četrto vprašanje pa zahteva opredelitev obsega uporabe predloga ustreznih ukrepov iz člena 196 kmetijskih smernic 2007–2013 in njegovega sprejetja s strani Poljske (glej oddelek d spodaj).
a) Status sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki jo je Poljska uvedla do 31. decembra 2009
42.
Trditev Komisije temelji na predpostavki, da ukrepi, s katerimi se podpirajo naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, ki jih je sprejela Poljska pred pristopom k Skupnosti, nikoli niso prenehali biti obstoječa pomoč v smislu člena 88(1) ES od dneva priglasitve Komisiji leta 2004 do 31. decembra 2009. Svet pa trdi, da so se lahko v smislu točke 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 sheme pomoči, ki jih je Poljska priglasila leta 2004, štele za obstoječo pomoč samo do konca tretjega leta po pristopu. Trdi, da Komisija ni bila upravičena podaljšati uporabe takih shem s predlogom ustreznih ukrepov v smislu člena 88(1) ES, kot je storila v točki 196 kmetijskih smernic 2007–2013. Poleg tega naj učinek takega predloga ne bi mogla biti sprememba določb primarnega prava, v tem primeru pravila iz Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003.
43.
Trditve Sveta po mojem mnenju niso prepričljive.
44.
Točka 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 določa, da se ukrepi pomoči v kmetijskem sektorju, ki se uporabljajo v novih državah članicah in so bili priglašeni Komisiji, „do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za ‚obstoječo‘ pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES“ in da se po izteku tega roka „vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s [smernicami, ki jih uporablja Komisija], šteje za novo pomoč“. Lahko pa iz te določbe sklepamo, da so ukrepi pomoči, skladni s kmetijskimi smernicami, ki so se uporabljale ob izteku navedenega roka, torej 30. aprila 2007, ohranili status obstoječe pomoči tudi po tem dnevu.
45.
Na podlagi točke 194 kmetijskih smernic 2007–2013 se te uporabljajo od 1. januarja 2007. Točka 195 pa vzpostavlja poseben režim za pomoči, ki se štejejo za obstoječo pomoč v skladu s točko 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003, in določa, da se bodo za oceno takih pomoči kmetijske smernice, ki so se uporabljale decembra 2006, torej kmetijske smernice iz leta 2000, še naprej uporabljale do 31. decembra 2007. Komisija je v odstavku 196 kmetijskih smernic 2007–2013 odobrila vsem državam članicam prehodno obdobje dveh let, da jim omogoči postopno prilagoditev novim smernicam in shemam pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, veljavnih v ustreznih pravnih redih.
46.
Kot je navedeno v točki 12 teh sklepnih predlogov, je bil v kmetijskih smernicah iz leta 2000, ki so se do 31. decembra 2007 uporabljale za pomoč iz točke 195 kmetijskih smernic 2007–2013, nakup kmetijskih zemljišč uvrščen med dopustne stroške za pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva. To kaže, da so bili ob izteku roka treh let, določenega v točki 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003, 30. aprila 2007, ukrepi, s katerimi se podpirajo naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, ki jih je priglasila Poljska leta 2004, skladni s smernicami, ki so se zanje uporabljale na navedeni dan, (
26
) zato so ohranili status obstoječe pomoči do 31. decembra 2007, ko so se nehali presojati na podlagi kmetijskih smernic iz leta 2000. Na podlagi točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013 so navedeni ukrepi ostali obstoječa pomoč tudi po 31. decembru 2007.
47.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija ni kršila postopkov iz člena 88(1) in (2) ES niti ni s kmetijskimi smernicami 2007–2013 spremenila določb primarnega prava, ko je, kot pravi Svet, uporabo shem pomoči, ki bi se morale po izteku roka iz točke 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 zaradi neskladnosti z veljavnimi kmetijskimi smernicami šteti za novo pomoč, podaljšala čez ta rok. V točki 196 zgoraj navedenih smernic se je omejila na časovno urejanje uporabe meril za ocenjevanje takih shem, in tako ob upoštevanju določbe Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 dejansko preprečila, da bi izgubile status obstoječe pomoči.
48.
Zato je treba zaključiti, da so, kot trdi Komisija, sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki jih je Poljska priglasila leta 2004, ohranile status obstoječih pomoči v smislu točke 4 poglavja 4 Priloge IV k Aktu o pristopu iz leta 2003 do 31. decembra 2009, to je do dneva, ki je bila v točki 196 kmetijskih smernic 2007–2013 določen za uskladitev temi smernicami. Iz tega izhaja, da so navedene sheme lahko bile predmet ustreznih ukrepov v smislu člena 88(1) ES in člena 18 Uredbe št. 659/1999.
b) Shema pomoči, odobrena v izpodbijani odločbi
49.
Svet, ki ga podpira poljska vlada, trdi, da se mora shema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, odobrena v izpodbijani odločbi, vseeno šteti za „novo pomoč“, ker ima po eni strani več elementov, po katerih se razlikuje od sheme, o kateri naj bi se izrekla Komisija, po drugi strani pa je s 1. januarjem 2010 izgubila status obstoječe pomoči, ker je Poljska do 31. decembra 2009 ni spremenila.
50.
Glede tega zlasti ugotavljam, da v nasprotju s tem, kar očitno meni Svet, samo okoliščina, da se mora pomoč, ki je predmet izpodbijane odločbe, šteti za „novo“ v smislu člena 1(c) Uredbe št. 659/1999, ne omogoča sklepanja, da je s sprejetjem te odločitve Svet ukrepal samo v mejah pristojnosti, ki mu jo podeljuje člen 88(2), tretji pododstavek, ES. Sodišče je namreč v zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Svetu z dne 29. junija 2004 zavrnilo podobno trditev Sveta (
27
) in na podlagi pristopa, ki temelji na analizi učinkov obravnavanih ukrepov, pojasnilo, da se lahko pristojnost te institucije na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES, izključi ne le v zvezi z ukrepom pomoči, ki jo je Komisija že določila za nezdružljivo s skupnim trgom, ampak tudi v zvezi z drugim ukrepom, ki ga je mogoče opredeliti kot „novo pomoč“, če sta ukrepa tako povezana, da ju je težko ločiti.
51.
Glede na to ugotavljam, da med strankami ni sporno, da je shema pomoči, ki jo je odobril Svet, in tista, ki jo je Poljska priglasila leta 2004 in se je do 31. decembra 2009 uporabljala kot obstoječa pomoč, subvencija za plačilo obresti na posojila za nakup kmetijskih zemljišč. Ugotavljam tudi, da je v dopisih z dne 12. junija in 28. septembra 2009, ki so ju poljski organi naslovili na Svet, na več mestih izrecno navedeno, da je treba do 31. decembra 2013„podaljšati“ ali „ohraniti“ možnost Poljske, da dodeli pomoč za nakup kmetijskih zemljišč (
28
) oziroma da „še naprej uporablja“ tako pomoč v obdobju 2010–2013, (
29
) kar so ti organi zahtevali že v posvetovanjih pred sprejetjem kmetijskih smernic 2007–2013 (glej točki 19 in 20 zgoraj).
52.
V zvezi s tem Svet in poljska vlada navajata le, da se shema, ki jo je odobril Svet, (i) časovno razlikuje od tiste iz točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013; (ii) nanaša na druge upravičence; (iii) je bila uvedena na podlagi drugega zakonodajnega okvira in (iv) je bila presojena na podlagi drugačnih okoliščin, kakor so veljale ob sprejetju kmetijskih smernic 2007–2013.
53.
V zvezi s prvim zgoraj naštetim vidikom ugotavljam, da iz listin v zadevi ni videti, da bi bila shema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki jo je Poljska priglasila leta 2004, vzpostavljena za določen čas, niti tega ne trdita ne Svet ne poljska vlada. Nasprotno, večkratni poskusi, da bi Komisijo prepričala, da v kmetijske smernice 2007–2013 vključi podobno določbo, kot so jo o tej vrsti pomoči vsebovale predhodne smernice, pričajo o jasni želji poljskih organov, da ohranijo veljavnost zgoraj navedene sheme v celotnem obdobju, zajetem z novimi smernicami, in torej po izteku roka 31. decembra 2009, ki ga je določila Komisija. Zato ni pravilno trditi, da je bilo trajanje sheme, ki jo je Poljska priglasila leta 2004, drugačno od trajanja sheme, ki je predmet izpodbijane odločbe. Opozarjam tudi, da se morajo v skladu s točko 196 kmetijskih smernic 2007–2013 obstoječe sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč v državah članicah uporabljati v skladu z določbami navedenih smernic od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013. Ne glede na učinke te določbe, ki bodo podrobneje obravnavani, pa ni dvoma, da se nanaša na vse pomoči, ki se uporabljajo v istem obdobju kakor izpodbijana odločba. Vsekakor je Sodišče v točki 36 zgoraj navedene sodbe Komisija proti Svetu z dne 22. junija 2006 že imelo priložnost ugotoviti, da okoliščina, da trajanje sheme pomoči, ki jo dovoli Svet, ni enako trajanju, za katero je Komisija ugotovila, da je nezdružljivo, ne vpliva nujno na ugotovitev, da je odločba Sveta v nasprotju z odločbo Komisije.
54.
Prav tako nepomembna je trditev, da je shema pomoči, ki je predmet izpodbijane odločbe, namenjena drugim subjektom kakor tistim, ki so vložili vlogo na podlagi sheme, ki jo je Poljska priglasila leta 2004. Ker ni dejstev, ki bi dokazovala, da dodelitev pomoči v okviru takih shem poteka na podlagi drugačnih subjektivnih zahtev, se lahko sama okoliščina, da so lahko navedene pomoči dejansko namenjene drugim subjektom kakor tistim, ki so že bili upravičeni, ali potencialnim subjektom, ki sprva niso bili upravičeni, vendar so to postali pozneje zaradi spremembe svojega dejanskega ali pravnega položaja, šteje za običajen učinek trajanja uporabe sheme pomoči. Enako velja, če veljavna zakonodaja izrecno določa, da subjekt, ki je prejemal pomoč, ne more vložiti še ene vloge za pomoč v okviru iste sheme. (
30
)
55.
Glede trditve, da so v izpodbijani odločbi odobrene pomoči dodeljene na podlagi novega nacionalnega pravnega okvira, na podlagi svojega raziskovanja ugotavljam, da uredba Sveta ministrov z dne 6. januarja 2010, ki jo poljska vlada v intervencijski vlogi navaja le v obrisih, pojasnjuje le nekatere določbe Uredbe Sveta ministrov z dne 22. januarja 2009 o nekaterih nalogah agencije za prestrukturiranje in posodobitev kmetijstva, po katerih se zadevne pomoči ne morejo dodeliti, če je prodajna pogodba za zemljišče sklenjena med subjekti, ki so med seboj povezani na podlagi sorodstva ali nasledstva. Ta uredba napotuje tudi na uredbo ministrstva za kmetijstvo z dne 19. junija 2007 kot referenčni pravni okvir za ureditev pomoči v kmetijskem sektorju. (
31
) Tudi če je bila torej z aktom, ki ga navaja poljska vlada, leta 2010 dejansko uvedena sprememba postopkov dodeljevanja pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, gre očitno za manjšo spremembo, ki ne vpliva na trditev Komisije, da se taka pomoč še naprej dodeljuje na podlagi praktično nespremenjenega pravnega okvira glede na tistega, ki je veljal 31. decembra 2009.
56.
Menim, da trditev, ki temelji na ugotovitvi, da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi okoliščin, ki ob sprejetju kmetijskih smernic 2007–2013 niso obstajale, kar zadeva elemente, na podlagi katerih sta Komisija in Svet opravila presojo, očitno ni pomembna za dokazovanje različnosti shem, o katerih sta se izrekla Komisija in Svet.
57.
V zvezi s trditvijo, da je bila od 1. januarja 2010 shema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki se uporablja na Poljskem, „nova pomoč“, ker navedena država članica do 31. decembra 2009 ni izvedla ustreznih ukrepov iz kmetijskih smernic 2007–2013, ugotavljam, da taka opredelitev po eni strani ne vpliva na shemo kot tako, po drugi pa, kot je bilo pojasnjeno v točki 50 teh sklepnih predlogov, sama zase ne zadostuje za potrditev pristojnosti Sveta za sprejetje izpodbijane odločbe, zlasti v primeru, kakršen je obravnavani, v katerem je očitno, da sta se Svet in Komisija izrekla o ukrepih, ki so v bistvu enaki.
58.
Glede na zgoraj navedeno je treba zaključiti, da trditve, ki sta jih navedla Svet in Poljska, ne izpodbijajo tega, da je shema pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki je veljala v tej državi članici in je predmet predloga ustreznih ukrepov iz točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013, v bistvu enaka shemi, ki je bila odobrena v izpodbijani odločbi, kar je videti iz preučitve spisa.
59.
Torej je treba ugotoviti, ali je Komisija sprejela dokončno stališče o združljivosti navedene sheme s skupnim trgom, ki lahko prepreči pristojnost Sveta na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES.
c) Učinki predloga ustreznih ukrepov, ki ga sprejme zainteresirana država članica
60.
Komisija meni, da točka 196 kmetijskih smernic 2007–2013 v povezavi z dejstvom, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe iz navedene točke, povzroči podobne učinke kot sklop posameznih odločb, ki določajo, da so po 31. decembru 2009 sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki niso skladne z navedenimi smernicami, nezdružljive s skupnim trgom. Okoliščina, da ne gre za posamezne odločbe, naj ne bi spremenila dejstva, da bi Komisija vseeno izrazila svoje stališče o skladnosti takih shem, če bi svojo presojo pripravila prek smernic, namesto da bi presodila vsak primer posebej. V obravnavanem primeru naj bi odločba, ki velja za obstoječe sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč na Poljskem, tej nalagala, da te sheme odpravi do 31. decembra 2009 in jih po tem datumu in do 31. decembra 2013 ne podaljša več. Komisija meni, da to kaže, da Svet glede na načela, ki jih je določilo Sodišče v navedenih sodbah Komisija proti Svetu z dne 29. junija 2004 in Komisija proti Svetu z dne 22. junija 2006 (glej točki 29 in 30 zgoraj), ni bil pristojen za sprejetje odločbe, ki bi Poljski ponovno dovolila odobritev takih pomoči.
61.
Svet, ki ga podpira poljska vlada, je odgovoril, da Komisija v obravnavanem primeru drugače kot v zgoraj navedenih zadevah ni sprejela odločbe o nezdružljivosti pomoči, odobrenih v izpodbijani odločbi. Sodišče naj bi v navedeni sodbi Komisija proti Svetu z dne 29. februarja 1996 (glej točko 27 zgoraj) tudi pojasnilo, da zgolj mnenje Komisije o združljivosti pomoči ne prepreči pristojnosti Sveta na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. Komisija po mnenju te institucije ni sprejela nobenega stališča v obliki odločbe ali samo mnenja o združljivosti sheme pomoči za nakup kmetijskih zemljišč, ki se uporablja na Poljskem od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2013. Točka 196 kmetijskih smernic 2007–2013 v povezavi s točko 29 istih smernic naj bi pomenila le, da je treba od 1. januarja 2010 vsako pomoč za nakup kmetijskih zemljišč šteti za novo pomoč, katere združljivost je treba presoditi na podlagi členov 87 ES in 88 ES, če ni upravičena do izvzetja na podlagi Uredbe št. 1857/2006.
62.
Ugotavljam, da člen 88 ES kakor sedanji člen 108 PDEU daje Komisiji splošno pristojnost za odločanje o združljivosti državnih pomoči s skupnim trgom tako pri presoji obstoječih pomoči kot pri odobritvi novih pomoči. Komisija je pri uresničevanju te pristojnosti na podlagi odstavka 1 navedenega člena v sodelovanju z državami članicami redno preverjala vse sisteme pomoči, ki obstajajo v teh državah.
63.
Način takega pregleda je v členih od 17 do 19 Uredbe št. 659/1999 okvirno določen tako: če Komisija meni, da veljavna shema pomoči ni ali ni več združljiva z notranjim trgom, predlaga zadevni državi članici ukrepe, potrebne za odpravo ugotovljenih težav, vključno z morebitno odpravo sheme, če pa država članica zavrne izvajanje takih ukrepov, Komisija uvede formalni postopek preiskave iz člena 88(2) ES, če meni, da je to potrebno.
64.
Redno preverjanje obstoječih pomoči, kot je pregledovanje projektov za vzpostavitev ali spremembo pomoči iz člena 88(3) ES, ima zato dve fazi, od katerih druga ni obvezna. Komisija mora v primeru novih pomoči, razen če zadevna država članica priglasitev prekliče, uvesti formalni postopek preiskave, če močno dvomi o združljivosti priglašene pomoči z notranjim trgom ali če je prepričana o njeni nezdružljivosti, v primeru obstoječih pomoči pa takšen postopek uvede le, če zadevna država članica zavrne izvajanje priporočenih ukrepov. Sprejetje zadevno državo članico v skladu s členom 19(1) Uredbe št. 659/1999 namreč zavezuje, da navedene ukrepe tudi izvaja, ne da bi morala Komisija zanjo sprejeti zavezujočo odločbo. V okviru pregleda obstoječih pomoči je namen uvedbe formalnega postopka preiskave v bistvu torej zagotoviti, da postane ugotovitev nezdružljivosti, na podlagi katere je Komisija priporočila ustrezne ukrepe in ki sama po sebi nima obveznega učinka, če zadevna država članica ne sodeluje, zavezujoča. (
32
)
65.
Ker je v obravnavanem primeru Poljska sprejela predlog ustreznih ukrepov iz točke 196 kmetijskih smernic 2007–2013, Komisiji ni bilo treba uvesti postopka iz člena 88(2) ES. Vendar pa ni sporno, da poljski organi niso ukrepali in so se obrnili na Svet, da bi pridobili odločbo na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. Glede na to je torej treba ugotoviti, katere so posledice morebitne kršitve obveznosti, ki jo imajo države članice na podlagi člena 19(1) Uredbe št. 659/1999, namreč, da izvajajo ukrepe, ki jih je priporočila Komisija in ki so jih sprejele. Zlasti je treba ugotoviti, kot trdita Svet in poljska vlada, ali bi morala Komisija v takem primeru vseeno uvesti formalni postopek preiskave. Če je odgovor pritrdilen, bi bila kršitev obveznosti iz člena 19(1) Uredbe št. 659/1999 enaka nesprejetju priporočenih ukrepov in stališče Komisije se ne bi moglo šteti za dokončno. Učinki predloga ustreznih ukrepov, ki ga je država članica sprva sprejela, vendar ga ni izvajala, torej ne bi bili drugačni od učinkov odločbe, s katero se uvede formalni postopek preiskave v zvezi s shemo pomoči, ki se prima facie šteje za nezdružljivo s skupnim trgom, ki po mnenju Sodišča sama po sebi ni primerna, da prepreči pristojnost Sveta na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES. (
33
) Če pa je odgovor nikalen, bi predlog ustreznih ukrepov, ki ga država članica sprejme, povzročil enake ali podobne učinke kakor odločba o nezdružljivosti, sprejeta na podlagi člena 88(2), prvi pododstavek, ES, (
34
) zato bi lahko sodno prakso, navedeno v točkah 29 in 30 teh sklepnih predlogov, prenesli na obravnavani primer.
66.
Besedilo člena 19 Uredbe št. 659/1999 ne omogoča zaključka v korist eni ali drugi rešitvi. Zlasti odstavek 2 navedenega člena v delu, v katerem se na splošno nanaša na primere, v katerih „država članica ne sprejme predlaganih ukrepov“, ne omogoča načelne izključitve njegove veljavnosti niti v primeru, da zavrnitev nastopi po tem, ko je država članica sprva take ukrepe sprejela. Vendar pa razdelitev tega člena na ločena odstavka, od katerih vsak ureja poseben primer (sprejetje predloga v odstavku 1 in zavrnitev predloga v odstavku 2), ponuja sistematičen argument v podporo predpostavki, da je uvedba formalnega postopka preiskave nujna, samo če se država članica in Komisija že od samega začetka ne strinjata glede ukrepov, ki jih je treba izvajati. Nadaljnje elemente v podporo tej predpostavki lahko najdemo tudi v sodni praksi Sodišča. Sodišče je v sodbi IJssel-Vliet (
35
) s sklicevanjem na predhodni sodbo v zadevi CIRFS in drugi proti Komisiji (
36
) potrdilo, da so pravila za dodelitev pomoči v ribiškem sektorju, ki so v smernicah, ki jih je sprejela Komisija na podlagi člena 93(1) Pogodbe ES, in so bila pripravljena v sodelovanju z navedeno državo članico, ta pa jih je izrecno sprejela, za Nizozemsko zavezujoča. Sodišče je pri sprejetju tega zaključka poudarilo zlasti „okvir sodelovanja“, vzpostavljen med Komisijo in nizozemsko vlado, ki je določal obveznosti, od katerih ni mogla enostransko odstopiti ne ena ne druga stran. (
37
)
67.
| 37,249
| 1
|
2018/52018PC0240/52018PC0240_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,513
| 3,632
|
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 25.4.2018
COM(2018) 240 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj v imenu Evropske unije za sklenitev sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Madagaskar
{SWD(2018) 143 final}{SWD(2018) 144 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PRIPOROČILA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija predlaga pogajanja za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Madagaskar, ki ustreza potrebam flot Unije ter je v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki (SRP) in s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Veljavni sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju (v nadaljnjem besedilu: FPA) med Evropsko unijo in Madagaskarjem je bil sklenjen 1. januarja 2007
1
. Predlagajo se pogajanja za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu za vključitev nekaterih določb iz Uredbe (EU) št. 1380/2013
2
, ki jih veljavni FPA ne zajema. Veljavni 4-letni protokol
3
k FPA je začel veljati 1. januarja 2015 in bo prenehal veljati 31. decembra 2018. Določa ribolovne možnosti za floto Unije in ustrezen finančni prispevek, ki ga plačajo Unija in lastniki plovil. Letni finančni prispevek EU Madagaskarju znaša 1 487 500 EUR
4
, pri čemer je 700 000 EUR namenjenih sektorski podpori.
FPA z Madagaskarjem zagotavlja ribolovne možnosti za lovljenje tuna in izrazito selivskih vrst za plovila EU iz štirih držav članic (Španije, Francije, Portugalske in Italije). Evropska unija že ima razvito mrežo dvostranskih sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (v nadaljnjem besedilu: SFPA) v Indijskem oceanu, zlasti s Sejšeli in Mauritiusom.
SFPA prispevajo k uresničevanju ciljev SRP na mednarodni ravni in zagotavljajo, da ribolovne dejavnosti Unije zunaj njenih voda temeljijo na istih načelih in standardih, kot se uporabljajo v pravu Unije. Poleg tega SFPA krepijo znanstveno sodelovanje med EU in njenim partnerjem, pripomorejo k večji preglednosti in trajnosti za boljše upravljanje ribolovnih virov ter olajšajo upravljanje, saj podpirajo spremljanje in nadzor dejavnosti nacionalnih in tujih flot ter zagotavljajo sredstva za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in prispevek za trajnostni razvoj lokalne ribiške industrije. S SFPA se krepi položaj Evropske unije v mednarodnih in regionalnih ribolovnih organizacijah, še posebno v Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC), organu, ustanovljenem v skladu z mednarodnim pravom za ohranjanje in upravljanje izrazito selivskih vrst v regiji.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Pogajanja o novem sporazumu in protokolu z Madagaskarjem so v skladu z zunanjim delovanjem EU v zvezi z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, predvsem pa s cilji Unije glede spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic.
2.PRAVNI ELEMENTI PRIPOROČILA
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za ta sklep je navedena v členu 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in sicer v naslovu V (Mednarodni sporazumi) petega dela (Zunanje delovanje Unije), ki določa postopek za pogajanja in sklepanje sporazumov med EU in tretjimi državami.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ni relevantno, izključna pristojnost.
•Sorazmernost
Sklep je sorazmeren z zastavljenim ciljem.
•Izbira instrumenta
Instrument je določen v členu 218(3) in členu 218(4) PDEU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Komisija je v letih 2017 in 2018 izvedla naknadno oceno veljavnega protokola k FPA z Madagaskarjem in predhodno oceno morebitne obnovitve protokola. Zaključki ocene so navedeni v ločenem delovnem dokumentu služb Komisije.
Z oceno je bilo ugotovljeno, da so sektorji EU za ribolov tuna močno zainteresirani za ribolov na Madagaskarju ter da bi obnovitev protokola pripomogla k okrepitvi spremljanja in nadzora ter boljšemu upravljanju ribištva v regiji. Za EU je pomembno ohraniti instrument, ki ji omogoča tesno sektorsko sodelovanje z vodilnim akterjem pri upravljanju oceanov na podregionalni ravni zaradi velikosti ribolovnega območja pod njegovo jurisdikcijo. Poleg tega to za ribiško floto EU, zlasti za plovila za ribolov tuna s potegalkami in plovila s parangalom, zasidrana na otoku Réunion, pomeni ohranitev dostopa do pomembnega ribolovnega območja za izvajanje ribolovnih strategij v okviru večletnega mednarodnega pravnega okvira. Cilj malgaških oblasti je ohranitev odnosov z EU za krepitev upravljanja oceanov, pri čemer pridobijo namensko sektorsko pomoč, ki zagotavlja večletne možnosti financiranja.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
V okviru ocene so bila opravljena posvetovanja z državami članicami, predstavniki industrije, mednarodnimi organizacijami civilne družbe ter ribiško upravo in civilno družbo Madagaskarja. Posvetovanja so potekala tudi v okviru Svetovalnega sveta za ribolov v oddaljenih vodah (LDAC).
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
V pogajalskih smernicah, predlaganih kot priloga k Sklepu, se priporoča odobritev začetka pogajanj, vključno s klavzulo o posledicah kršitev človekovih pravic in demokratičnih načel.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Novi protokol bo zahteval plačilo finančnega prispevka Madagaskarju, ki je združljiv z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020, zlasti glede sredstev za proračunsko vrstico za sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu. Letni zneski za obveznosti in plačila so določeni v letnem proračunskem postopku, vključno z vrstico za rezervo za predloge, ki ne začnejo veljati v začetku leta.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Pogajanja naj bi se začela v drugem četrtletju leta 2017.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Komisija priporoča, da:
– Svet Komisijo pooblasti, da začne in vodi pogajanja za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Madagaskar;
– se Komisija imenuje za pogajalca EU o tem vprašanju;
– Komisija ta pogajanja vodi v posvetovanju s posebnim odborom v skladu z določbami Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– Svet odobri pogajalske smernice, priložene temu priporočilu.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj v imenu Evropske unije za sklenitev sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Madagaskar
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ker bi bilo treba začeti pogajanja za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Madagaskarjem –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da začne pogajanja z Madagaskarjem za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Madagaskarjem.
Člen 2
Pogajanja potekajo ob posvetovanju z Delovno skupino Sveta za zunanjo ribiško politiko in v skladu s pogajalskimi smernicami iz Priloge k temu sklepu.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
(1)
UL L 331, 17.12.2007, str. 3.
(2)
Glej Uredbo (EU) št. 1380/2013, del IV, naslov II.
(3)
Za zadnji dve leti protokola. Za dve predhodni leti je znašal 1 566 250 EUR.
(4)
Glej poglavje 40 (vrstica za rezervo 40 02 41) v skladu z medinstitucionalnim sporazumom večletnega finančnega okvira (2013/C373/01).
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,25.4.2018
COM(2018) 240 final
PRILOGA
k
priporočilu za Sklep Sveta
o odobritvi začetka pogajanj v imenu Evropske unije za sklenitev sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Madagaskar
{SWD(2018) 143 final}{SWD(2018) 144 final}
PRILOGA
Pogajalske smernice za sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar
–Cilj pogajanj je sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola med Evropsko unijo in Republiko Madagaskar v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki in s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije z dne 13. julija 2011 o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike.
–Da bi spodbudila trajnosten in odgovoren ribolov ter hkrati zagotovila vzajemne koristi za EU in Madagaskar na podlagi novega protokola, Komisija s svojimi pogajalskimi cilji skuša:
·zagotoviti dostop do ribolovnega območja Madagaskarja in dovoljenj, ki jih plovila flote EU potrebujejo za ribolov na navedenem območju, ter tako med drugim ohraniti mrežo sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, ki so na voljo izvajalcem EU;
·upoštevati najboljša razpoložljiva znanstvena mnenja in ustrezne načrte upravljanja, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, da se zagotovi trajnost ribolovnih dejavnosti in spodbuja upravljanje oceanov na mednarodni ravni. Ribolovne dejavnosti bi morale biti usmerjene izključno v razpoložljive presežne vire, pri čemer se upošteva ribolovna zmogljivost lokalne flote, hkrati pa se posebna pozornost nameni izrazito selivski naravi nekaterih zadevnih staležev;
·pridobiti primeren delež ribolovnih virov, ki v celoti ustreza interesom flote EU, kadar se za te vire zanimajo tudi druge tuje flote; upoštevati dejavnosti flote EU v regiji, pri čemer se upoštevajo najnovejše in najboljše razpoložljive znanstvene ocene;
·vzpostaviti dialog za okrepitev sektorske politike z namenom spodbujanja izvajanja odgovorne ribiške politike v povezavi z razvojnimi cilji države, zlasti v zvezi z upravljanjem ribištva, bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, kontrolo, spremljanjem in nadzorom ribolovnih dejavnosti ter zagotavljanjem znanstvenih nasvetov, in spodbujati ustvarjanje delovnih mest, ki med drugim prispeva k družbeno-ekonomskemu razvoju Madagaskarja;
·vključiti klavzulo o posledicah kršitev človekovih pravic in demokratičnih načel;
·vključiti klavzulo o prednostnem dostopu flote EU do razpoložljivih presežkov in uporabi istih tehničnih pogojev za vse tuje flote;
·vključiti klavzulo o izključnosti.
–Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti, bi morala novi sporazum in protokol vsebovati klavzulo o začasni uporabi.
–V protokolu bi bilo treba določiti zlasti:
·ribolovne možnosti za posamezno kategorijo, ki se dodelijo plovilom Evropske unije;
·finančno nadomestilo in pogoje za njegovo izplačilo ter
·prednostne naloge in mehanizme za učinkovito izvajanje sektorske podpore in njeno redno spremljanje.
| 11,170
| 1
|
2014/62014CN0270_2/62014CN0270_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 224
| 636
|
C_2014303SL.01001401.xml
8.9.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 303/14
Pritožba, ki jo je Debonair Trading Internacional Lda vložila 3. junija 2014 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 3. aprila 2014 v zadevi T-356/12, Debonair Trading Internacional Lda proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
(Zadeva C-270/14 P)
2014/C 303/18
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Pritožnica: Debonair Trading Internacional Lda (zastopnik: T. Alkin, Barrister)
Druga stranka v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
Predlogi
Pritožnica predlaga Sodišču, naj:
1.
razveljavi točko 2 izreka sodbe, v skladu s katero se tožba v preostalem zavrne;
2.
vrne zadevo Splošnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo in poda smernice glede prava, ki se uporabi;
3.
Nasprotni stranki v pritožbenem postopku naloži plačilo stroškov postopka pred Splošnim sodiščem in postopka pred Sodiščem.
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica navaja en sam pritožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe o blagovni znamki Skupnosti (1). V bistvu trdi, da je Splošno sodišče storilo napako, ker je želelo omejiti pogoje, pod katerimi lahko pride do verjetnosti zmede med „družino“ znamk in poznejšo znamko. Pritožnica podredno trdi, da Splošno sodišče ni opravilo celovite presoje verjetnosti zmede, s katero bi bili zaobjeti vsi upoštevni dejavniki.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti,
UL L 78, str. 1.
| 17,390
| 1
|
2013/32013R0283/32013R0283_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,891
| 20,162
|
L_2013093SL.01000101.xml
3.4.2013
SL
Uradni list Evropske unije
L 93/1
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 283/2013
z dne 1. marca 2013
o določitvi zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (1), ter zlasti člena 78(1)(b) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
V skladu s členom 8(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009 je bila sprejeta Uredba Komisije (EU) št. 544/2011 z dne 10. junija 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtevanih podatkov o aktivnih snoveh (2). V njej so navedene zahteve glede dokumentacije, ki jo je treba predložiti za odobritev aktivnih snovi v skladu s Prilogo II k Direktivi Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (3).
(2)
Spremeniti bi bilo treba zahteve glede podatkov o kemijskih snoveh, da se upošteva sedanje znanstveno in tehnično znanje.
(3)
Podrobnejše informacije o izvajanju zahtev glede podatkov so navedene v ustreznih smernicah.
(4)
Uredbo (EU) št. 544/2011 bi bilo zato treba razveljaviti.
(5)
Pred začetkom veljavnosti spremenjenih zahtev glede podatkov bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, da se bodo lahko vlagatelji pripravili na izpolnjevanje navedenih zahtev.
(6)
Da se bodo lahko države članice in zainteresirane strani pripravile na izpolnjevanje novih zahtev, je primerno določiti prehodne ukrepe glede podatkov, ki jih je treba predložiti za vloge za odobritev, podaljšanje odobritve ali spremembo pogojev za odobritev aktivnih snovi, ter podatkov, ki jih je treba predložiti za vloge za registracijo, podaljšanje registracije in spremembo registracije fitofarmacevtskih sredstev.
(7)
Ti prehodni ukrepi ne posegajo v člen 80 Uredbe (ES) št. 1107/2009.
(8)
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Zahtevani podatki o aktivnih snoveh
V Prilogi k tej uredbi se določijo zahtevani podatki o aktivni snovi, kakor so določeni v členu 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1107/2009.
Člen 2
Razveljavitev
Uredba (EU) št. 544/2011 se razveljavi.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.
Člen 3
Prehodni ukrepi glede postopkov v zvezi z aktivnimi snovmi
Uredba (EU) št. 544/2011 se v zvezi z aktivnimi snovmi še naprej uporablja na področju za:
(a)
postopke za odobritev aktivne snovi ali spremembo odobritve takšne snovi v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 1107/2009, za katero je dokumentacija iz člena 8(1) in (2) navedene uredbe predložena do 31. decembra 2013;
(b)
postopke za podaljšanje odobritve aktivne snovi v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 1107/2009, za katere je dopolnilna dokumentacija iz člena 9 Uredbe Komisije (EU) št. 1141/2010 (4) predložena do 31. decembra 2013.
Člen 4
Prehodni ukrepi glede postopkov v zvezi s fitofarmacevtskimi sredstvi
1. Uredba (EU) št. 544/2011 se še naprej uporablja za postopke za registracijo fitofarmacevtskega sredstva iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1107/2009, če je zadevna vloga predložena do 31. decembra 2015, fitofarmacevtsko sredstvo pa vsebuje vsaj eno aktivno snov, za katero je bila v skladu s členom 3 predložena dokumentacija ali dopolnilna dokumentacija.
2. Vlagatelji se lahko z odstopanjem od odstavka 1 od 1. januarja 2014 odločijo za uporabo zahtevanih podatkov iz Priloge k tej uredbi. Ta odločitev se pisno navede ob predložitvi vloge in je nepreklicna.
Člen 5
Začetek veljavnosti in datum uporabe
1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2. Za postopke za podaljšanje odobritve aktivnih snovi, katerih odobritev poteče 1. januarja 2016 ali pozneje, se ta uredba uporablja od začetka veljavnosti.
Za vse druge postopke se uporablja od 1. januarja 2014.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 1. marca 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 155, 11.6.2011, str. 1.
(3) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
(4) UL L 322, 8.12.2010, str. 10.
PRILOGA
UVOD
Informacije, ki jih je treba predložiti, njihovo pridobivanje in predstavitev
1. Predložene informacije izpolnjujejo naslednje zahteve.
1.1
Informacije zadostujejo za oceno predvidljivih tveganj, bodisi takojšnjih ali zapoznelih, ki jih aktivna snov lahko pomeni za ljudi, vključno z ranljivimi skupinami, živali in okolje, in vsebujejo vsaj informacije in rezultate študij iz te priloge.
1.2
Vključijo se vse informacije o možnih škodljivih učinkih aktivne snovi, njenih metabolitov in nečistoč na zdravje ljudi in živali ali podtalnico.
1.3
Vključijo se vse informacije o možnih nesprejemljivih učinkih aktivne snovi, njenih metabolitov in nečistoč na okolje, rastline in rastlinske proizvode.
1.4
Informacije vključujejo vse ustrezne podatke iz strokovno pregledane javno dostopne znanstvene literature o aktivni snovi, metabolitih, razgradnih ali reakcijskih produktih in fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov, in podatke, ki obravnavajo stranske učinke na zdravje, okolje in neciljne vrste. Zagotovi se povzetek teh podatkov.
1.5
Informacije vključujejo popolno in nepristransko poročilo o izvedenih študijah ter popoln opis teh študij. Te informacije niso potrebne, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
(a)
niso potrebne zaradi narave ali predlaganih načinov uporabe proizvoda ali pa niso znanstveno potrebne;
(b)
tehnično jih ni mogoče zagotoviti.
V takem primeru se predloži utemeljitev.
1.6
Navede se sočasna uporaba aktivne snovi kot biocida ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini.
Če je vlagatelj za aktivno snov v fitofarmacevtskem sredstvu hkrati vlagatelj, odgovoren za uradno obvestilo o aktivni snovi, ki se uporablja kot biocid ali zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, se predloži povzetek vseh ustreznih podatkov, predloženih za odobritev biocida ali zdravila za uporabo v veterinarski medicini. Ta povzetek vključuje toksikološke referenčne vrednosti in predloge za MRL ob upoštevanju kakršne koli možne kumulativne izpostavljenosti zaradi različnih načinov uporabe iste snovi na podlagi znanstvenih metod, ki so jih sprejeli evropski pristojni organi, skupaj s povzetkom podatkov o ostankih in toksikoloških podatkov ter informacij o uporabi proizvoda.
Če vlagatelj za aktivno snov v fitofarmacevtskem sredstvu ni hkrati vlagatelj, odgovoren za uradno obvestilo o aktivni snovi, ki se uporablja kot biocid ali v zdravilu za uporabo v veterinarski medicini, se predloži povzetek vseh podatkov, ki so na voljo.
1.7
Kadar je ustrezno, se informacije pridobijo s preskusnimi metodami, navedenimi na seznamu iz točke 6. Če niso na voljo ustrezne mednarodno ali nacionalno potrjene smernice za preskušanje, se uporabijo smernice za preskušanje, ki jih je sprejel evropski pristojni organ. Vsa odstopanja se navedejo in utemeljijo.
1.8
Informacije vključujejo popoln opis uporabljenih preskusnih metod.
1.9
Informacije vključujejo seznam končnih točk za aktivno snov.
1.10
Kadar je ustrezno, se informacije pridobijo v skladu z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1).
1.11
Informacije o aktivni snovi skupaj z informacijami o enem ali več fitofarmacevtskih sredstvih, ki vsebujejo aktivno snov, in po potrebi skupaj z informacijami o varovalih in sinergistih ter drugih sestavinah fitofarmacevtskega sredstva, zadoščajo za:
(a)
oceno tveganj za ljudi, povezane z uporabo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov, in ravnanjem z njimi;
(b)
oceno tveganj za zdravje ljudi in živali zaradi ostankov aktivne snovi in njenih metabolitov, nečistoč, razgradnih in reakcijskih produktov v vodi, zraku, hrani in krmi;
(c)
predvidevanje porazdelitve, končnega stanja in obnašanja aktivne snovi, metabolitov, razgradnih in reakcijskih produktov v okolju, kadar so toksikološko ali okoljsko pomembni, ter tudi časovnih potekov v teh procesih;
(d)
oceno učinka na neciljne vrste (rastlinske in živalske vrste), vključno z učinkom na njihovo vedenje, ki so lahko izpostavljene aktivni snovi, njenim metabolitom, razgradnim in reakcijskim produktom, če so toksikološko ali okoljsko pomembni. Učinek je lahko posledica enkratne, dolgotrajne ali ponavljajoče se izpostavljenosti, pri čemer je lahko neposreden ali posreden, reverzibilen ali nereverzibilen;
(e)
ovrednotenje učinka na biotsko raznovrstnost in ekosistem;
(f)
opredelitev neciljnih vrst in populacij, ki so lahko ogrožene zaradi morebitne izpostavljenosti;
(g)
oceno kratkoročnih in dolgoročnih tveganj za neciljne vrste, populacije, skupnosti in procese;
(h)
razvrstitev aktivne snovi glede na nevarnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2);
(i)
določitev piktogramov, opozorilnih besed ter ustreznih stavkov o nevarnosti in previdnostnih stavkov za zaščito ljudi, neciljnih vrst in okolja, ki jih je treba uporabljati za označevanje;
(j)
določitev sprejemljivega dnevnega vnosa za ljudi (ADI), kadar je ustrezno;
(k)
določitev dopustne izpostavljenosti izvajalca tretiranja (AOEL);
(l)
določitev akutnega referenčnega odmerka (ARfD) za ljudi, kadar je ustrezno;
(m)
opredelitev ustreznih ukrepov prve pomoči ter ustreznih diagnostičnih in terapevtskih ukrepov v primeru zastrupitve ljudi;
(n)
določitev izomer in možne presnovne pretvorbe izomer, kadar je ustrezno;
(o)
določitev opredelitev ostankov, primernih za oceno tveganja;
(p)
določitev opredelitev ostankov, primernih za spremljanje in izvajanje;
(q)
oceno učinka o izpostavljenosti potrošnikov, vključno s kumulativno oceno tveganja, ki temelji na izpostavljenosti več kot eni aktivni snovi, kadar je ustrezno;
(r)
oceno izpostavljenosti izvajalcev tretiranja, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb, vključno s kumulativno izpostavljenostjo več kot eni aktivni snovi, kadar je ustrezno;
(s)
določitev mejnih vrednosti ostankov in faktorjev koncentracije/redčenja v skladu z Uredbo (ES) št. 1.12
Kadar je ustrezno, se za načrtovanje preskusov in analizo podatkov uporabljajo ustrezne statistične metode.
1.13
Izračuni izpostavljenosti se sklicujejo na znanstvene metode, ki jih je sprejela Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), kadar so na voljo. Kadar se uporabljajo dodatne metode, se utemeljijo.
1.14
Za vsak oddelek zahtevanih podatkov se predloži povzetek vseh podatkov, informacij in izvedenih ocen. To zajema podrobno in kritično oceno v skladu z določbami člena 4 Uredbe (ES) št. 1107/2009.
2. Zahteve iz te uredbe določajo najmanjši obseg podatkov, ki jih je treba predložiti. V posebnih okoliščinah, tj. posebnih scenarijih, vzorcih uporabe, ki se ne upoštevajo pri odobritvi, so lahko potrebne dodatne zahteve na nacionalni ravni. Pristojni organi pri oblikovanju in odobritvi preskusov upoštevajo zlasti okoljske, podnebne in kmetijske razmere.
3. Dobra laboratorijska praksa (DLP)
3.1
Preskusi in analize se izvajajo v skladu z načeli iz Direktive 2004/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4), kadar je namen preskušanja pridobiti podatke o lastnostih ali varnosti za zdravje ljudi ali živali ali okolje.
3.2
Z odstopanjem od točke 3.1 velja:
3.2.1
V zvezi z aktivnimi snovmi, ki so sestavljene iz mikroorganizmov ali virusov, lahko preskuse in analize za pridobivanje podatkov o lastnostih in varnosti v zvezi z vidiki, ki niso povezani z zdravjem ljudi, izvajajo uradni ali uradno priznani preskuševalni laboratoriji ali organizacije, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz točk 3.2 in 3.3 uvoda v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 284/2013 (5).
3.2.2
Za preskuse in analize za pridobivanje podatkov za manj pomembne kulture, ki so potrebni v skladu s točkama 6.3 in 6.5.2 dela A, velja:
—
terensko fazo lahko izvedejo uradni ali uradno priznani preskuševalni laboratoriji ali organizacije, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz točk 3.2 in 3.3 uvoda v Prilogi k Uredbi Komisije (EU) št. 284/2013,
—
fazo analize, če se ne izvaja v skladu z zahtevami DLP, izvajajo laboratoriji, ki so akreditirani za ustrezno metodo v skladu z evropskim standardom EN ISO/IEC 17025 „Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev“.
3.2.3
Študije, ki so bile izvedene pred začetkom uporabe te uredbe, se lahko, čeprav niso popolnoma skladne z zahtevami DLP ali sedanjimi preskusnimi metodami, vključijo v oceno, če jih pristojni organi potrdijo kot znanstveno veljavne, s čimer preskusov na živalih, zlasti za študije rakotvornosti in reproduktivne toksičnosti, ni treba ponoviti. To odstopanje se uporablja za študije na vseh vrstah vretenčarjev.
4. Preskusna snov
4.1
Navede se podroben opis (specifikacija) uporabljene snovi. Kadar se izvajajo preskusi z aktivno snovjo, se uporabi snov, skladna s specifikacijo, ki se bo uporabljala pri proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je treba registrirati, razen če se uporabi snov, označena z radioaktivnimi markerji, ali čista aktivna snov.
4.2
Kadar se izvajajo študije z aktivno snovjo, proizvedeno v laboratoriju ali poskusni proizvodnji, jih je treba ponoviti s tehnično aktivno snovjo, razen če vlagatelj dokaže, da je uporabljena preskusna snov glede preskušanja ostankov ter toksikološkega, ekotoksikološkega in okoljskega preskušanja in ocene enaka. V primeru negotovosti se predložijo povezovalne študije, na katerih temelji odločitev o možnosti ponovitve študij.
4.3
Kadar se izvajajo študije z aktivno snovjo, katere stopnja čistosti, nečistoče ali stopnje nečistoč se razlikujejo od tehnične specifikacije, ali kadar je aktivna snov mešanica sestavin, se pomen razlik obravnava na podlagi podatkov ali znanstvene utemeljitve. V primeru negotovosti se kot podlaga za odločitev predložijo primerne študije, pri katerih se tehnična aktivna snov uporablja za komercialno proizvodnjo.
4.4
Za študije o določanju odmerkov, ki potekajo daljše obdobje (na primer študije s ponavljajočim odmerkom), se uporabi aktivna snov iz ene same serije, če njena stabilnost to omogoča. Kadar se pri študiji uporabljajo različni odmerki, se navede razmerje med odmerkom in škodljivim učinkom.
4.5
Kadar se izvajajo preskusi s specificirano čisto aktivno snovjo (≥ 980 g/kg), se navede čistost te preskusne snovi, ki je najvišja, ki jo je mogoče doseči z najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Kadar je dosežena stopnja čistosti manjša od 980 g/kg, se to utemelji. Iz utemeljitve mora biti razvidno, da so bile izčrpane vse tehnično izvedljive možnosti za proizvodnjo čiste aktivne snovi.
4.6
Kadar se uporablja preskusna snov, označena z radioaktivnimi markerji, se radioaktivni markerji postavijo na enega ali (po potrebi) več mest, ki omogočajo pojasnitev poti presnove in transformacije ter preiskavo porazdelitve aktivne snovi, njenih metabolitov, reakcijskih in razgradnih produktov.
5. Preskusi na vretenčarjih
5.1
Preskusi na vretenčarjih se izvedejo le, kadar niso na voljo druge potrjene metode. Nadomestne metode, ki jih je treba upoštevati, vključujejo metode in vitro ter in silico. Poleg tega se pri preskusih in vivo spodbuja uporaba metod za zmanjšanje in izboljšanje, da se čim bolj zmanjša število živali, ki se uporabljajo pri preskusih.
5.2
Načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja uporabe živali se upoštevajo pri načrtovanju preskusnih metod, zlasti če so na voljo ustrezne potrjene metode, ki lahko nadomestijo, zmanjšajo ali izboljšajo preskuse na živalih.
5.3
Preskusi, ki vključujejo namerno uporabo aktivne snovi ali fitofarmacevtskega sredstva na ljudeh ali primatih razen človeka, se ne izvajajo za namene te uredbe.
5.4
Načrti študij se zaradi etičnih razlogov skrbno preučijo, pri čemer se upošteva možnost zmanjšanja, izboljšanja in nadomestitve preskusov na živalih. Druge študije morda ni treba izvesti, kadar se na primer ena ali več dodatnih skupin odmerka ali intervalov za odvzem vzorcev krvi vključijo v eno študijo.
6. Zaradi obveščanja in usklajevanja se seznam preskusnih metod in smernic, ki so pomembne za izvajanje te uredbe, objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta seznam se redno posodablja.
1.1 Vlagatelj
Navedejo se ime in naslov vlagatelja ter ime, položaj, telefonska številka, e-poštni naslov in številka telefaksa osebe za stike.
1.2 Proizvajalec
Navedejo se ime in naslov proizvajalca aktivne snovi ter ime in naslov vseh proizvodnih obratov, v katerih se aktivna snov proizvaja. Navede se oseba za stike (ime, telefonska številka, e-poštni naslov in številka telefaksa). Kadar se po odobritvi aktivnih snovi spremeni lokacija ali število proizvajalcev, se zahtevane informacije ponovno posredujejo Komisiji, Agenciji in državam članicam.
1.3 Predlagano ali sprejeto splošno ime po ISO in sinonimi
Navedejo se splošno ali predlagano ime po Mednarodni organizaciji za standardizacijo (ISO) in, kadar je ustrezno, druga predlagana ali sprejeta splošna imena (sinonimi), vključno z imenom (nazivom) zadevnega organa za nomenklaturo.
1.4 Kemijsko ime (po nomenklaturah IUPAC in CA)
Kadar je primerno, se navede kemijsko ime iz dela III Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ali, kadar ime ni vključeno v navedeno uredbo, v skladu z nomenklaturama Mednarodne zveze za čisto in uporabno kemijo (IUPAC) ter Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CA).
1.5 Proizvajalčeve razvojne šifre
Navedejo se šifre, ki se med razvojem uporabljajo za opredelitev aktivne snovi, in, kadar so na voljo, formulacije, ki vsebujejo aktivno snov. Za vsako navedeno šifro se navedejo snov, na katero se nanaša, obdobje, v katerem se je uporabljala, in države članice ali druge države, v katerih se je uporabljala in se še uporablja.
1.6 Številke CAS, ES in CIPAC
Navedejo se številke Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov (CAS), Evropske komisije (ES) in Kolaborativnega mednarodnega sveta za analizo pesticidov (CIPAC), kadar obstajajo.
1.7 Molekulska in strukturna formula, molska masa
Navedejo se molekulska formula, molska masa in strukturna formula aktivne snovi ter, kadar je ustrezno, strukturna formula vsakega izomera, prisotnega v aktivni snovi.
Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.
1.8 Način proizvodnje (sinteza) aktivne snovi
Za vsak proizvodni obrat se navedejo način proizvodnje, ki vključuje opredelitev (ime, številka CAS, strukturna formula) in čistost začetnih snovi ter njihovo razpoložljivost na trgu, uporabljenih kemijskih postopkov ter opredelitev nečistoč v končnem proizvodu. Navedejo se podrobne informacije o izvoru teh nečistoč. Nečistoče se razvrstijo kot produkti stranskih reakcij, nečistoče v začetni snovi, reakcijski vmesni produkti ali začetne snovi. Obravnava se njihov toksikološki in ekotoksikološki učinek ter vpliv na okolje. Te informacije zajemajo tudi nečistoče, ki niso zaznane, vendar bi teoretično lahko nastale. Podatki o tehnoloških postopkih na splošno niso potrebni.
Kadar se zahtevane informacije predložijo za poskusno proizvodnjo, se te informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.
1.9 Specifikacija čistosti aktivne snovi v g/kg
Navede se najmanjša vsebnost čiste aktivne snovi, v g/kg, v tehnični snovi, ki se uporablja pri proizvodnji fitofarmacevtskih sredstev. Zagotovi se utemeljitev najmanjše vsebnosti iz specifikacije, pri čemer utemeljitev vključuje statistično analizo podatkov o najmanj petih reprezentativnih serijah, kot je navedeno v točki 1.11. Za dodatno utemeljitev tehnične specifikacije se lahko predložijo dodatni podporni podatki.
Kadar se zahtevane informacije predložijo za poskusno proizvodnjo, se te informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.
Kadar se aktivna snov proizvaja kot tehnični koncentrat (TK), se navedejo najmanjša in največja vsebnost čiste aktivne snovi ter njena vsebnost v teoretični suhi snovi.
Če je aktivna snov mešanica izomerov, se navede razmerje ali obseg razmerja vsebnosti izomerov. Navede se relativna biološka aktivnost vsakega izomera glede učinkovitosti in toksičnosti.
Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.
1.10 Opredelitev in vsebnost aditivov (na primer stabilizatorjev) in nečistoč
Navedeta se najmanjša in največja vsebnost, v g/kg, vsakega aditiva.
Navede se tudi največja vsebnost, v g/kg, vsake druge sestavine, razen aditivov.
Kadar se aktivna snov proizvaja kot tehnični koncentrat (TK), se navedeta največja vsebnost vsake nečistoče in njena vsebnost v teoretični suhi snovi.
Izomeri, ki niso del splošnega imena po ISO, se obravnavajo kot nečistoče.
Kadar v predloženih informacijah sestavina (na primer kondenzati) ni v celoti opredeljena, se za vsako tako sestavino navedejo podrobne informacije o sestavi.
Kadar se zahtevane informacije predložijo za poskusno proizvodnjo, se te informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Kadar podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.
Za rastlinske izvlečke se lahko uporabi drugačen pristop, ki se ustrezno utemelji.
1.10.1 Aditivi
Navede se tudi trgovsko ime sestavin, ki se dodajo aktivni snovi pred proizvodnjo fitofarmacevtskega sredstva za ohranjanje njegove stabilnosti in lažje ravnanje pri uporabi (v nadaljnjem besedilu: aditivi). Kadar je ustrezno, se za take aditive navedejo naslednje informacije:
(a)
kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;
(b)
splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;
(c)
številka CAS, številka ES;
(d)
molekulska in strukturna formula;
(e)
molska masa;
(f)
najmanjša in največja vsebnost v g/kg ter
(g)
delovanje (na primer stabilizator).
1.10.2 Pomembne nečistoče
Nečistoče, prisotne v količinah, večjih od 1 g/kg, se štejejo za pomembne. Kadar je ustrezno, se za pomembne nečistoče navedejo naslednje informacije:
(a)
kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;
(b)
splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;
(c)
številka CAS, številka ES;
(d)
molekulska in strukturna formula;
(e)
molska masa in
(f)
največja vsebnost v g/kg.
Navedejo se informacije o načinu določanja strukturne identitete nečistoč.
1.10.3 Relevantne nečistoče
Nečistoče, ki so posebno nezaželene zaradi svoje toksičnosti, ekotoksičnosti ali vplivov na okolje, se štejejo za relevantne. Kadar je ustrezno, se za relevantne nečistoče navedejo naslednje informacije:
(a)
kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;
(b)
splošno ali predlagano splošno ime po ISO, kadar je na voljo;
(c)
številka CAS, številka ES;
(d)
molekulska in strukturna formula;
(e)
molska masa in
(f)
največja vsebnost v g/kg.
Navedejo se informacije o načinu določanja strukturne identitete nečistoč.
1.11 Analitske lastnosti serij
Glede vsebnosti čiste aktivne snovi, nečistoč, aditivov in vsake druge sestavine, razen aditivov, se, kadar je primerno, analizira najmanj pet reprezentativnih serij iz nedavne in sedanje industrijske proizvodnje aktivne snovi. Vse reprezentativne serije morajo biti proizvedene v zadnjih petih letih. Kadar podatki za zadnjih pet let proizvodnje niso na voljo, se to utemelji. Predloženi rezultati analiz vključujejo podatke o količini (vsebnost v g/kg) vseh sestavin, prisotnih v količinah, enakih ali večjih od 1 g/kg, kar naj bi predstavljalo vsaj 980 g/kg analizirane snovi. Za rastlinske izvlečke in semiokemikalije (na primer feromone) lahko veljajo utemeljene izjeme. Pojasni se statistična podlaga za vsebnost, ki je predlagana v tehnični specifikaciji (na primer: zgornja mejna vrednost iz prakse, povprečje plus trije standardni odmiki mejnih vrednosti iz prakse itd.). Za dodatno utemeljitev tehnične specifikacije se lahko predložijo podporni podatki. Dejanska vsebnost sestavin, ki so posebno nezaželene zaradi svoje toksičnosti, ekotoksičnosti ali vplivov na okolje, se določi in navede, tudi če so prisotne v količinah, manjših od 1 g/kg. Predloženi podatki vključujejo rezultate analize posameznih vzorcev ter povzetek navedenih podatkov, iz katerega je razvidna najmanjša, največja in povprečna vsebnost vsake relevantne sestavine.
Kadar se aktivna snov proizvaja v različnih obratih, se informacije iz prvega odstavka navedejo ločeno za vsak obrat.
Kadar je ustrezno, se analizirajo vzorci aktivne snovi, proizvedene v laboratoriju ali v poskusni proizvodnji, če so se te snovi uporabljale za pridobitev toksikoloških ali ekotoksikoloških podatkov. Če navedeni podatki niso na voljo, se to utemelji.
Kadar se predložene informacije nanašajo na poskusno proizvodnjo, se zahtevane informacije ponovno predložijo po tem, ko se metode in postopki industrijske proizvodnje stabilizirajo. Podatki o industrijski proizvodnji, kadar so na voljo, se predložijo pred odobritvijo v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Če podatki o industrijski proizvodnji niso na voljo, se to utemelji.
ODDELEK 2
Fizikalne in kemijske lastnosti aktivne snovi
2.1 Tališče in vrelišče
Določi in navede se tališče ali, kadar je primerno, ledišče ali točka strjevanja čiste aktivne snovi. Meritve potekajo do 360 °C.
Določi in navede se vrelišče čiste aktivne snovi. Meritve potekajo do 360 °C.
Kadar tališča ali vrelišča zaradi razgradnje ali sublimacije ni mogoče določiti, se navede temperatura, pri kateri nastopi razgradnja ali sublimacija.
2.2 Parni tlak, hlapnost
Navede se parni tlak čiste aktivne snovi pri 20 °C ali 25 °C. Kadar je parni tlak pri 20 °C manjši od 10–5 Pa, se pri temperaturi 20 °C ali 25 °C oceni s krivuljo parnega tlaka z meritvami pri višjih temperaturah.
Hlapnost čiste aktivne snovi v trdni ali tekoči obliki se določi ali izračuna (konstanta Henryjevega zakona) iz njene topnosti v vodi in parnega tlaka, pri čemer se navedejo rezultati (v Pa × m3 × mol–1).
2.3 Videz (agregatno stanje, barva)
Opišeta se barva, če obstaja, in agregatno stanje tehnične aktivne snovi in čiste aktivne snovi.
2.4 Spektri (UV/VIS, IR, NMR, MS), molekulska ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah, optična čistost
Določijo in navedejo se naslednji spektri in preglednica značilnosti signalov, ki je potrebna za razlago: ultravijolični/vidni (UV/VIS), infrardeči (IR), nuklearna magnetna resonanca (NMR) in masni spekter (MS) čiste aktivne snovi.
Določi in navede se molekulska ekstinkcija pri ustreznih valovnih dolžinah (ε v L × mol–1 × cm–1). Ustrezne valovne dolžine vključujejo vse najvišje vrednosti absorpcijskih spektrov UV/VIS ter valovne dolžine 290–700 nm.
Kadar so aktivne snovi ločeni optični izomeri, se izmeri in navede njihova optična čistost.
Za opredelitev nečistoč, ki so pomembne s toksikološkega ali ekotoksikološkega vidika ali zaradi vpliva na okolje, se določijo in navedejo njihovi absorpcijski spektri UV/VIS ter spektri IR, NMR in MS.
2.5 Topnost v vodi
Določi in navede se topnost čistih aktivnih snovi v vodi pri atmosferskem tlaku in pri 20 °C. Topnost v vodi se določi v nevtralnem območju (tj. v destilirani vodi v ravnovesju z atmosferskim ogljikovim dioksidom). Če vrednost pKa znaša 2–12, se topnost v vodi določi tudi v kislem (pH 4 do 5) in alkalnem območju (pH 9 do 10). Kadar je aktivna snov v vodnem okolju stabilna, tako da topnosti v vodi ni mogoče določiti, se predloži utemeljitev na podlagi podatkov preskusa.
2.6 Topnost v organskih topilih
Če je topnost tehnične aktivne snovi ali čiste aktivne snovi manjša od 250 g/l, se določi in navede pri 15 °C do 25 °C v naslednjih organskih topilih; navede se tudi temperatura, pri kateri se je topnost določala. Rezultati se navedejo v g/l.
(a)
alifatski ogljikovodik: po možnosti heptan;
(b)
aromatski ogljikovodik: po možnosti toluen;
(c)
halogenirani ogljikovodik: po možnosti diklorometan;
(d)
alkohol: po možnosti metanol ali izopropil alkohol;
(e)
keton: po možnosti aceton;
(f)
ester: po možnosti etil acetat.
Kadar je za posamezno aktivno snov eno ali več navedenih topil neprimernih (npr. reagirajo s preskusno snovjo), se namesto njih lahko uporabijo druga topila. V takem primeru se izbira topil utemelji glede na njihovo strukturo in polarnost.
2.7 Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda
Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda (v nadaljnjem besedilu: Kow ali log Pow) za čisto aktivno snov in vse sestavine iz opredelitve ostankov za oceno tveganja se določijo in navedejo pri 20 °C ali 25 °C. Vpliv vrednosti pH (4 do 10) se preuči, kadar je vrednost pKa snovi med 2 in 12.
2.8 Disociacija v vodi
Kadar čista aktivna snov v vodi disociira, se določijo in navedejo konstante disociacije (vrednosti pKa) čiste aktivne snovi pri 20 °C. Na podlagi teoretičnih predpostavk se opredelijo in navedejo nastali razgradni produkti. Če je aktivna snov sol, se navede vrednost pKa nedisociirane oblike aktivne sestavine.
2.9 Vnetljivost in samosegrevanje
Določita in navedeta se vnetljivost in samosegrevanje tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril (6). V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.
2.10 Plamenišče
Določi in navede se plamenišče tehničnih aktivnih snovi, ki imajo tališče pod 40 °C. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.
2.11 Eksplozivne lastnosti
Določijo in navedejo se eksplozivne lastnosti tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročnik preskusov in meril. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.
2.12 Površinska napetost
Določi in navede se površinska napetost čiste aktivne snovi.
2.13 Oksidacijske lastnosti
Določijo in navedejo se oksidacijske lastnosti tehničnih aktivnih snovi. Sprejemljiva je teoretična ocena na podlagi strukture, če izpolnjuje merila iz Dodatka 6 k Priporočilom Združenih narodov o prevozu nevarnega blaga: Priročniku preskusov in meril. V utemeljenih primerih se lahko uporabijo podatki za čisto aktivno snov.
2.14 Druge študije
Dodatne študije, ki so potrebne za razvrstitev aktivne snovi glede na nevarnost, se izvedejo v skladu z Uredbo (ES) 1272/2008.
ODDELEK 3
Dodatne informacije o aktivni snovi
3.1 Uporaba aktivne snovi
V predloženih informacijah se opiše, za kakšne namene se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, uporabljajo ali se bodo uporabljala, ter odmerek in način njihove uporabe ali predlagane uporabe.
3.2 Delovanje
Delovanje se določi glede na naslednje:
(a)
akaricid;
(b)
baktericid;
(c)
fungicid;
(d)
herbicid;
(e)
insekticid;
(f)
moluskicid;
(g)
nematicid;
(h)
regulator rasti rastlin;
(i)
repelent;
(j)
rodenticid;
(k)
semio-kemikalija;
(l)
talpicid;
(m)
viricid;
(n)
drugo (določi vlagatelj).
3.3 Vplivi na škodljive organizme
Navede se način delovanja na škodljive organizme:
(a)
kontaktno delovanje;
(b)
želodčno delovanje;
(c)
inhalacijsko delovanje;
(d)
fungitoksično delovanje;
(e)
fungistatično delovanje;
(f)
desikant;
(g)
zaviralec procesov razmnoževanja;
(h)
drugo (določi vlagatelj).
Navede se, ali se aktivna snov v rastlinah premešča (translocira) in, kadar je ustrezno, ali je translokacija apoplastna, simplastna ali oboje.
3.4 Predvideno področje uporabe
Za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivno snov, se obstoječa ali predlagana področja uporabe določijo glede na naslednje:
(a)
na prostem, npr. v poljedelstvu, hortikulturi, gozdarstvu in vinogradništvu;
(b)
zavarovani prostori;
(c)
okrasne in rekreacijske površine;
(d)
zatiranje plevela na nekmetijskih površinah;
(e)
urejanje hišnih vrtov;
(f)
sobne rastline;
(g)
skladiščenje rastlinskih proizvodov;
(h)
drugo (določi vlagatelj).
3.5 Škodljivi organizmi, ki se jih zatira, in kulture ali proizvodi, ki se varujejo ali tretirajo
Navedejo se podrobne informacije o obstoječi in predvideni uporabi v obliki podatkov o tretiranih in, kadar je ustrezno, varovanih kulturah, skupinah kultur, rastlinah ali rastlinskih proizvodih.
Kadar je ustrezno, se navedejo podrobne informacije o škodljivih organizmih, pred katerimi je zagotovljena zaščita.
Kadar je ustrezno, se navedejo podatki o doseženih učinkih, kot so zaviranje kaljenja, zakasnitev zorenja, skrajšanje stebla, boljši učinki pognojevanja.
3.6 Način delovanja
Predloži se izjava o načinu delovanja aktivne snovi glede, kadar je ustrezno, biokemijskih in fizioloških mehanizmov delovanja ter vpletenih biokemijskih poti, če je način delovanja aktivne snovi pojasnjen. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati ustreznih eksperimentalnih študij.
Kadar je znano, da se mora aktivna snov za doseganje predvidenih učinkov po nanosu ali uporabi fitofarmacevtskih sredstev, ki jo vsebujejo, pretvoriti v metabolit ali razgradni produkt, se za aktivni metabolit ali razgradne produkte navedejo naslednje informacije:
(a)
kemijsko ime po nomenklaturah IUPAC in CA;
(b)
splošno ali predlagano splošno ime po ISO;
(c)
številka CAS, številka ES;
(d)
molekulska in strukturna formula ter
(e)
molska masa.
Informacije iz točk (a) do (e) se pridobijo po navzkrižnem preverjanju in preučevanju informacij iz oddelkov 5 do 8, kadar je ustrezno.
Navedejo se razpoložljive informacije o tvorbi aktivnih metabolitov in razgradnih produktov. Te informacije vključujejo:
—
zadevne postopke, mehanizme in reakcije,
—
kinetične in druge podatke o hitrosti pretvorbe in načinu za zmanjšanje hitrosti, če je znan,
—
okoljske in druge dejavnike, ki vplivajo na hitrost in obseg pretvorbe.
3.7 Podatki o pojavu ali možnem pojavu razvoja odpornosti in ustrezne strategije obvladovanja
Kadar so na voljo, se navedejo informacije o pojavu ali možnem pojavu razvoja odpornosti ali navzkrižne odpornosti.
Pripravijo se ustrezne strategije za obvladovanje tveganja na nacionalnih/regionalnih območjih.
3.8 Metode in varnostni ukrepi v zvezi z ravnanjem, skladiščenjem, prevozom ali požarom
Za vse aktivne snovi se predloži varnostni list v skladu s členom 31 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (7).
V predloženih študijah, podatkih in informacijah, skupaj z drugimi ustreznimi študijami, podatki in informacijami, se podrobno določijo in utemeljijo metode in varnostni ukrepi v primeru požara. Na podlagi kemijske strukture ter kemijskih in fizikalnih lastnosti aktivne snovi se ocenijo možni produkti gorenja v primeru požara.
3.9 Postopki uničenja ali dekontaminacije
Najprimernejši ali edini način varnega uničenja aktivnih snovi in kontaminiranih snovi ali embalaže je pogosto nadzorovani sežig v sežigalni napravi, ki ima za to uradno dovoljenje. Navedeni sežig se izvede v skladu z merili iz Direktive Sveta 94/67/ES (8).
Natančno se opišejo drugi postopki uničenja aktivne snovi, kontaminirane embalaže in kontaminiranih snovi, kadar se to predlaga. Za takšne postopke se navedejo podatki za določitev njihove učinkovitosti in varnosti.
3.10 Nujni ukrepi v primeru nesreče
Navedejo se postopki za dekontaminacijo vode in tal v primeru nesreče.
V predloženih študijah, podatkih in informacijah, skupaj z drugimi ustreznimi študijami, podatki in informacijami, se dokaže primernost predlaganih ukrepov za uporabo v izrednih razmerah.
ODDELEK 4
Analitske metode
Uvod
V določbah tega oddelka so obravnavane analitske metode, ki se uporabljajo za pridobivanje podatkov pred odobritvijo in so potrebne za namene nadzora in spremljanja po odobritvi.
Navedejo se opisi metod, ki vključujejo podrobnosti o uporabljeni opremi, materialih in pogojih.
Na zahtevo se predložijo:
(a)
analitski standardi čiste aktivne snovi;
(b)
vzorci tehnične aktivne snovi;
(c)
analitski standardi relevantnih metabolitov in vseh drugih sestavin, ki so navedene v vseh opredelitvah ostankov za spremljanje;
(d)
vzorci referenčnih snovi relevantnih nečistoč.
Kadar je to mogoče, se zagotovi razpoložljivost standardov iz točk (a) in (c) na trgu, pri čemer se na zahtevo imenuje distribucijsko podjetje.
4.1 Metode za pridobivanje podatkov pred odobritvijo
4.1.1 Metode za analizo tehnične aktivne snovi
V celoti se opišejo metode za določitev:
(a)
čiste aktivne snovi v tehnični aktivni snovi, ki je navedena v dokumentaciji za odobritev v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009;
(b)
pomembnih in relevantnih nečistoč ter aditivov (na primer stabilizatorjev) v tehnični aktivni snovi.
Oceni in navede se uporabnost obstoječih metod CIPAC. Če se uporabi metoda CIPAC, niso potrebni dodatni podatki o potrditvi, predložijo pa se primeri kromatogramov, kadar so na voljo.
Določi in navede se specifičnost metod. Poleg tega se določi obseg motenj drugih snovi v tehnični aktivni snovi (na primer nečistoč ali aditivov).
Določi in navede se linearnost metod. Kalibracijsko območje presega (za najmanj 20 %) najvišjo in najnižjo nominalno vsebnost analita v ustreznih analitskih raztopinah. Izvedeta se dve določitvi pri treh ali več koncentracijah ali ena sama določitev pri petih ali več koncentracijah. Navedejo se izenačitev kalibracijske krivulje, korelacijski koeficient in običajen umeritveni graf. Vlagatelj utemelji primere, v katerih se uporabi nelinearen odziv.
Določi in navede se natančnost (ponovljivost) metod. Izvede se najmanj pet ponovitvenih določitev vzorca, pri čemer se navedejo povprečje, relativni standardni odmik in število določitev.
Točnost metode za določitev vsebnosti aktivne snovi se ovrednoti z oceno motenj in natančnosti.
V zvezi z aditivi ter pomembnimi in relevantnimi nečistočami:
—
se točnost metod določi na najmanj dveh reprezentativnih vzorcih pri vrednostih, ki ustrezajo podatkom o seriji in specifikaciji snovi. Navedeta se povprečje in relativni standardni odmik izkoristkov,
—
eksperimentalna določitev meje določanja (LOQ) ni potrebna. Vendar se dokaže, da so metode dovolj natančne za analizo pomembnih nečistoč pri vrednostih, ki ustrezajo specifikaciji snovi, in relevantnih nečistoč v koncentraciji, ki je najmanj 20 % manjša od meje specifikacije.
4.1.2 Metode za oceno tveganja
V celoti se v vseh delih dokumentacije opišejo naslednje metode za določanje ostankov, ki niso izotopno označeni:
(a)
v tleh, vodi, usedlini, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij končnega stanja v okolju;
(b)
v tleh, vodi in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij učinkovitosti;
(c)
v krmi, telesnih tekočinah in tkivih, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev toksikoloških študij;
(d)
v telesnih tekočinah, zraku in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij izpostavljenosti izvajalcev tretiranja, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb;
(e)
v ali na rastlinah, rastlinskih proizvodih, predelanih živilskih proizvodih, živilih rastlinskega in živalskega izvora, krmi in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo za utemeljitev študij o ostankih;
(f)
v tleh, vodi, usedlini, krmi in vseh dodatnih matriksih za utemeljitev ekotoksikoloških študij;
(g)
v vodi, pufrskih raztopinah, organskih topilih in vseh dodatnih matriksih, ki se uporabljajo v preskusih fizikalnih in kemijskih lastnosti.
Določi in navede se specifičnost metod. Po potrebi se navedejo potrjene potrditvene metode.
Določijo in navedejo se linearnost, izkoristek in natančnost (ponovljivost) metod.
Podatki se pridobijo pri LOQ in verjetnih vrednostih ostankov ali 10-kratni vrednosti LOQ. Kadar je ustrezno, se določi in navede LOQ za vsak analit.
4.2 Metode za namene nadzora in spremljanja po odobritvi
V celoti se opišejo metode za:
(a)
določitev vseh sestavin iz opredelitve ostankov za spremljanje, predložene v skladu z določbami točke 6.7.1, da lahko države članice ugotovijo skladnost z uveljavljenimi mejnimi vrednostmi ostankov; to vključuje ostanke v ali na živilih ter krmi rastlinskega in živalskega izvora;
(b)
določitev vseh sestavin, ki so za namene spremljanja zajete v opredelitve ostankov za tla in vodo, predložene v skladu z določbami točke 7.4.2;
(c)
analizo aktivne snovi in ustreznih razgradnih produktov v zraku, ki nastanejo med nanašanjem ali po njem, razen če vlagatelj dokaže, da je izpostavljenost izvajalcev tretiranja, delavcev, prebivalcev in drugih navzočih oseb zanemarljiva;
(d)
analizo telesnih tekočin in tkiv za določitev aktivnih snovi in relevantnih metabolitov.
Kolikor je to mogoče, se za izvajanje teh metod uporabi najenostavnejši pristop, s katerim so povezani najnižji stroški in pri katerem se uporabi splošno dostopna oprema.
Določi in navede se specifičnost metod. Metode omogočajo določitev vseh sestavin iz opredelitve ostankov za spremljanje. Po potrebi se navedejo potrjene potrditvene metode.
Določijo in navedejo se linearnost, izkoristek in natančnost (ponovljivost) metod.
Podatki se pridobijo pri LOQ in verjetnih vrednostih ostankov ali 10-kratni vrednosti LOQ. Določi in navede se LOQ vsake sestavine iz opredelitve ostankov za spremljanje.
V zvezi z ostanki v ali na živilih ter krmi rastlinskega in živalskega izvora in ostanki v pitni vodi se reproduktibilnost metode določi na podlagi potrditve neodvisnega laboratorija in se navede.
ODDELEK 5
Toksikološke študije in študije o presnovi
Uvod
1.
Ustreznost pridobitve podatkov o toksičnosti na živalskih modelih z drugačnim metaboličnim profilom kot pri ljudeh, če so te informacije o presnovi na voljo, se obravnava in upošteva pri načrtovanju študij in oceni tveganj.
2.
Navedejo se vsi morebitni škodljivi učinki, ugotovljeni med toksikološkimi preiskavami (vključno z učinki na organe/sisteme, kot je imunski sistem, živčni sistem ali endokrini sistem). Potrebne so lahko dodatne študije za preučitev mehanizmov, na katerih temeljijo učinki, ki bi lahko bili zelo pomembni za opredelitev nevarnosti ali oceno tveganj.
Navedejo se vsi dostopni biološki podatki in informacije, ki so pomembni za oceno toksikološkega profila preskušane aktivne snovi, vključno z modeliranjem.
3.
Sistematično se navedejo predhodno pridobljeni kontrolni podatki, kadar so na voljo. Navedeni podatki so za končne točke, ki bi lahko pomenile pomembne škodljive učinke, so specifični za sev ter izhajajo iz laboratorija, ki je izvedel študijo o kazalcih. Zajemajo petletno obdobje, ki je čim bližje datumu študije o kazalcih.
4.
Pri pripravi načrta študije se upoštevajo razpoložljivi podatki o preskusni snovi, na primer fizikalno-kemijske lastnosti (kot je hlapnost), čistost, reaktivnost (kot je stopnja hidrolize, elektrofilnost) ter razmerje med strukturo in aktivnostjo kemijskih analogov.
5.
Za vse študije se navede dejansko dosežen odmerek v mg/kg telesne teže ali drugih primernih enotah (na primer mg/l inhalacijsko, mg/cm2 dermalno).
6.
Analitske metode, ki jih je treba uporabljati pri študijah o toksičnosti, so specifične za subjekt, ki ga je treba izmeriti, in ustrezno potrjene. LOQ je primerna za merjenje območja koncentracije, ki se pričakuje pri pridobivanju toksikokinetičnih podatkov.
7.
Kadar končni ostanek, ki mu bodo izpostavljeni ljudje in ki zaradi presnove ali drugih procesov v tretiranih rastlinah ali na njih, v živini, tleh, podtalnici, na prostem ali zaradi predelave tretiranih proizvodov vsebuje snov, ki ni aktivna snov sama in ni opredeljena kot pomemben metabolit pri sesalcih, se, kadar je tehnično izvedljivo, izvedejo študije o toksičnosti navedene snovi, razen če se lahko dokaže, da izpostavljenost človeka navedeni snovi ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje.
Toksikokinetične študije in študije o presnovi v zvezi z metaboliti in razgradnimi produkti se izvedejo le, če ugotovitev o toksičnosti metabolita ni mogoče oceniti na podlagi razpoložljivih rezultatov o aktivni snovi.
8.
Oralni vnos se uporabi vedno, če je izvedljiv. Kadar so ljudje izpostavljeni zlasti plinski fazi, je morda primerneje izvesti nekatere inhalacijske študije.
9.
Pri izbiri odmerka se upoštevajo toksikokinetični podatki, na primer nasičenost absorpcije, izmerjena s sistemsko razpoložljivostjo snovi in/ali metabolitov.
5.1 Študije o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju pri sesalcih
Informacije o koncentraciji aktivne snovi in relevantnih metabolitov v krvi in tkivih, na primer približno v trenutku, ko se doseže najvišja koncentracija v plazmi (Tmax), se pridobijo v kratkotrajnih in dolgotrajnih študijah na ustreznih vrstah, da se lahko pridobljeni toksikološki podatki bolje uporabijo pri razumevanju študij o toksičnosti.
Glavni cilj toksikokinetičnih podatkov je opisati sistemsko izpostavljenost, doseženo pri živalih, ter njeno povezavo z odmerki in časovnim potekom študij o toksičnosti.
Drugi cilji so:
(a)
povezati doseženo izpostavljenost pri študijah o toksičnosti s toksikološkimi ugotovitvami in prispevati k oceni pomena teh ugotovitev za zdravje ljudi, pri čemer se upoštevajo zlasti ranljive skupine;
(b)
podpreti načrtovanje študije o toksičnosti (izbira vrste, način tretiranja, izbira odmerkov) v zvezi s kinetiko in presnovo;
(c)
zagotoviti informacije, ki skupaj z ugotovitvami študij o toksičnosti prispevajo k načrtovanju dodatnih študij o toksičnosti iz točke 5.8.2;
(d)
primerjati presnovo podgan s presnovo živine, kakor je opisano v točki 6.2.4.
5.1.1 Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po oralni izpostavljenosti
V zvezi z absorpcijo, porazdelitvijo, presnovo in izločanjem po oralni izpostavljenosti so lahko potrebni samo podatki, ki so omejeni na eno preskusno vrsto in vivo (običajno podgano). Ti podatki lahko zagotavljajo informacije, uporabne pri načrtovanju in razlagi poznejših preskusov toksičnosti. Vendar se pri tem upošteva, da so informacije o razlikah med vrstami ključne pri ekstrapolaciji podatkov o živalih na človeka, informacije o presnovi pri drugih načinih vnosa pa so lahko uporabne pri ocenah tveganj za človeka.
Vseh zahtevanih podrobnih podatkov na vseh področjih ni mogoče opredeliti, ker je natančnejša opredelitev zahtev odvisna od rezultatov, pridobljenih za posamezne preskusne snovi.
S študijami se zagotovi dovolj informacij o kinetiki aktivne snovi in njenih metabolitov, potem ko je bila ustrezna vrsta izpostavljena:
(a)
enkratnemu peroralnemu odmerku (majhni in veliki odmerki);
(b)
po možnosti intravenoznemu odmerku ali, kadar je na voljo, enkratnemu peroralnemu odmerku z oceno izločanja z žolčem (majhen odmerek) in
(c)
ponavljajočemu odmerku.
Pomemben parameter je sistemska biološka razpoložljivost (F), ki se ugotovi s primerjavo območja pod krivuljo (AUC) po peroralnem in intravenoznem odmerku.
Kadar intravenozno odmerjanje ni izvedljivo, se to utemelji.
Načrtovanje potrebnih kinetičnih študij zajema:
(a)
oceno stopnje in obsega oralne absorpcije, vključno z najvišjo koncentracijo v plazmi (Cmax), AUC, Tmax in drugimi ustreznimi parametri, kot je biološka razpoložljivost;
(b)
možnost za kopičenje v organizmih;
(c)
razpolovne dobe snovi v plazmi;
(d)
porazdelitev v večjih organih in tkivih;
(e)
informacije o porazdelitvi v krvnih celicah;
(f)
kemijsko strukturo in količinsko določitev metabolitov v bioloških tekočinah in tkivih;
(g)
različne presnovne poti;
(h)
pot in časovni potek izločanja aktivne snovi in metabolitov;
(i)
preiskave, ali poteka enterohepatični obtok in v kakšnem obsegu poteka.
Primerjalne študije o presnovi in vitro se izvedejo na živalski vrsti kot osrednje študije in na človeških snoveh (mikrosomih ali sistemih intaktnih celic), da se ugotovi ustreznost toksikoloških podatkov o živalih ter prispeva k razlagi ugotovitev in nadaljnji opredelitvi strategije preskušanja.
Kadar se metabolit zazna in vitro v človeških snoveh, v preskušani živalski vrsti pa ne, se navede razlaga ali izvedejo dodatni preskusi.
5.1.2 Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po drugih načinih izpostavljenosti
Podatki o absorpciji, porazdelitvi, presnovi in izločanju po dermalni izpostavljenosti se navedejo, kadar je toksičnost po dermalni izpostavljenosti pomembna v primerjavi s toksičnostjo po oralni izpostavljenosti. Pred preiskavo absorpcije, porazdelitve, presnove in izločanja in vivo po dermalni izpostavljenosti se izvede študija prodiranja skozi kožo in vitro, s katero se ocenita verjeten obseg in stopnja dermalne biološke razpoložljivosti.
Absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po dermalni izpostavljenosti se obravnavajo na podlagi zgoraj navedenih informacij, razen če aktivna snov povzroča draženje kože, ki bi ogrozilo rezultate študije.
Kritično se oceni pomen ocene dermalne absorpcije, ki je bila izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih v teh študijah o aktivni snovi, za ljudi. Meritev dermalne absorpcije fitofarmacevtskega sredstva je podrobneje obravnavana v točki 7.3 dela A Priloge k Uredbi (EU) št. 284/2013.
Pri hlapnih aktivnih snoveh (parni tlak > 10–2 Pa) so lahko absorpcija, porazdelitev, presnova in izločanje po inhalacijski izpostavljenosti uporabne pri ocenah tveganj za človeka.
5.2 Akutna toksičnost
Študije, podatki in informacije, ki jih je treba navesti in oceniti, zadoščajo za določitev učinkov po enkratni izpostavljenosti aktivni snovi in zlasti za določitev ali navedbo:
(a)
toksičnosti aktivne snovi;
(b)
časovnega poteka in značilnosti učinkov z vsemi podrobnostmi o vedenjskih spremembah, kliničnih znakih, kadar so vidni, in možnih makroskopskih patoloških ugotovitvah pri obdukciji;
(c)
morebitne potrebe po razmisleku o določitvi akutnih referenčnih odmerkov (na primer ARfD, aAOEL (9));
(d)
načina toksičnega delovanja, kadar je to mogoče;
(e)
relativne nevarnosti, povezane z različnimi načini izpostavljenosti.
Poudarek je na oceni razponov toksičnosti, pridobljene informacije pa omogočajo tudi razvrstitev aktivne snovi v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008. Informacije, pridobljene s preskusi akutne toksičnosti, so koristne zlasti pri ocenjevanju nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri nesrečah.
5.2.1 Oralna
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Akutna oralna toksičnost aktivne snovi se vedno navede.
5.2.2 Dermalna
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Akutna dermalna toksičnost aktivne snovi se navede, razen če je odstopanje znanstveno utemeljeno (na primer kadar je oralna LD50
(10) večja od 2 000 mg/kg). Preučijo se lokalni in sistemski učinki.
Uporabijo se ugotovitve o hudem draženju kože (eritem ali edem stopnje 4) pri dermalni študiji, pri čemer ni treba izvesti posebne študije draženja.
5.2.3 Inhalacijska
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Akutna inhalacijska toksičnost aktivne snovi se navede, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:
—
parni tlak aktivne snovi je > 1 × 10–2 Pa pri 20 °C,
—
aktivna snov je prašek z znatnim deležem delcev premera < 50 μm (> 1 mas. %),
—
aktivno snov vsebujejo proizvodi, ki so v obliki praška ali se nanašajo s škropljenjem in pršenjem.
Obravnava se samo izpostavljenost glave/nosu, razen če je mogoče utemeljiti izpostavljenost celega telesa.
5.2.4. Draženje kože
Z rezultati študije se zagotovijo informacije o možni dražilnosti aktivne snovi za kožo ter, kadar je ustrezno, možni reverzibilnosti opaženih učinkov.
Pred izvedbo študij o jedkosti/dražilnosti aktivne snovi in vivo se izvede analiza tehtnosti dokazov iz obstoječih ustreznih podatkov. Kadar ni na voljo dovolj podatkov, se lahko pridobijo z zaporednim preskušanjem.
Pri strategiji preskušanja se uporabi večstopenjski pristop:
1.
ocena jedkosti za kožo s potrjeno preskusno metodo in vitro;
2.
ocena draženja kože s potrjeno preskusno metodo in vitro (na primer modeli rekonstituirane človeške kože);
3.
začetna študija draženja kože in vivo na eni živali, in kadar niso ugotovljeni škodljivi učinki;
4.
potrjevalno preskušanje na eni ali dveh dodatnih živalih.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija dražilnosti aktivne snovi za kožo se vedno navede. Kadar je na voljo, se uporabi študija dermalne toksičnosti, med katero se pri mejnem preskusnem odmerku 2 000 mg/kg telesne teže ne pojavi draženje kože, tako da ni treba izvesti študij draženja kože.
5.2.5 Draženje oči
Z rezultati študije se zagotovijo informacije o možni dražilnosti aktivne snovi za oči ter, kadar je ustrezno, možni reverzibilnosti opaženih učinkov.
Pred izvedbo študij o jedkosti za oči/dražilnosti aktivne snovi in vivo se izvede analiza tehtnosti dokazov iz obstoječih ustreznih podatkov. Kadar se podatki, ki so na voljo, štejejo za nezadostne, se lahko dodatni podatki pridobijo z zaporednim preskušanjem.
Pri strategiji preskušanja se uporabi večstopenjski pristop:
1.
uporaba preskusa draženja kože/jedkosti za kožo in vitro, da se predvidi draženje oči/jedkost za oči;
2.
izvedba potrjene ali sprejete študije draženja oči in vitro, da se opredelijo zelo dražilne/jedke snovi za oči (na primer preskus za določanje motnjave in prepustnosti roženice goveda (BCOP), preskus na izoliranih očeh piščancev (ICE), preskus na izoliranih očeh zajcev (IRE), preskus na kokošjem jajcu – preskus na horioalantoični membrani (HET-CAM)) in, v primeru negativnih rezultatov, ocena draženja oči s preskusno metodo in vitro za opredelitev nedražilnih ali dražilnih snovi, ter kadar ni na voljo;
3.
začetna študija draženja oči in vivo na eni živali, in kadar niso ugotovljeni škodljivi učinki;
4.
potrjevalno preskušanje na eni ali dveh dodatnih živalih.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Preskus dražilnosti aktivne snovi za oči se izvede vedno, razen kadar obstaja možnost hudih poškodb oči na podlagi meril iz preskusnih metod.
5.2.6 Preobčutljivost kože
S študijo se zagotovi dovolj informacij za oceno možnosti, da aktivna snov povzroča reakcije preobčutljivosti kože.
Okoliščine, v katerih je izvedba potrebna
Študija se vedno izvede, razen kadar je aktivna snov znan povzročitelj preobčutljivosti. Uporabi se analiza lokalnih bezgavk (LLNA), vključno z omejeno različico analize, kadar je primerno. Če LLNA ni mogoče izvesti, se to utemelji in izvede maksimizacijski preskus na morskih prašičkih. Kadar je na voljo preskus na morskih prašičkih (maksimizacijski ali Buehlerjev), ki izpolnjuje smernice OECD in zagotavlja jasen rezultat, se zaradi dobrega počutja živali ne izvedejo drugi preskusi.
Ker lahko aktivna snov, ki je opredeljena kot povzročitelj preobčutljivosti, povzroči reakcijo preobčutljivosti kože, se upošteva možnost preobčutljivosti pri vdihavanju, kadar so na voljo ustrezni preskusi ali obstajajo znaki učinkov preobčutljivosti pri vdihavanju.
| 20,563
| 1
|
2016/22016A0521(01)/22016A0521(01)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 608
| 1,641
|
L_2016132SL.01008101.xml
21.5.2016
SL
Uradni list Evropske unije
L 132/81
PROTOKOL
o spremembi Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji
KRALJEVINA BELGIJA,
REPUBLIKA BOLGARIJA,
ČEŠKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
REPUBLIKA ESTONIJA,
IRSKA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA HRVAŠKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA CIPER,
REPUBLIKA LATVIJA,
REPUBLIKA LITVA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
MADŽARSKA,
REPUBLIKA MALTA,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA POLJSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ROMUNIJA,
REPUBLIKA SLOVENIJA,
SLOVAŠKA REPUBLIKA,
REPUBLIKA FINSKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,
kot pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter kot države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice), in
EVROPSKA UNIJA
na eni strani ter
HAŠEMITSKA KRALJEVINA JORDANIJA
na drugi strani SO SE –
OB UPOŠTEVANJU pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji 1. julija 2013 –
DOGOVORILE O NASLEDNJEM:
Člen 1
Republika Hrvaška je pogodbenica Evro-sredozemskega letalskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (1), ki je bil podpisan 15. decembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum).
Člen 2
Besedilo Sporazuma v hrvaškem jeziku (2) je verodostojno pod enakimi pogoji kot druge jezikovne različice.
Člen 3
1. Ta protokol pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi postopki. Veljati začne na dan začetka veljavnosti Sporazuma. Če bi pogodbenice Protokol odobrile po datumu začetka veljavnosti Sporazuma, bi v skladu s členom 29(1) Sporazuma začel veljati en mesec po datumu zadnje od izmenjanih diplomatskih not pogodbenic, v kateri pogodbenice potrjujejo, da so vsi postopki, potrebni za začetek veljavnosti tega protokola, zaključeni.
2. Ta protokol je sestavni del Sporazuma in se začasno uporablja od podpisa Protokola s strani pogodbenic.
V Bruslju, dne 3. maja 2016, v dvojniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in arabskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
За държавите-членки
Por los Estados miembros
Za členské státy
For medlemsstaterne
Für die Mitgliedstaaten
Liikmesriikide nimel
Για τα κράτη μέλη
For the Member States
Pour les États membres
Za države članice
Per gli Stati membri
Dalībvalstu vārdā –
Valstybių narių vardu
A tagállamok részéről
Għall-Istati Membri
Voor de lidstaten
W imieniu Państw Członkowskich
Pelos Estados-Membros
Pentru statele membre
Za členské štáty
Za države članice
Jäsenvaltioiden puolesta
För medlemsstaterna
За Европейския съюз
Рог la Unión Europea
Za Evropskou unii
For Den Europæiske Union
Für die Europäische Union
Euroopa Liidu nimel
Για την Ευρωπαϊκή Ένωση
For the European Union
Pour l'Union européenne
Za Europsku uniju
Per l'Unione europea
Eiropas Savienības vārdā –
Europos Sąjungos vardu
Az Európai Unió részéről
Għall-Unjoni Ewropea
Voor de Europese Unie
W imieniu Unii Europejskiej
Pela União Europeia
Pentru Uniunea Europeană
Za Európsku úniu
Za Evropsko unijo
Euroopan unionin puolesta
För Europeiska unionen
За Хашемитското кралство Йордания
Por el Reino Hachemí de Jordania
Za Jordánské hášimovské království
For Det Hashemitiske Kongerige Jordan
Für das Haschemitische Königreich Jordanien
Jordaania Hašimiidi Kuningriigi nimel
Για το Χασεμιτικό Βασίλειο της Ιορδανίας
For the Hashemite Kingdom of Jordan
Pour le Royaume hachémite de Jordanie
Za Hašemitsku Kraljevinu Jordan
Per il Regno hascemita di Giordania
Jordānijas Hāšimītu Karalistes vārdā –
Jordanijos Hašimitų Karalystės vardu
A Jordán Hásimita Királyság részéről
Għar-Renju Ħaxemita tal-Ġordan
Voor het Hasjemitisch Koninkrijk Jordanië
W imieniu Jordańskiego Królestwa Haszymidzkiego
Pelo Reino Hachemita da Jordânia
Pentru Regatul Hașemit al Iordaniei
Za Jordánske hášimovské kráľovstvo
Za Hašemitsko kraljevino Jordanijo
Jordanian hašemiittisen kuningaskunnan puolesta
För Hashemitiska konungariket Jordanien
(1) Besedilo sporazuma je objavljeno v UL L 334, 6.12.2012, str. 3.
(2) Posebna izdaja v hrvaščini, poglavje 7, zvezek 24, str. 280.
| 13,713
| 1
|
2014/52014DC0681_2/52014DC0681_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 3,329
| 7,665
|
EUR-Lex - 52014DC0681 - SL
|
52014DC0681
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Drugo poročilo o napredku Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima /* COM/2014/0681 final */
1.
UVOD
Evropska
unija (v nadaljnjem besedilu: EU) je 4. junija 2012 začela dialog o
liberalizaciji vizumskega režima z Gruzijo. Evropska komisija je 25. februarja
2013 gruzijski vladi predložila akcijski načrt za liberalizacijo
vizumskega režima in opredelila merila, ki jih mora Gruzija izpolniti, da bi za
svoje državljane, ki so imetniki biometričnih potnih listov,
omogočila potovanje v schengensko območje brez vizuma.
Komisija
je 15. novembra 2013 sprejela prvo poročilo o napredku Gruzije pri
izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.[1]
V poročilu je napredek Gruzije pri izvajanju meril prve faze (zakonodajne
in načrtovalne) akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima
ocenila kot zelo dober in predložila vrsto priporočil.
Gruzija
je februarja, marca in maja 2014 predložila posodobljeno poročilo o
napredku. Spomladi 2014 je potekala ocenjevalna misija s strokovnjaki iz držav
članic EU ob pomoči služb Komisije, Evropske službe za zunanje
delovanje (ESZD) in delegacije EU v Gruziji. Misija se je osredotočila na
sklopa 3 in 4 akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima,
ki prej nista bila ocenjena na terenu.
To
je drugo in končno poročilo o napredku v zvezi s prvo fazo izvajanja
akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima Gruzije.[2]
Navaja, kako so se obravnavala merila prve faze, in priporoča začetek
ocenjevanja druge faze meril, ki zadevajo učinkovito in trajnostno
izvajanje ustreznih ukrepov.
Poročilu
je priložen delovni dokument služb Komisije, ki podrobneje obravnava razvoj
dogodkov, opisanih v tem dokumentu. Poleg tega pa v skladu z metodologijo
akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima analizira
pričakovane migracijske in varnostne učinke prihodnje liberalizacije
vizumskega režima.
Poročilo
temelji na strukturi akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega
režima. V štirih oddelkih, ki ustrezajo sklopom akcijskega načrta za
liberalizacijo vizumskega režima, in ob upoštevanju priporočil iz
poročila iz leta 2013 opisuje, kako so gruzijske oblasti obravnavale
zahteve akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, v sklepnem
delu pa priporoča, da je treba začeti ocenjevanje izvajanja druge
faze meril akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.
2. OCENA
UKREPOV V OKVIRU ŠTIRIH SKLOPOV AKCIJSKEGA NAČRTA ZA LIBERALIZACIJO
VIZUMSKEGA REŽIMA
2.1.
Sklop 1: varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki
Gruzijski
parlament je 29. maja 2014 sprejel spremembe za uvedbo biometričnih
potnih listov na gruzijskih konzulatih. Tako so bili od 28. julija 2014
gruzijskim državljanom izdani samo potni listi, skladni s standardi ICAO. 11.
februarja 2014 so bili uvedeni strožji pogoji za izdajo drugega potnega lista.
Kodeks ravnanja Agencije za razvoj javnih služb je bil sprejet 31. oktobra
2013. Gruzija je oblikovala načrt z okvirnim časovnim rokom in
določila finančna sredstva za popolno digitalizacijo registrov
prebivalstva. Gruzija je 29. maja 2014 spremenila zadevni zakon, ki omejuje
pravico državljanov, da spremenijo svoje ime, in na zahtevo predložila
informacije o:
–
ustreznih pravnih instrumentih glede zajetja in shranjevanja prstnih odtisov;
–
prepovedi podaljšanja potnega lista;
–
izvajanju načela „ena oseba, en dokument“; in
–
ureditvi varstva osebnih podatkov, ki se nanaša na merila iz sklopa 1.
2.2.
Sklop 2: integrirano upravljanje meja, upravljanje migracij in azil
Gruzijska
vlada je 13. marca 2014 sprejela „državno strategijo za upravljanje meja
(2014–18)“, 6. maja 2014 pa spremljajoč akcijski načrt. Nova
strategija velik pomen pripisuje krepitvi zmogljivosti in opredeljuje „zelene
meje“ kot eno od prednostnih področij.
Gruzija
je še naprej sodelovala z državami članicami EU, drugimi državami in
mednarodnimi organizacijami. Da bi še dodatno okrepila sodelovanje z državami v
regiji, je Gruzija oblikovala osnutek dvostranskih sporazumov o mejnih
komisarjih ter ga maja 2014 predložila Armeniji in Azerbajdžanu.
Decembra
2013 sta Ministrstvo za notranje zadeve Gruzije in Evropska agencija za
upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic EU
(Frontex) sklenila načrt sodelovanja za obdobje 2013–15.
Gruzija
je dodatno okrepila svoje programe usposabljanja, med drugim je v osnovni
učni načrt za patruljno policijo in obmejne kontrolne organe dodala
nov modul za usposabljanje v zvezi s prosilci za azil in begunci. Usposabljanje
v zvezi z „zakonom o policiji“ iz leta 2013, oktobra 2014 pa se je začel
izvajati nov magistrski program v zvezi z zakonom o policijskih predpisih.
Na
področju upravljanja migracij je 1. septembra 2014 začel veljati
„zakon o pravnem položaju tujcev in oseb brez državljanstva“. Oblikovani so
bili spremni podzakonski akti, ki jih je vlada potrdila 26. avgusta 2014.
1. septembra 2014 je bil v okviru Ministrstva za notranje zadeve
ustanovljen oddelek za migracije. Center za mobilnost je še naprej deloval v
okviru celovitega programa za pomoč pri ponovnem vključevanju
vrnjenih migrantov, ki ga financira EU, dogovorjeno pa je bilo, da upravljanje
centra postopoma prevzame Ministrstvo za notranje razseljene osebe. Gradnja
centra za začasno namestitev migrantov z neurejenim statusom je bila
končana poleti 2014.
Sekretariat
državne komisije za migracijska vprašanja je še naprej spremljal izvajanje
migracijske strategije in akcijskega načrta 2013–15, ter uvedel potrebne
prilagoditve in posodobitve. Sekretariat je septembra 2014 ob podpori programa
„več za več“, tj. pristopa EU, ki temelji na spodbudah, in v
sodelovanju z Mednarodnim centrom za razvoj migracijske politike pripravil
strategijo za naslednje programsko obdobje 2016–20.
Za
pospešitev razvoja enotnega sistem za analiziranje migracij je bila februarja
2014 v okviru Sekretariata državne komisije za migracijska vprašanja
ustanovljena delovna skupina. Skupina je avgusta 2014 po posvetovanju z mednarodnimi
strokovnjaki pripravila celovit koncept. Pričakuje se, da bo sistem lahko
začel delovati do sredine leta 2016. Od aprila 2013 je bil v fazi
preskušanja sistem opozarjanja za „tujce, ki prekoračijo dovoljen čas
prebivanja“, uradno pa je bil uveden septembra 2014.
Na
področju azila je Gruzija 26. decembra 2013 spremenila svoj pravni
okvir z uvedbo spremembe, ki zagotavlja dokumentacijo za prosilce za azil od
samega začetka azilnega postopka. Nadaljnje spremembe, ki so začele
veljati 1. septembra 2014, določajo izdajo začasne osebne izkaznice
za prosilce za azil. Gruzija je pojasnila izvajanje določbe, na podlagi
katere se je obvezno prijaviti za azil v 24 urah po vstopu na ozemlje. Do danes
nobena zapoznela prijava ni bila zavrnjena. Ministrstvo, pristojno za prosilce
za azil, ima večje zmogljivosti. Zaposlilo je dodatno osebje za
določitev statusa begunca, načrtovano pa je bilo tudi intenzivno
usposabljanje. Prav tako so bile okrepljene operativne zmogljivosti enote za
informacije o državi izvora.
Gruzijska
vlada je februarja 2014 zagotovila potrebna sredstva ter sklenila sporazum z
agencijo Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Uradom Združenih držav za
obrambno sodelovanje za razširitev sprejemnega centra v Martkopiju.
Načrtovanje centra je bilo končano poleti 2014, gradnja pa se bo
začela v začetku jeseni 2014. Gruzija si je prizadevala za okrepitev
zmogljivosti zbiranja podatkov. Ministrstvo za notranje razseljene osebe je v
tesnem sodelovanju z UNHCR in s finančno podporo UNHCR izdelalo novo elektronsko
zbirko podatkov, ki naj bi začela delovati decembra 2014. Ministrstvo je
pregledalo postopke za pritožbo zoper odločitev o azilu in izdelalo
osnutke sprememb ter jih marca 2014 poslalo v pregled UNHCR.
2.3.
Sklop 3: javni red in varnost
Gruzija
je še naprej dosegala napredek pri preprečevanju organiziranega kriminala
in boju proti njem. Oktobra 2013 je sprejela nacionalno strategijo za boj proti
organiziranemu kriminalu v obdobju 2013–2014, novembra 2013 pa
spremljajoči akcijski načrt. Medagencijski usklajevalni svet za boj
proti organiziranemu kriminalu dejavno spremlja izvajanje obeh dokumentov,
svoje prvo poročilo o izvajanju pa je predstavil julija 2014.
Z
obstoječim pravnim in strateškim okvirom za boj proti trgovini z ljudmi je
Gruzija pripravljena na ustrezno reševanje tega vprašanja. Izvaja se nacionalni
akcijski načrt 2013–14, svet za boj proti trgovini z ljudmi pa je osrednji
usklajevalni mehanizem za boj proti trgovini z ljudmi. Svet je pripravil
„smernice za organe odkrivanja in pregona za preiskovanje in pregon primerov
trgovine z ljudmi ter ravnanje z žrtvami in zakonsko priznanimi žrtvami
trgovine z ljudmi“, ki so bile junija 2014 poslane vsem pristojnim organom
pregona. Nacionalni mehanizem za napotitev, ki deluje od februarja 2007,
zagotavlja, da se vse domnevne in ugotovljene žrtve trgovine z ljudmi
obravnavajo v skladu s predpisanimi pravnimi standardi. Od leta 2006 je bil
državni sklad za zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi odgovoren
za dve zatočišči za žrtve, financiranje zaščite žrtev,
pomoč, ukrepe za rehabilitacijo in plačilo odškodnine. Centralni
oddelek kriminalistične policije na Ministrstvu za notranje zadeve je
organ odkrivanja in preiskovanja, pristojen za preiskovanje trgovine z ljudmi.
Poleg tega je bila januarja 2014 v regiji Adjara ustanovljena regionalna
služba. Usposabljanje in ozaveščanje se redno izvajata, saj imata pomembno
vlogo pri pristopu Gruzije k preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti
njej. Zaradi druge faze izvajanja akcijskega načrta za liberalizacijo
vizumskega režima se Gruzijo spodbuja, da nadalje razvije mehanizem za
poročanje o oceni ogroženosti ter da v okviru sedanje reforme delovnega
prava prouči ustanovitev mehanizma inšpektorata za delo v povezavi z
vprašanjem trgovine z ljudmi.
Pravni
in institucionalni okvir za preprečevanje korupcije in boj proti njej je
že vzpostavljen. Na splošno je obstoječa zakonodaja dobro pripravljena,
primerna in usklajena z evropskimi standardi, če ti obstajajo. Nove
zakonodajne določbe o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti so
začele veljati 14. aprila 2014. Prav tako je medagencijski usklajevalni
svet za boj proti korupciji aprila 2014 ustanovil ad hoc delovno skupino
za izvajanje priporočil Skupine držav proti korupciji (GRECO) in
Konvencije Združenih narodov proti korupciji v zvezi s financiranjem
političnih strank, ki jih analizira Ministrstvo za pravosodje. Za
nadaljnje izboljšanje sistema za spremljanje prijavljanja premoženja je Urad
državne uprave v zvezi s tem opravil obsežne raziskave in javno posvetovanje,
jeseni 2014 pa bo vladi predstavil zakonodajni predlog.
Dosežen
je bil napredek na področju boja proti korupciji. Pripravlja se nov zakon
o državni upravi. Koncept t.i. reforme državne uprave je bil pripravljen in
vlada naj bi ga sprejela jeseni 2014. Trenutno za obravnavo primerov korupcije
ni niti specializiranega tožilca niti specializirane agencije v okviru
tožilstva. Da bi olajšali učinkovito izvajanje druge faze meril akcijskega
načrta za liberalizacijo vizumskega režima, bi morali gruzijski organi
razmisliti o nadaljnjih zaščitnih ukrepih, s katerimi bi se zagotovila
neodvisnost glavnega tožilca in ustanovi specializirano tožilstvo ali
specializirana enota za primere korupcije.
Na
področju preprečevanja pranja denarja in boja proti njem ter
financiranja terorizma je Gruzija pripravila potrebne zakonodajne spremembe
„zakona o olajševanju preprečevanja nedovoljenega dohodka“, ki sledi
priporočilom Odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju
denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL) iz leta 2012. Predloge sprememb je
poleti 2014 pregledala vlada, parlament pa naj bi jih sprejel na plenarnem
zasedanju jeseni 2014. Pomanjkljivosti v zvezi s financiranjem terorizma, kot
jih je opredelil odbor MONEYVAL, je parlament obravnaval novembra 2013, ko
je spremenil zadevno določbo Kazenskega zakonika. Spremembe so začele
veljati 15. januarja 2014. Gruzija je leta 2005 podpisala Konvencijo Sveta
Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 196), postopek ratifikacije pa
je še v teku.
Decembra
2013 je bil ustanovljen medagencijski svet za razvoj in usklajevanje izvajanja
strategije in akcijskega načrta za boj proti pranju denarja in
financiranju terorizma. Vlada je marca 2014 sprejela strategijo za boj proti
pranju denarja in financiranju terorizma (2014–17) in spremljajoči
akcijski načrt. Služba za finančni nadzor (finančna
obveščevalna enota Gruzije) je še naprej delovala. Ta služba trenutno ni
pristojna za ustavitev sumljivih transakcij, tudi začasno ne, razen kadar
gre za transakcije, ki se lahko uporabljajo za financiranje terorizma. Dobro bi
bilo, če bi Gruzija podrobneje preučila to vprašanje v okviru
izvajanja druge faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega
režima.
Gruzija
je nadalje okrepila zakonodajni in strateški okvir na področju
preprečevanja uporabe drog. 4. decembra 2013 je sprejela nacionalno
strategijo o drogah in akcijski načrt za obdobje 2014–15. Dokumenti
upoštevajo priporočila skupine Pompidou ter so v skladu z evropskimi in
mednarodnimi standardi. Pri financiranju se Gruzija v veliki meri opira na
zunanje donatorske pomoči, ki lahko dolgoročno sprožijo vprašanja
glede vzdržnosti izvajanja strategije in akcijskega načrta.
Gruzija
je marca 2013 podpisala Konvencijo Sveta Evrope iz leta 2005 o pranju,
odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim
dejanjem, in o financiranju terorizma ter jo ratificirala oktobra 2013. Aprila
2014 je pristopila k Haaški konvenciji o varstvu otrok, ki bo začela
veljati 1. marca 2015. Marca 2009 je podpisala Konvencijo Sveta Evrope iz leta
2007 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim
zlorabljanjem, parlament pa jo je ratificiral marca 2014. Dodatni protokol h
Kazenskopravni konvenciji o korupciji je Gruzija podpisala marca 2013 in
ratificirala julija 2013.
Gruzijski
zakonodajni in institucionalni okvir za pravosodno sodelovanje v kazenskih
zadevah je v skladu z evropskimi standardi. V drugi fazi akcijskega načrta
za liberalizacijo vizumskega režima lahko Gruzija predloži informacije o
postopkovnih jamstvih, ki so na voljo pri obravnavanju prošenj za medsebojno
pomoč. Obravnavala bi lahko tudi nadaljnje izboljšanje zbiranja
kvalitativnih podatkov ter usposabljanje tožilcev in sodnikov.
Sodelovanje
na področju kazenskega pregona je bilo okrepljeno decembra 2013 z
namestitvijo programske opreme za medagencijsko elektronsko izmenjavo
(InterFlow). Sistem je opremljen z digitalnim podpisom, zagotavlja hitro
iskanje podatkov in uporabnikom omogoča upravljanje nalog v realnem
času z varno izmenjavo dokumentov.
Gruzija
je napredovala na področju varstva podatkov, saj je njen zakonodajni in
institucionalni okvir še bolj usklajen z evropskimi standardi. Parlament je 1.
avgusta 2014 sprejel več pomembnih sprememb zakona o varstvu osebnih
podatkov in nekaterih drugih zakonov, ki vključujejo:
–
razširitev mandata inšpektorju za varstvo osebnih podatkov na obdelavo podatkov
v policijskem sektorju;
–
podelitev nadzornih pooblastil v zasebnem sektorju inšpektorju za varstvo
osebnih podatkov od 1. novembra 2014 in
–
okrepitev neodvisnosti inšpektorja za varstvo osebnih podatkov.
Poleg
tega je parlament 2. maja 2014 sprejel spremembe kazenskega zakonika, in
sicer je kršitve predpisov o varstvu podatkov razglasil za kaznivo dejanje.
Gruzija
je 10. januarja 2014 ratificirala Dodatni protokol iz leta 2001 h
Konvenciji Sveta Evrope št. 108, ki je začel veljati 1. maja 2014.
Odlok ministra za notranje zadeve v zvezi z obdelavo in varstvom osebnih
podatkov v okviru ministrstva je začel veljati 1. marca 2014.
Urad
inšpektorja za varstvo osebnih podatkov je še naprej deloval. Urad ima 15
zaposlenih, vključno z odvetniki, analitiki varnosti podatkov, vodjo
usposabljanja in strokovnjakom za kataložne zbirke. Od leta 2014 ima lastno
postavko v državnem proračunu, kar zadostuje za financiranje tekočih
dejavnosti. Vendar je treba v drugi fazi akcijskega načrta za
liberalizacijo vizumskega režima ob upoštevanju razširitve pristojnosti in
odgovornosti inšpektorja za varstvo osebnih podatkov razmisliti o dodelitvi
dodatnih finančnih sredstev. Prav tako bi bilo treba zagotoviti, da se
urad inšpektorja za varstvo osebnih podatkov nahaja v prostorih, ki ustrezajo
novim nalogam in so dostopni širši javnosti.
Poleg
meril akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima je bil dosežen
tudi napredek na področju sodstva in kazenskega pregona, ki je prav tako
relevanten za oceno meril. Parlament je 1. avgusta 2014 v skladu s
priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
sprejel „zakon o spremembah gruzijskega sistemskega zakona o sodiščih
splošne pristojnosti“, ki ureja postopek za doživljenjsko imenovanje sodnikov.
Zakon je začel veljati 19. avgusta 2014. Spremembe „zakona o
tožilstvu“ iz leta 2013 predstavljajo pomemben korak k zagotavljanju skladnosti
z evropskimi standardi. Vendar glavnega tožilca še vedno imenuje predsednik
vlade na predlog ministra za pravosodje.
2.4.
Sklop 4: zunanji odnosi in temeljne pravice
„Zakon
o pravnem položaju tujcev in oseb brez državljanstva“, ki je začel veljati
1. septembra 2014, zagotavlja pravno podlago za vstop, bivanje,
tranzit in izstop tujcev. Opredeljuje pravice in obveznosti tujcev in oseb brez
državljanstva, vrste odstranitve in postopke za odstranitev ter pristojnosti
zadevnih državnih ustanov. Vzpostavljen je tudi pravni okvir, ki državljanom
Gruzije in tujcem zagotavlja dostop do potnih listin in osebnih dokumentov.
7. maja 2014
je začel veljati „zakon o odpravi vseh oblik diskriminacije“
(protidiskriminacijski zakon). Namen zakona je „odpraviti vse oblike
diskriminacije in zagotavljati enake pravice vsem fizičnim in pravnim
osebam pod zakonodajo Gruzije, ne glede na raso, barvo kože, jezik, spol,
starost, državljanstvo, izvor, kraj rojstva ali stalnega prebivališča,
premoženje ali socialni položaj, vero ali prepričanje, nacionalni,
etnični ali socialni izvor, poklic, zakonski stan, zdravstveno stanje,
invalidnost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in izražanje, politična
ali druga mnenja ali druge značilnosti“. Zajema široko področje
uporabe in se uporablja tudi v zasebnem sektorju.
Zakon
opredeljuje neposredno in posredno diskriminacijo, diskriminacijo preko
povezave in izrecno prepoveduje prisiljevanje, napeljevanje ali podpiranje
osebe, da diskriminira tretjo osebo, kakor tudi večkratno in
večplastno diskriminacijo. Prav tako uvaja pojem pozitivnih ukrepov v
zvezi z enakostjo med spoloma in posebne primere, kot so materinstvo,
nosečnost ali invalidnost.
Protidiskriminacijski
zakon nalaga okrepitev vloge javnega pravobranilca, ki bo kot organ za enakost
odgovoren za odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakosti. Da bi
zaščitil žrtve diskriminacije in jim pomagal, bo pravobranilec deloval kot
posrednik med strankama z namenom spodbujanja sprave. Novi zakon določa
sodne postopke pred pristojnim sodiščem kot glavno pravno sredstvo zoper
diskriminacijo, za boljšo dostopnost pravnega sredstva v primerih
diskriminacije pa je bilo sprejetih več sprememb zakonika o civilnem
postopku, kazenskega zakonika, zakona o enakosti spolov in zakona o javnem
pravobranilcu.
Čeprav
sprejetje protidiskriminacijskega zakona skupaj z drugimi ustreznimi akti
pravnega okvira zagotavlja potrebno pravno podlago za uveljavljanje ustreznih
meril, bo treba v fazi izvajanja dati jamstva, zlasti jamstva postopkovne
narave, da se zagotovi ustrezno in učinkovito zaščito pred
diskriminacijo ter skladnost kakršnih koli odstopanj z načeli nujnosti in
sorazmernosti. V drugi fazi akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega
režima bo izvajanje protidiskriminacijskega zakona pod drobnogledom, po potrebi
pa bodo ob posvetovanju s civilno družbo in mednarodnimi strokovnjaki
obravnavane nadaljnje spremembe.
Gruzija
ima zelo razvito politiko na področju družbenega vključevanja in
zaščite pravic manjšin. Izvajata se nacionalni koncept za strpnost in
družbeno vključevanje ter akcijski načrt (2009–14). Junija 2013 je
vlada ustanovila medagencijsko komisijo na visoki ravni, ki pripravlja nov
nacionalni koncept in akcijski načrt. Pred kratkim je država okrepila
svoja prizadevanja v zvezi s pravico do uporabe manjšinskih jezikov v odnosih z
javnimi organi in lokalnih topografskih označbah, s čimer se utira
pot za podpis in ratifikacijo Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih
jezikih.
Gruzijski
parlament je 2. aprila 2014 sprejel resolucijo, ki ratificira Konvencijo
Združenih narodov iz leta 1961 o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva.
Listina o pristopu h Konvenciji je bila 1. julija 2014 deponirana v Ženevi. „Zakon
o gruzijskem državljanstvu“, ki je začel veljati 11. junija 2014,
usklajuje obstoječi pravni okvir z načeli Konvencije.
Parlament
je 30. aprila 2014 odobril nacionalno strategijo o človekovih pravicah
(2014–20), vlada pa je 9. julija 2014 sprejela spremljajoči akcijski
načrt (2014–15). Strategija in akcijski načrt opredeljujeta
prioritete na področju človekovih pravic in racionalizirata
dejavnosti različnih vladnih agencij. Strategija gradi na štirih temeljih
— nedotakljivost človekovih pravic s strani države, varstvo
človekovih pravic pred kršitvami s strani drugih oseb, razvoj sistema, ki
ljudem omogoča, da uveljavijo svoje pravice, in ozaveščanje ljudi o
njihovih pravicah —, navaja pa tudi 23 strateških področij ukrepanja. V
akcijskem načrtu so navedeni posebni cilji, dejavnosti, pristojne
agencije, časovni okviri in kazalniki.
3.
SPLOŠNA OCENA IN NASLEDNJI KORAKI
Komisija
je ocenila izvajanje akcijskega načrta Gruzije za liberalizacijo
vizumskega režima v skladu z uveljavljeno metodologijo ter na podlagi
informacij in ustreznih zakonodajnih in programskih dokumentov, ki jih je
posredovala. Ocenjevalno misijo so opravili strokovnjaki iz držav članic
EU ob pomoči služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD)
in delegacije EU v Gruziji.
EU
je prav tako spremljala napredek Gruzije na področjih, povezanih z
akcijskim načrtom za liberalizacijo vizumskega režima, v okviru Skupnega
odbora EU in Gruzije za poenostavitev vizumskih postopkov, Skupnega odbora EU
in Gruzije za ponovni sprejem, Pododbora EU in Gruzije za pravosodje, svobodo
in varnost ter človekove pravice in demokracijo ter tudi v okviru dialoga
o človekovih pravicah. V okviru vsakega od teh odborov se stanje dialoga
in sodelovanja med EU in Gruzijo ocenjuje kot zelo napredno.
Razvoj
zakonodaje in politik, opisan v prvem poročilu o napredku in tem drugem
poročilu, kaže, da je Gruzija resnično zavezana dialogu o
liberalizaciji vizumskega režima. Komisija lahko na podlagi temeljite analize
vsebine in obsega uvedenih reform ugotovi, da je Gruzija uspešno izpolnila
merila prve faze akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima in
da je zdaj na vrsti ocenjevanje meril druge faze.
V
drugi fazi se bo Komisija osredotočila na oceno učinkovitosti in
trajnosti izvajanja druge faze meril akcijskega načrta za liberalizacijo
vizumskega režima. Prav tako bo še naprej spremljala ustreznost zakonodajnega
in političnega okvira, saj sta oba sklopa meril tesno povezana.
Komisija
bo Gruziji še naprej pomagala pri izvajanju akcijskega načrta za
liberalizacijo vizumskega režima in bo dejavno spremljala izpolnjevanje vseh
meril načrta z namenom, da Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2015
predloži poročilo o nadaljnjem napredku.
[1] COM(2013) 808 final.
[2] Poročilo vsebuje podatke o stanju na dan 25. septembra 2014.
| 42,586
| 1
|
2013/52013PC0265/52013PC0265_SL.pdf_4
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,294
| 15,368
|
Člen 18
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z zahtevami
glede dobrobiti živali
1. Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili o zahtevah glede dobrobiti živali
med prevozom vklju čuje:
(a) pri dolgih vožnjah med državami članicami in tretjimi državami izvajanje
uradnega nadzora pred natovarjanje m za preverjanje primernosti živali za
prevoz,;
(b) pri dolgih vožnjah doma čih enoprstih kopitarjev, razen registriranih enoprstih
kopitarjev, in doma čega goveda, ovac, koz in praši čev med državami članicami
in tretjimi državami pred vožnjo:
(i) uradni nadzor dnevnikov vožnje za preverjanje, da je dnevnik vožnje
stvaren in da je iz njega razvi dna skladnost z Uredbo (ES) št. 1/2005;
(ii) uradni nadzor za preverjanje, da ima prevoznik, naveden v dnevniku
vožnje, veljavno dovoljenje za prevoz nike, potrdilo o odobritvi za
prevozna sredstva za dolge vožnje ter potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;
(c) na mejnih kontrolnih to čkah iz člena 57(1) in izhodnih to čkah:
(i) uradni nadzor primernosti živali, ki se prevažajo, za prevoz in prevoznih
sredstev;
(ii) uradni nadzor za preverjanje, da prevozniki ravnajo v skladu z veljavnimi
mednarodnimi sporazumi in imajo ve ljavna dovoljenja za prevoznike ter
potrdila o usposobljenosti za voznike in spremne osebe;
(iii) uradni nadzor za prev erjanje, ali so se doma či enoprsti kopitarji in
domače govedo, ovce, koze in praši či prevažali na dolgi vožnji oziroma
se še bodo.
2. Kadar se v skladu s pravili iz to čke (f) člena 1(2) zahteva iz polnjevanje nekaterih
količinsko neopredeljivih standardov dobrobiti živali ali uvedba nekaterih praks,
katerih izvajanja ni mogo če učinkovito preverjati samo z metodami in tehnikami
uradnega nadzora iz člena 13, lahko izvajanje uradnega nadzora za preverjanje
skladnosti z navedenimi pravili vklju čuje uporabo posebnih kazalnikov dobrobiti
živali v primerih in v skladu s pogoji, ki se sprejmejo skladno s to čko (f) odstavka 3.
3. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s ka terim se preverja skladnost s pravili Unije
iz točke (f) člena 1(2). V navedenih delegirani h aktih se upošteva tveganje za SL 50 SL dobrobit živali, povezano s kmetijskimi dejavnostmi, prevozom, zakolom ter
usmrtitvijo živali, poleg tega se dolo čijo pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pris tojnih organov po leg odgovornosti in
nalog, dolo čenih v odstavku 1, členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13,
členu 34(1) in (2) ter členu 36;
(b) enotnih posebnih zahtevah za izvajanje ur adnega nadzora in enotni najmanjši
pogostnosti takega urad nega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1)
upoštevata tudi tveganje, povezano z razli čnimi živalskimi vrstami in
prevoznimi sredstvi, ter potreba po prepre čevanju neskladnih praks in
omejevanju trpljenja živali;
(c) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov
iz navedenega odstavka;
(d) preverjanju zahtev glede dobrobiti živali na mejnih kontrolnih to čkah in
izhodnih to čkah ter minimalnih zahtevah, ki se uporabljajo za take izhodne
točke;
(e) posebnih merilih in pogojih za spro žitev mehanizmov upravne podpore iz
naslova IV;
(f) primerih in pogojih, v kateri h lahko uradni nadzor za preverjanje skladnosti z
zahtevami glede dobrobiti živali vklju čuje uporabo posebnih kazalnikov
dobrobiti živali, ki temeljijo na merljivih merilih u činkovitosti, ter oblikovanju
takih kazalnikov na podlagi znanstvenih in tehni čnih dokazov.
Člen 19
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z zdravjem
rastlin
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o pravilih
za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinami, ra stlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, s
katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz to čke (g) člena 1(2), ki se uporabljajo za tako
blago, ter za ukrepanje pris tojnih organov po takem uradnem nadzoru. V navedenih
delegiranih aktih se upoštevajo tveganja za zdravje rastlin, povezana z rastlinami, rastlinskimi
proizvodi in drugimi predmeti, kar zadeva posebne organizme, škodljive za rastline, ali izvajalce dejavnosti, poleg tega se dolo čijo pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristo jnih organov poleg odgovornosti in nalog,
določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13, členu 34(1) in (2) ter
členu 36;
(b) enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora nad vnosom posebnih
rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih pr edmetov, za katere se uporabljajo pravila
iz točke (g) člena 1(2), v Unijo in nad njihovim premikanjem v Uniji ter enotni
najmanjši pogostnosti takega uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz
člena 8(1) upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tveganja za zdravje rastlin v zvezi s
posebnimi rastlinami, rastlinskimi proi zvodi in drugimi predmeti s posebnim
poreklom ali izvorom;
(c) enotni pogostnosti uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci
dejavnosti, pooblaš čenimi za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s členom 79(1) SL 51 SL Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [ za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o
zaščitnih ukrepih proti škodlji vim organizmom na rastlinah ], pri čemer se poleg
meril iz člena 8(1) upošteva tudi, ali navede ni izvajalci deja vnosti izvajajo na črt za
obvladovanje fitosanitarnih tveganj iz člena 86 Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [ za
Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o zaš čitnih ukrepih proti škodljivim
organizmom na rastlinah ] v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi
predmeti, ki jih proizvajajo;
(d) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s pos amezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz
navedenega odstavka.
Člen 20
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z rastlinskim
razmnoževalnim materialom
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o pravilih
za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se
preverja skladnost s pravili iz to čke (h) člena 1(2), ki se uporablj ajo za tako blago, in za
ukrepanje pristojnih organov po takem uradne m nadzoru. Navedeni de legirani akti dolo čajo
pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristo jnih organov poleg odgovornosti in nalog,
določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13, členu 34(1) in (2) ter
členu 36;
(b) enotnih posebnih zahtevah za izva janje uradnega nadzora, pri čemer se poleg meril iz
člena 8(1) upoštevajo tudi tveganja za zdravje , istovet nost, kakovost in sledljivost
nekaterih kategorij ra stlinskega razmnoževalnega ma teriala ali posebnih rodov ali
vrst;
(c) posebnih merilih in pogojih za sprožitev mehanizmov upravne podpore iz
naslova IV;
(d) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s pos amezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz
navedenega odstavka.
Člen 21
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepan ju pristojnih organov v zvezi z gensko
spremenjenimi organizmi ter gensko spremenjenimi živili in krmo
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o pravilih
za izvajanje uradnega nadzora nad gens ko spremenjenimi organizmi ter gensko
spremenjenimi živili in krmo, s katerim se preverja skladnost s pravili iz to čk (a), (b) in (c)
člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih or ganov po takem uradnem nadzoru. V navedenih
delegiranih aktih se upošteva potreba po zagotovitvi najnižje stopnje uradnega nadzora za
preprečevanje praks, ki so v nasprotju z navedenimi pravili, poleg tega se dolo čijo pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristo jnih organov poleg odgovornosti in nalog,
določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13, členu 34(1) in (2) ter
členu 36; SL 52 SL (b) enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadz ora in enotni najmanjši
pogostnosti takega urad nega nadzora nad:
(i) prisotnostjo na trgu gensko spremenjenih organizmov ter gensko spremenjenih
živil in krme, ki niso odobreni v sk ladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproš čanju gensko
spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta
90/220/EGS49 ali Uredbo (ES) št. 1829/2003;
(ii) gojenjem gensko spremenjenih organizmov in pravilno uporabo na črta
spremljanja iz to čke (e) člena 13(2) Direktive 2001/18/ES ter člena 5(5) in
člena 17(5) Uredbe (ES) št. 1829/2003;
(iii) uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih;
(c) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s pos amezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov iz
navedenega odstavka.
Člen 22
Posebna pravila o uradnem nadzoru in uk repanju pristojnih organov v zvezi s
fitofarmacevtskimi sredstvi
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o pravilih
za izvajanje uradnega nadz ora, s katerim se prever ja skladnost s pravili iz člena 1(2)(i).
V navedenih delegiranih aktih se upoštevajo tv eganja, ki jih fitofarmacevtska sredstva lahko
pomenijo za zdravje ljudi ali živa li ali za okolje, poleg tega se dolo čijo pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pristo jnih organov poleg odgovornosti in nalog,
določenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih 11, 12 in 13, členu 34(1) in (2) ter
členu 36;
(b) enotnih posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora in enotno najmanjšo
pogostnost takega uradnega nadzora v zvezi s proizvodnjo, dajanjem na trg, vstopom
v Unijo, ozna čevanjem, pakiranjem, prevozom, skladiš čenjem in uporabo
fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1) upošteva tudi
potreba po zagotavljanju varne in trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev ter boju
proti nezakoniti trgovini s takimi proizvodi;
(c) enotnih posebnih zahtevah za inšpekcijske pr eglede naprav za nanašanje pesticidov
in enotni najmanjši pogos tnosti takih pregledov;
(d) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s pos amezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukr epe poleg ukrepov iz
navedenega odstavka;
(e) oblikovanju sistemov potrjevanja za pomo č pristojnim organom pri inšpekcijskih
pregledih naprav za nanašanje pesticidov;
(f) zbiranju informacij, spremljanju in poro čanju v zvezi s sumom zastrupitve s
fitofarmacevtskimi sredstvi;
(g) zbiranju informacij, spremljanju in poro čanju v zvezi s ponarejenimi
fitofarmacevtskimi sredstvi in nezakonito trgovino z njimi.
49 UL L 106, 17.4.2001, str. 1. SL 53 SL Člen 23
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z ekološkimi
proizvodi ter zaš čitenimi ozna čbami porekla, zaš čitenimi geografskimi ozna čbami in
zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi
1. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
pravilih za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se preverja skladnost s pravili iz točk (j) in (k) člena 1(2), ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem
nadzoru.
2. V zvezi s pravili iz to čke (j) člena 1(2) delegirani ak ti iz odstavka 1 dolo čajo pravila
o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pris tojnih organov po leg odgovornosti in
nalog, dolo čenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1), členih od 11 do 13,
členu 34(1) in (2) ter členu 36, in poleg členov 25, 29, 30 in 32 za odobritev
pooblaščenih organov in nadzor nad njimi;
(b) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz člena 8(1) za oceno tveganja ter za dolo čitev
pogostnosti uradnega nadz ora in po potrebi vzor čenja ob upoštevanju tveganja
za nastanek neskladnosti;
(c) najmanjši pogostnosti uradnega nadzora nad izvajalci dejavnosti, opredeljenimi
v točki (d) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007, in o tem, v katerih primerih
in pod kakšnimi pogoji se nekateri taki izvajalci dejavn osti izvzamejo iz
nekaterih obveznosti uradnega nadzora;
(d) dodatnih metodah in tehnikah uradnega nadzora poleg metod in tehnik iz
člena 13 ter člena 33(1) do (5) ter posebnih za htevah za izvajanje uradnega
nadzora, s katerim se zagotavlja sledljivost ekoloških proizvodov v vseh fazah proizvodnje, priprave in distribuc ije ter skladnost s pravili iz to čke (j)
člena 1(2);
(e) dodatnih merilih poleg meril iz drugega pododstavka
člena 135(1) in
člena 30(1) Uredbe (ES) št. 834/2007 v zv ezi z ustreznim ukrepanjem, kadar se
pojavi neskladnost, ter o dodatnih merilih poleg meril iz člena 135(2);
(f) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz to čke (f) člena 4(1) v zvezi z objekti in
opremo, potrebnimi za izvajanje uradnega nadzora, ter dodatnih pogojih in obveznostih poleg pogojev in obveznosti iz členov od 25 do 30 in člena 32 za
prenos nalog uradnega nadzora;
(g) dodatnih obveznostih glede poro čanja poleg obveznosti iz členov 12 in 31 za
pristojne organe, nadzorne organe za ekološke proizvode in pooblaš čene
organe, odgovorne za uradni nadzor;
(h) posebnih merilih in pogojih za spro žitev mehanizmov upravne podpore iz
naslova IV.
3. V zvezi s pravili iz to čke (k) člena 1(2) delegirani ak ti iz odstavka 1 dolo čajo pravila
o:
(a) dodatnih zahtevah, metodah in tehnikah poleg zahtev, metod in tehnik iz
členov 11 in 13 za izvajanje uradnega nadz ora, s katerim se preverja skladnost
s specifikacijami proizvodov in zahtevami za ozna čevanje; SL 54 SL (b) dodatnih metodah in tehnikah poleg metod in tehnik iz člena 13 za izvajanje
uradnega nadzora, namenjenega zagot avljanju sledljivos ti proizvodov, za
katere se uporabljajo pravila iz to čke (k) člena 1(2), v vseh fazah proizvodnje,
priprave in distribucije ter zagotav ljanju skladnosti z navedenimi pravili;
(c) posebnih dodatnih merilih in posebni doda tni vsebini poleg me ril in vsebine iz
člena 108 za pripra vo ustreznih delov ve čletnega nacionalnega na črta za nadzor
iz člena 107(1) ter o pose bni dodatni vsebini poro čila iz člena 112;
(d) posebnih merilih in pogojih za spro žitev mehanizmov upravne podpore iz
naslova IV;
(e) posebnih ukrepih, ki jih je tr eba sprejeti poleg ukrepov iz člena 135(2) v
primeru neskladnosti in resne ali ponavljajo če se neskladnosti.
4. Delegirani akti iz odstavkov 2 in 3 po potrebi odstopajo od dolo čb te uredbe iz
navedenih odstavkov.
Člen 24
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepan ju pristojnih organov v primerih novo
ugotovljenih tveganj v zv ezi z živili in krmo
1. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
posebnih pravilih za izvajanje uradnega nadz ora nad nekaterimi kategorijami živil ali
krme, s katerim se preverja skladnost s pravili iz to čk od (a) do (e) člena 1(2), ter za
ukrepanje pristojnih organov po takem ura dnem nadzoru. Navedeni delegirani akti
obravnavajo novo ugotovljena tveganja, ki bi jih živila ali krma lahko pomenila za
zdravje ljudi ali živali oz. v primer u gensko spremenjenih organizmov in
fitofarmacevtskih sredstev za okolje, ali vsa taka tveganja, ki izhajajo iz novih vzorcev proizvodnje ali porabe ži vil ali krme ali jih ni mogo če učinkovito obvladati
brez skupnih specifikacij za uradni nadzor in ukrepanj e pristojnih organov po takem
uradnem nadzoru, ter dolo čajo pravila o:
(a) posebnih odgovornostih in nalogah pris tojnih organov po leg odgovornosti in
nalog, dolo čenih v členih 4, 8 in 9, členu 10(1),
členih 11, 12 in 13,
členu 34(1) in (2) ter členu 36;
(b) enotnih posebnih zahtevah za izvajanje ur adnega nadzora in enotni najmanjši
pogostnosti takega urad nega nadzora, pri čemer se poleg meril iz člena 8(1)
upoštevajo tudi posebne nevarnosti in tv eganja v zvezi z vsako kategorijo živil
in krme ter razli čnimi postopki obdelave te kategorije živil in krme;
(c) primerih, v katerih morajo pristojni organi v zvezi s posamezno neskladnostjo
sprejeti enega ali ve č ukrepov iz člena 135(2) ali dodatne ukrepe poleg ukrepov
iz navedenega odstavka.
2. Kadar je to nujno potrebno zaradi resnih tv eganj za zdravje ljudi ali živali ali za
okolje, se za delegirane akte, sprejete v skladu z odstavkom 1, uporabi postopek iz
člena 140. SL 55 SL Poglavje III
Prenos posameznih nalo g pristojnih organov
Člen 25
Prenos posameznih nalog uradnega nadzora s pristojnih organov
1. Pristojni organi lahko posamezne naloge ur adnega nadzora prenesejo na enega ali
več pooblaščenih organov ali fizi čnih oseb v skladu s pogoji iz člena 26 oziroma
člena 27.
2. Pristojni organi ne pren esejo pristojnosti za odlo čanje o ukrepih iz to čke (b)
člena 135(1) ter člena 135(2) in (3).
Prvi pododstavek se ne uporab lja za ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s
členom 135 ali pravili iz to čke (e) člena 23(2) po izvedbi uradnega nadzora, s
katerim se preverja sk ladnost s pravili iz to čke (j) člena 1(2).
3. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
določitvi posebnih nalog uradnega nadzora, ki jih zaradi ohranitve neodvisnosti ali
ključnih funkcij pristojnih organov ni mogo če prenesti.
4. Kadar pristojni organi prenesejo posamezn e naloge uradnega nadzora za preverjanje
skladnosti s pravili iz to čke (j) člena 1(2) na enega ali ve č pooblaščenih organov,
vsakemu od njih dodelijo šifro in dolo čijo organe, ki so pristojni za odobritev
pooblaščenih organov in nadzor nad njimi.
Člen 26
Pogoji za prenos posameznih nalog uradnega nadzora na pooblaš čene organe
1. Prenos posameznih nalog uradnega nadzora na pooblaš čeni organ iz člena 25(1) je v
pisni obliki in skladen z naslednjimi pogoji:
(a) prenos vsebuje natan čen opis:
(i) posameznih nalog uradnega nadzora, ki jih pooblaš čeni organ lahko
opravlja;
(ii) pogojev, v skladu s katerimi lahko opravlja te naloge
(b) pooblaščeni organ:
(i) ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so
potrebni za opravljanje posameznih nal og uradnega nadzora, prenesenih
nanj;
(ii) ima zadostno število ustrezno usposobljenih in izkušenih članov osebja;
(iii) je nepristranski in ni v navzkr ižju interesov, kar zadeva posamezne
naloge uradnega nadzora, prenesene nanj;
(iv) dela in je akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17020 „Zahteve
za delovanje razli čnih organov, ki izvajajo kontrolo“ ali drugim
standardom, če je ustreznejši za zadevne prenesene naloge;
(c) vzpostavljene so ureditve za zagotavljanje u činkovitega usklajevanja med
pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in pooblaš čenim organom. SL 56 SL Člen 27
Pogoji za prenos posameznih nalog uradnega nadzora na fizi čne osebe
Pristojni organi lahko posamezne naloge ur adnega nadzora prenesejo na eno ali ve č fizičnih
oseb, kadar to omogo čajo pravila iz členov od 15 do 24. Tak prenos je v pisni obliki.
Za prenos posameznih nal og uradnega nadzora na fizi čne osebe se uporablja člen 26(1) razen
točk (b)(ii) in (b)(iv).
Člen 28
Obveznosti pooblaš čenih organov in fizi čnih oseb,
na katere se prenesejo posa mezne naloge uradnega nadzora
Pooblaščeni organi ali fizi čne osebe, na katere se prenesejo posamezne naloge uradnega
nadzora v skladu s členom 25(1):
(a) rezultate uradnega nadzora, ki ga izvedejo, redno sporo čajo pristojnim organom, ki
so nanje prenesli posamezne naloge urad nega nadzora, in vedno, kadar pristojni
organi to zahtevajo;
(b) takoj obvestijo pristojne organe, ki so na nje prenesli posamezne naloge uradnega
nadzora, kadar rezultati uradnega na dzora pokažejo neskladnost ali verjetno
neskladnost.
Člen 29
Obveznosti pristojnih organov, ki prenes ejo posamezne naloge uradnega nadzora
Pristojni organi, ki prenesejo posamezn e naloge uradnega nadzora na pooblaš čene organe ali
fizične osebe v skladu s členom 25(1):
(a) po potrebi organizirajo revi zije ali inšpekcijske preg lede takih organov ali oseb;
(b) takoj v celoti ali delno prekli čejo pooblastilo, kadar:
(i) so po reviziji ali inšpekcijskem pregledu iz to čke (a) na voljo dokazi, da taki
pooblaščeni organi ali fizi čne osebe ne opravljajo pr avilno nalog uradnega
nadzora, prenesenih nanje;
(ii) pooblaš čeni organ ali fizi čna oseba ne sprejme ustreznih in pravo časnih
ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami ali inšpekcijskimi pregledi iz to čke (a).
Č
len 30
Pogoji za prenos posameznih nalog, po vezanih z drugimi uradnim dejavnostmi
1. Pristojni organi lahko prenesejo posa mezne naloge, povezane z drugimi uradnimi
dejavnostmi, na enega ali ve č pooblaščenih organov, če so izpolnjeni naslednji
pogoji:
(a) tak prenos ni prepovedan v skladu s pravili iz člena 1(2);
(b) izpolnjeni so pogoji iz člena 26(1), razen to čke (b)(iv).
2. Pristojni organi lahko prenesejo posa mezne naloge, povezane z drugimi uradnimi
dejavnostmi, na eno ali ve č fizičnih oseb, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) tak prenos je dovoljen v skladu s pravili iz člena 1(2); SL 57 SL (b) izpolnjeni so pogoji iz člena 26(1), razen to čk (b)(ii) in (b)(iv).
Člen 31
Obveznosti pooblaš čenih organov in fizi čnih oseb, na katere se pr enesejo posamezne naloge,
povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi
Pooblaščeni organi ali fizi čne osebe, na katere se v skladu s členom 30 prenesejo posamezne
naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi:
(a) rezultate drugih uradnih dejavnosti , ki jih izvedejo, redno sporo čajo pristojnim
organom, ki so nanje prenesli naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi, in vedno, kadar pristojni organi to zahtevajo;
(b) takoj obvestijo pristojne organe, ki so na nje prenesli posamezne naloge, povezane z
drugimi uradnimi dejavnostmi, kadar r ezultati drugih uradni h dejavnosti pokažejo
neskladnost ali verj etno neskladnost.
Člen 32
Obveznosti pristojnih organov, ki prenesej o posamezne naloge, povezane z drugimi
uradnimi dejavnostmi
Pristojni organi, ki so prenesli posamezne naloge, povezane z drugimi uradnimi dejavnostmi,
na pooblaš čene organe ali fizi čne osebe v skladu s členom 30:
(a) po potrebi organizirajo revi zije ali inšpekcijske preg lede takih organov ali oseb;
(b) takoj v celoti ali delno prekli čejo pooblastilo, kadar:
(i) so po reviziji ali inšpekcijskem pregledu iz to čke (a) na voljo dokazi, da taki
pooblaščeni organi ali fizi čne osebe nanje prenes enih nalog, povezanih z
drugimi uradnimi dejavnostmi, ne opravljajo pravilno;
(ii) pooblaš čeni organi ali fizi čne osebe ne sprejmejo ustreznih in pravo časnih
ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih med revizijami ali inšpekcijskimi pregledi iz to čke (a).
Poglavje IV
Vzorčenje, analize, preskusi in diagnosticiranje
Člen 33
Metode, ki se uporabljajo za vzor čenje, analize, preskuse in diagnosticiranje
1. Metode, ki se uporabljajo za vzor čenje ter za laboratorijske analize, preskuse in
diagnosticiranje med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi, so
skladne s pravili Unije, ki dolo čajo te metode ali merila u činkovitosti zanje.
2. Če ni pravil Unije iz odstavka 1, uradni la boratoriji za posebne analitske, preskusne
ali diagnosti čne potrebe uporabijo na jsodobnejše metode, pri čemer upoštevajo:
(a) najnovejše metode, ki so na voljo in skladne z ustreznimi mednarodno
priznanimi pravili ali protokoli, vklju čno s tistimi, ki jih je sprejel Evropski
odbor za standardizaci jo (CEN); ali
(b) če ni pravil ali protokolov iz to čke (a), ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih
priporočajo referen čni laboratoriji Evropske unije in so validirane v skladu z
mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli; ali SL 58 SL (c) če ni niti pravil ali protokolov iz to čke (a) niti metod iz to čke (b), metode, ki so
skladne z ustreznimi pravili, dolo čenimi na nacionalni ravni; ali
(d) če ni niti pravil ali protokolov iz to čke (a) niti metod iz to čke (b) niti
nacionalnih pravil iz to čke (c), ustrezne metode, ki so jih razvili ali jih
priporočajo nacionalni referen čni laboratoriji in so validirane v skladu z
mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli; ali
(e) če ni niti pravil ali protokolov iz to čke (a) niti metod iz to čke (b) niti
nacionalnih pravil iz to čke (c) niti metod iz to čke (d), ustrezne metode, ki so
validirane v skladu z mednarodno spre jetimi znanstvenimi protokoli.
3. V okviru presejalnega pregleda, ciljnega presejalnega pregleda in drugih uradnih
dejavnosti se lahko uporabi katera koli metoda iz odstavka 2, če ni pravil Unije iz
odstavka 1.
4. Kadar so laboratorijske analize, preskusi a li diagnosticiranje nujno potrebni, ni pa na
voljo nobene metode iz odstavkov 1 in 2, lahko zadevni nacionalni referen čni
laboratorij, ali če tak nacionalni referen čni laboratorij ne obsta ja, kateri koli drug
laboratorij, dolo čen v skladu s členom 36(1), do validacije us trezne metode v skladu
z mednarodno sprejetimi znanstvenimi protokoli uporablja druge metode, kot so navedene v odstavkih 1 in 2 tega člena.
5. Kadar je to mogo če, so metode, ki se uporablj ajo za laboratorijsko analizo,
opredeljene z ustreznimi merili iz Priloge III.
6. Odvzem vzorcev, ravnanje z njimi in njihovo ozna čevanje se opravijo tako, da je
zagotovljena njihova pravna, znanstvena in tehni čna veljavnost.
7. Komisija lahko z izvedbenimi akti dolo či pravila o:
(a) metodah, ki jih je treba uporabljati za vzor čenje ter za laboratorijsko analizo,
preskuse in diagnosticiranje;
(b) merilih u činkovitosti, analitskih, preskusnih ali diagnosti čnih parametrih,
merilni negotovosti in postopkih za validacijo navedenih metod;
(c) razlagi analitskih, pr eskusnih in diagnosti čnih rezultatov.
Navedeni izvedbeni akti se sprejm ejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).
Člen 34
Drugo strokovno mnenje
1. Pristojni organi zagotovijo, da imajo izvaja lci dejavnosti, katerih živali ali blago se
vzorčijo, analizirajo, preskušajo ali diagnosti cirajo v okviru uradnega nadzora,
pravico zaprositi za drugo strokovno mnenje.
Taka pravica: (a) izvajalcu dejavnosti zagotavlja, da lahko vedno zahteva pregled dokumentov
vzorčenja, analize, preskusa ali diagnostic iranja, ki ga oprav i drug izvedenec;
(b) kadar je to ustrezno in tehni čno izvedljivo ter zlasti ob upoštevanju
razširjenosti in razporeditve nevarnos ti pri živalih ali blagu, pokvarljivosti
vzorcev ali blaga in koli čine razpoložljivega subs trata, lahko izvajalec
dejavnosti zahteva: SL 59 SL (i) da se odvzame zadostno število drugih vzorcev za drugo strokovno
mnenje ali
(ii) kadar ni mogo če odvzeti zadostnega števila vzorcev, kot je navedeno v
točki (i), da se opravi neodvisna druga analiza, preskus ali
diagnosticiranje vzorca.
2. Prošnja izvajalca dejavnosti za drugo st rokovno mnenje v skladu z odstavkom 1 ne
vpliva na obveznost pristojnih organov, da hitro ukrepajo, da bi se v skladu s pravili iz člena 1(2) in to uredbo odpravila ali obvlada la tveganja za zdravje ljudi, živali in
rastlin ter dobrobit živali oz. v primer u gensko spremenjenih organizmov in
fitofarmacevtskih sredstev za okolje.
3. Komisija lahko z izvedbenimi akti dolo či postopke za enotno uporabo pravil iz
odstavka 1 ter za predložitev in obravna vanje prošenj za drugo strokovno mnenje.
Navedeni izvedbeni akti se sprejm ejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2).
Člen 35
Vzorčenje živali in blaga, ki se prodajajo pr ek sredstev za komuniciranje na daljavo
1. Za uradni nadzor nad živalmi in bla gom, ki se prodajajo prek sredstev za
komuniciranje na daljavo, se lahko uporabijo vzorci, ki jih pristojni organi naro čijo
pri izvajalcih dejavnosti, ne da bi pri tem razkrili svojo identiteto.
2. Pristojni organi naredijo vse potrebno za zagotovitev, da izvajalci dejavnosti, pri
katerih naro čijo vzorce v skladu z odstavkom 1:
(a) vedo, da se taki vzorci jemljejo v okviru uradnega nadzora in po potrebi
analizirajo ali preskusijo za namene takega uradnega nadzora, ter
(b) lahko uveljavijo pravico iz člena 34(1) in zaprosijo za drugo strokovno mnenje,
kadar se vzorci iz odstavka 1 analizirajo ali preskusijo.
Člen 36
Določitev uradnih laboratorijev
1. Pristojni organi dolo čijo uradne laboratorije za izva janje laboratorijskih analiz,
preskusov in diagnosticiranj a vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi
uradnimi dejavnostmi, v državi članici, na katere ozemlju navedeni pristojni organi
delujejo, ali v drugi državi članici.
2. Pristojni organi lahko za uradni laboratorij dolo čijo laboratorij na ozemlju druge
države članice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) vzpostavljene so ustrezne ureditve, v okvi ru katerih lahko izvajajo revizije in
inšpekcijske preglede iz člena 38(1) ali prenesejo izvajanje takih revizij in
inšpekcijskih pregledov na pristojne organe države članice, v kateri se nahaja
laboratorij;
(b) ta laboratorij so za uradni laboratorij dolo čili že pristojni organi države članice,
na ozemlju katere stoji.
3. Dolo čitev je pisna in vklju čuje podroben opis:
(a) nalog, ki jih laboratorij izvaja kot uradni laboratorij;
(b) pogojev, v skladu s katerimi izvaja navedene naloge; SL 60 SL (c) ureditev, ki so potrebne za zagotavljanje u činkovitega usklajevanja in
sodelovanja med laboratorijem in pristojnimi organi.
4. Pristojni organi lahko ko t uradni laboratorij dolo čijo samo laboratorij, ki:
(a) ima strokovno znanje in izkušnje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za
opravljanje analiz, preskusov ali diagnosticiranja vzorcev;
(b) ima zadostno število ustrezno uspos obljenih, izurjenih in izkušenih članov
osebja;
(c) je nepristranski in ni v na vzkrižju interesov, kar zadeva naloge, ki jih izvaja kot
uradni laboratorij;
(d) lahko pravo časno zagotovi rezultate analize, preskusa ali diagnosticiranja
vzorcev, odvzetih med uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi;
(e) deluje v skladu s standardom EN IS O/IEC 17025 z naslovom „Splošne zahteve
za usposobljenost preskuševalnih in ka libracijskih laboratorijev“, v skladu s
katerim ga nacionalni akreditacijski or gan, ki deluje v skladu z Uredbo (ES)
št. 765/2008, tudi oceni in akreditira.
5. Obseg ocene in akreditacije uradnega laboratorija iz to čke (e) odstavka 4:
(a) vključuje vse laboratorijske analit ske, preskusne ali diagnosti čne metode, ki jih
mora laboratorij uporabljati za analize, preskuse ali diagnosticiranje, kadar
deluje kot uradni laboratorij;
(b) lahko zajema eno ali ve č laboratorijskih analitski h, preskusnih ali diagnosti čnih
metod ali skupin metod;
(c) se lahko dolo či prožno, da se lahko v obseg akreditacije poleg metod, ki jih je
uradni laboratorij uporabljal, ko je dobil akreditacijo, vklju čijo prilagojene
različice teh metod ali nove metode na podlagi validacije, ki jo opravi
laboratorij sam, brez posebne ocene, ki jo nacionalni akreditacijski organ
opravi pred uporabo navedenih prilagojenih ali novih metod.
Kadar noben uradni laboratorij, dolo čen v Uniji v skladu z odstavkom 1, nima
potrebnega strokovnega znanja in izkušenj, opreme, infrastrukture in osebja za
opravljanje novih ali posebno neobi čajnih laboratorijskih analiz, preskusov ali
diagnosticiranja, lahko pristojni organi zaprosijo laboratorij ali diagnosti čni center, ki
ne izpolnjuje ene ali ve č zahtev iz odstavkov 3 in 4 tega člena, naj opravi te analize,
preskuse ali diagnosticiranje.
Člen 37
Obveznosti uradnih laboratorijev
1. Uradni laboratoriji takoj obvestijo pristojne organe, kada r rezultati anali ze, preskusa
ali diagnosticiranja vzorcev pokažejo neskla dnost ali verjetno ne skladnost izvajalca
dejavnosti.
2. Uradni laboratoriji na zahtevo referen čnega laboratorija Evropske unije ali
nacionalnega referen čnega laboratorija sodelujejo v me dlaboratorijskih primerjalnih
preskusih, organiziranih za ana lize, preskuse ali diagnosticira nje, ki jih opravljajo kot
uradni laboratoriji. SL 61 SL 3. Uradni laboratoriji dajo ja vnosti na voljo seznam metod, ki se uporabljajo za analize,
preskuse ali diagnosticiranje v okviru uradne ga nadzora in drugi h uradnih dejavnosti.
Člen 38
Revizije in inšpekcijski pr egledi uradnih laboratorijev
1. Pristojni organi organizirajo revizije ali inšpekcijske preglede uradnih laboratorijev,
ki so jih dolo čili v skladu s členom 36(1):
(a) redno;
(b) kadar menijo, da je potrebna revi zija ali inšpekcijski pregled.
2. Pristojni organi takoj prekli čejo določitev uradnega laboratorij a v celoti ali samo v
zvezi z nekaterimi nalogami, kadar uradni laboratorij ne sprejme ustreznih in
pravočasnih ukrepov, da bi izboljšal stanje, ko rezultati revizije ali inšpekcijskega
pregleda iz odstavka 1 pokažejo kar koli od naslednjega:
(a) uradni laboratorij ne izpolnjuje ve č pogojev iz člena 36(4) in (5);
(b) ne izpolnjuje obveznosti iz člena 37;
(c) ni dovolj uspešen pri medlaboratorijs kih primerjalnih preskusih iz člena 37(2).
Člen 39
Odstopanja od pogoja obvezne ocene in akredita cije za nekatere uradne laboratorije
1. Z odstopanjem od to čke (e) člena 36(4) lahko pristojni organi ne glede na to, ali
izpolnjuje pogoj iz navedene to čke, kot uradni laboratorij dolo čijo:
(a) laboratorije:
(i) katerih edina dejavnost je odkrivanje trih inele v mesu;
(ii) ki za odkrivanje trihinele uporabljajo samo metode iz člena 6 Uredbe
Komisije (ES) št. 2075/2005 o dolo čitvi posebnih predpisov za uradni
nadzor Trihinel v mesu50;
(iii) ki odkrivanje trihinele opravljaj o pod nadzorom pristojnih organov ali
uradnega laboratorija, dolo čenega v skladu s členom 36(1) ter ocenjenega
in akreditiranega v skladu s sta ndardom EN ISO/IEC 17025 z naslovom
„Splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih
laboratorijev“ za uporabo metod iz to čke (a)(ii) tega odstavka;
(b) laboratorije, ki izvajajo analize ali pr eskuse za preverjanje skladnosti s pravili o
rastlinskem razmnoževalnem materialu iz to čke (h) člena 1(2);
(c) laboratorije, ki izvajajo samo analize, preskuse ali dia gnosticiranje v okviru
drugih uradnih dejavnosti, če:
(i) uporabljajo samo laboratorijske analitske, preskusne in diagnosti čne
metode iz člena 33(1) ter to čk (a), (b) in (c) člena 33(2);
(ii) opravljajo analize, preskuse ali diagnosticiranje pod na dzorom pristojnih
organov ali nacionalnih referen čnih laboratorijev v zvezi z metodami, ki
jih uporabljajo;
50 UL L 338, 22.12.2005, str. 60. SL 62 SL (iii) redno sodelujejo v medlaboratorijs kih primerjalnih preskusih, ki jih
organizirajo nacionalni referen čni laboratoriji v zvezi z metodami, ki jih
uporabljajo;
(iv) imajo vzpostavljen sistem zagot avljanja kakovosti, da zagotovijo to čne in
zanesljive rezultate uporabljenih labora torijskih analitskih, preskusnih in
diagnostičnih metod.
2. Kadar se v zvezi z metodami, ki jih uporabljajo laboratoriji iz to čke (c) odstavka (1),
zahteva potrditev rezultata laboratorijske analize, pres kusa ali diagnosticiranja,
potrditveno laboratorijsko analizo, pres kus ali diagnosticiran je opravi uradni
laboratorij, ki izpolnjuje zahteve iz to čke (e) člena 36(4).
3. Uradni laboratoriji, dolo čeni v skladu s to čkama (a) in (c) odstavka 1, stojijo v
državah članicah, na ozemlju katerih imajo se dež pristojni organi, ki jih dolo čijo.
Člen 40
Pooblastilo za sprejetje odstopanj od pogoj a obvezne ocene in akreditacije vseh
laboratorijskih analitskih, preskusnih in diagnosti čnih metod, ki jih uporabljajo uradni
laboratoriji
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o tem, v
katerih primerih in pod katerimi pogo ji lahko pristojni or gani v skladu s členom 36(1) kot
uradne laboratorije dolo čijo laboratorije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz to čke (e) člena 36(4) v
zvezi z vsemi metodami, ki jih uporabljajo, če taki laborato riji izpolnjujejo naslednje pogoje:
(a) delujejo ter so ocenjeni in akreditirani v skla du s standardom EN ISO/IEC 17025 za
uporabo ene ali ve č metod, podobnih drugim metodam, ki jih uporabljajo, in
reprezentativnih zanje;
(b) redno in znatno uporabljajo metode, za kate re so pridobili akreditacijo iz to čke (a).
Člen 41
Začasna odstopanja od pogoja obvezne ocene in akreditacije uradnih laboratorijev
1. Z odstopanjem od to čke (a) člena 36(5) lahko pristojni organi obstoje či uradni
laboratorij za časno dolo čijo kot uradni laboratorij v skladu s členom 36(1) za
uporabo laboratorijske analit ske, preskusne ali diagnosti čne metode, za katero ni
pridobil akreditacije iz to čke (e) člena 36(4):
(a) kadar se uporaba te metode na novo zahteva s pravili Unije ali
(b) kadar je zaradi spremembe metode, ki se uporablja, potrebna nova akreditacija
ali razširitev obsega akreditacije, ki jo je laboratorij že pridobil; ali
(c) kadar je uporaba metode potrebna zar adi izjemnih razmer ali nastajajo čega
tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter dobrobit živali oz. v primeru
gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.
2. Za za časno dolo čitev iz odstavka 1 veljajo naslednji pogoji:
(a) uradni laboratorij je že akreditiran v skladu s standardom EN ISO/IEC 17025
za uporabo metode, ki je podobna metodi, ki ni vklju čena v obseg akreditacije; SL 63 SL (b) uradni laboratorij ima vzpostavlje n sistem zagotavljanja kakovosti, da
zagotavlja to čne in zanesljive rezultate pr i uporabi metode, ki ni vklju čena v
obseg veljavne akreditacije;
(c) analize, preskusi ali diagnosticiranje po navedeni metodi se opravljajo pod
nadzorom pristojnih orga nov ali nacionalnega referen čnega laboratorija.
3. Za časna dolo čitev iz odstavka 1 ni daljša od enega leta in se lahko enkrat obnovi še
za eno leto.
4. Uradni laboratoriji, dolo čeni v skladu z odstavkom 1 tega člena, stojijo v državah
članicah, na ozemlju katerih imajo se dež pristojni organi, ki jih dolo čijo.
Poglavje V
Uradni nadzor živali in bl aga, ki vstopajo v Unijo
ODDELEK I
ŽIVALI IN BLAGO , ZA KATERE NE VELJA
POSEBNI URADNI NADZOR NA MEJAH
Člen 42
Uradni nadzor živali in blaga, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah
1. Pristojni organi za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) redno izvajajo uradni
nadzor nad živalmi in blagom, ki vstopajo v Unijo.
Navedeni uradni nadzor nad živalmi in blagom, za katere se ne uporablja člen 45, se
izvaja dovolj pogosto ob upoštevanju:
(a) tveganj za zdravje ljudi, rastlin ali živali ali dobrobit živali oz. v primeru
gensko spremenjenih organizmov in fitofa rmacevtskih sredstev za okolje, ki so
povezana z razli čnimi vrstami živali in blaga;
(b) pretekle skladnosti z zahtevami pravil iz člena 1(2), ki se uporabljajo za
zadevne živali ali blago:
(i) tretje države in obrata porekla; (ii) izvoznika; (iii) izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko;
(c) že izvedenega nadzora nad zadevnimi živalmi in blagom;
(d) jamstev, ki jih dajo pristojni organi tret je države porekla glede skladnosti živali
in blaga z zahtevami pravil iz člena 1(2) ali zahtevami, ki so priznane kot vsaj
enakovredne tem zahtevam.
2. Uradni nadzor iz odstavka 1 se izvaja na primernih mestih na carinskem obmo čju
Unije, vklju čno z:
(a) vstopno to čko v Unijo;
(b) mejno kontrolno to čko;
(c) točko sprostitve v prosti promet v Uniji;
(d) skladišči in prostori izvajalca dejavnosti, odgovornega za pošiljko. SL 64 SL 3. Pristojni organi na mejnih kontrolnih to čkah in drugih vstopnih to čkah v Unijo
izvajajo uradni nadzor nad naslednjimi zadevami, kadar utemeljeno menijo, da bi
njihov vstop v Unijo lahko pomen il tveganje za zdravje ljudi , rastlin ali živali ali
dobrobit živali oz. v primeru gensko spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje:
(a) prevoznimi sredstvi, tudi kadar so prazna;
(b) embalažo.
4. Pristojni organi lahko izva jajo tudi uradni nadzor nad blagom, danim v enega od
carinskih postopkov iz to čk od (a) do (g) člena 4(16) Uredbe Sveta (EGS)
št. 2913/92.
Člen 43
Vrste uradnega nadzora živali in blaga,
za katere ne velja pose bni uradni nadzor na mejah
1. Uradni nadzor iz člena 42(1):
(a) vedno vklju čuje pregled dokumentov;
(b) vključuje pregled identitete in fizi čni pregled glede na tveganje za zdravje
ljudi, živali ali rastlin ali dobrobit živa li oz. v primeru gensko spremenjenih
organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.
2. Pristojni organi izvajajo fizi čne preglede iz to čke (b) odstavka 1 v ustreznih
razmerah, ki omogo čajo pravilno izvedbo preiskav.
3. Kadar pregledi dokumentov in identitete ter fizi čni pregledi iz odstavka 1 pokažejo,
da živali in blago niso skladni s pravili iz člena 1(2), se uporabljajo
člen 64(1), (3), (4) in (5), členi 65, 66 in 67, člen 69(1) in (2) ter člen 70(1) in (2).
4. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sp rejetje delegiranih aktov, v
katerih primerih in v skla du s katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev
dejavnosti zahtevajo, naj napovejo prispetje nekega blaga, ki bo vstopilo v Unijo.
Člen 44
Odvzeti vzorci živali in blaga, za katere ne velja posebni uradni nadzor na mejah
1. Kadar se odvzamejo vzorci živa li in blaga, pristojni organi:
(a) obvestijo carinske organe in zadevne izvajalce dejavnosti;
(b) odločijo, ali se živali ali blago lahko spro stijo, preden so na voljo rezultati
analize, preskusa ali diagnosticiranja vzorcev, če je zagotovljena sledljivost
živali ali blaga.
2. Komisija z izvedbenimi akti:
(a) vzpostavi potrebne mehanizme za zagotavljan je sledljivosti živali ali blaga iz
točke (b) odstavka 1;
(b) opredeli dokumente, ki morajo sprem ljati živali ali blago iz odstavka 1, ko
pristojni organi odvzamejo vzorce.
Navedeni izvedbeni akti se sprejm ejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). SL 65 SL ODDELEK II
URADNI NADZOR ŽIVALI IN BLAGA
NA MEJNIH KONTROLNIH TO ČKAH
Člen 45
Živali in blago, za katere velja urad ni nadzor na mejnih kontrolnih to čkah
1. Pristojni organi za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2) na mejni kontrolni
točki prvega vstopa v Unijo izvajajo ura dni nadzor nad vsako pošiljko, ki vsebuje
naslednje kategorije živali in blaga, ki vstopajo v Unijo iz tretjih držav:
(a) živali;
(b) proizvodi živalskega izvora, zarodni mate rial in živalski stranski proizvodi;
(c) rastline, rastlinski proizvodi ter drugi pr edmeti in materiali, ki lahko vsebujejo
ali širijo rastlinam škodljive organizme, s seznamov, dolo čenih v skladu s
členom 68(1) in členom 69(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [ za Urad za
publikacije: vstaviti številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti škodljivim
organizmom na rastlinah ];
(d) blago s poreklom iz nekaterih tretji h držav, za katero je Komisija z
izvedbenimi akti iz to čke (b) odstavka 2 odlo čila, da je treba nad njim ob
vstopu v Unijo za časno pove čati pogostnost uradnega nadzora zaradi znanega
ali nastajajo čega tveganja ali dokazov o mogo či zelo razširjeni neskladnosti s
pravili iz člena 1(2);
(e) živali in blago, za katere velja ukrep v nujnih primer ih iz aktov, sprejetih v
skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 178/2002, členom 249 Uredbe (EU)
št. XXX/XXXX [ za Urad za publikacije: vs taviti številko Uredbe o zdravju
živali ] ali členom 27(1), členom 29(1), členom 40(2), členom 41(2),
členom 47(1), členom 49(2) in členom 50(2) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [ za
Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o zaščitnih ukrepih proti
škodljivim organizmom na rastlinah ], in v skladu s katerim je treba ob vstopu v
Unijo izvajati uradni nadzor nad pošiljkami takih živali ali blaga, opredeljenih z oznakami kombinirane nomenklature;
(f) živali in blago, za vstop katerih v Unijo so dolo čeni pogoji ali ukre pi z akti, ki
so bili sprejeti skladno s členom 125 oziroma členom 127 ali pravili iz člena
1(2) in v skladu s katerimi je treba preveriti skladnost z navedenimi pogoji ali
ukrepi ob vstopu živali ali blaga v Unijo.
2. Komisija z izvedbenimi akti:
(a) oblikuje sezname, na katerih so z ustreznimi oznakami kombinirane
nomenklature podrobno opredeljeni živali in blago, ki sp adajo v kategorije iz
točk (a) in (b) odstavka 1;
(b) oblikuje seznam, na katerem je z oznakami kombinirane nomenklature
navedeno blago, ki spad a v kategorijo iz to čke (d) odstavka 1, in ga po potrebi
posodablja v zvezi s tveganji iz navedene to čke.
Navedeni izvedbeni akti se sprejm ejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 141(2). SL 66 SL 3. Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o
spremembah kategorij pošiljk iz odstavka 1 zaradi vklju čitve drugih proizvodov, ki
bi lahko pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin oz. v primeru gensko
spremenjenih organizmov in fitofarmacevtskih sredstev za okolje.
4. Razen če akti o vzpostavitvi ukrepov ali pogojev iz to čk (d), (e) in (f) odstavka 1 ne
določajo druga če, se ta člen uporablja tudi za pošiljke, ki vsebujejo kategorije živali
in blaga iz to čk (a), (b) in (c) odstavka 1, kadar niso komercialne.
Člen 46
Živali in blago, izvze ti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih to čkah
Komisiji se v skladu s členom 139 podeli pooblastilo za spreje tje delegiranih aktov o pravilih,
ki določajo, v katerih primerih in v skladu s katerimi pogoji se nasl ednje kategorije živali in
blaga izvzamejo iz dolo čb člena 45:
(a) blago, ki se pošilja kot kome rcialni ali tržni vzorec ali razstavni predmeti in ni
namenjeno dajanju na trg;
(b) živali in blago za znanstvene namene;
(c) blago na prevoznih sredstvih v mednarodne m prometu, ki se ne raztovori in je
namenjeno oskrbi posadke in potnikov;
(d) blago, ki je del osebne pr tljage potnikov in je name njeno za njihovo osebno porabo;
(e) blago v majhnih pošiljkah, ki se pošlje fizi čnim osebam in ni namenjeno dajanju na
trg;
(f) hišne živali, kakor so opredeljene v to čki 10 člena 4(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX
[za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o zdravju živali ];
(g) toplotno obdelano blago, ki ne presega koli čin, ki jih je treba dolo čiti v navedenih
delegiranih aktih;
(h) vse druge kategorije živali ali bl aga, nad katerimi ni treba izvajati nadzora na mejnih
kontrolnih to čkah glede na tveganje, ki ga pomenijo.
Člen 47
Uradni nadzor na mejnih kontrolnih to čkah
1. Pristojni organi izvedejo uradni nadzor na d pošiljkami, ki vsebujejo kategorije živali
in blaga iz člena 45(1), ob prihodu pošiljke na mejno kontrolno to čko. Navedeni
uradni nadzor vklju čuje pregled dokumentov in identitete ter fizi čni pregled.
2. Izvede se pregled dokumentov in identite te vseh pošiljk, ki vsebujejo kategorije
živali in blaga iz člena 45(1).
| 31,337
| 1
|
2023/52023M11037(01)/52023M11037(01)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 153
| 496
|
C_202300110SL.000101.fmx.xml
Uradni list Evropske unije
SL
Serija C
C/2023/110
4.10.2023
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.11037 – KKCG / ROCKAWAY / JV)
(Besedilo velja za EGP)
(C/2023/110)
Komisija se je 25. septembra 2023 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
—
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (https://competition-cases.ec.europa.eu/search). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,
—
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32023M11037. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do prava EU.
(1)
UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/110/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition).
| 37,960
| 1
|
2018/52018PC0438/52018PC0438_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,286
| 16,659
|
(22)Vsa omrežja za digitalno povezljivost, ki so povezana z internetom, so sama po sebi vseevropska, predvsem zaradi delovanja aplikacij in storitev, ki jih te omogočajo, vendar bi bilo treba ob upoštevanju nedelovanja trga in ugotovljenih ovir pri izvajanju prednost pri podpori iz programa dati ukrepom, od katerih se pričakuje največji vpliv na enotni digitalni trg, med drugim tako, da se uskladijo s cilji iz sporočila o strategiji za gigabitno družbo, ter na digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe.
(23)Šole, univerze, knjižnice, lokalne, regionalne ali nacionalne uprave, glavni izvajalci javnih storitev, bolnišnice in zdravstveni domovi, prometna vozlišča in digitalno intenzivna podjetja so subjekti in kraji, ki lahko pomembno vplivajo na družbeno-gospodarski razvoj svojega območja. Ti spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja morajo imeti najsodobnejšo gigabitno povezljivost, da evropskim državljanom, podjetjem in lokalnim skupnostim zagotovijo dostop do najboljših storitev in aplikacij. Program bi moral podpirati dostop teh spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja do gigabitne povezljivosti, da se dosežejo čim večji pozitivni učinki prelivanja na širše gospodarstvo in družbo, vključno z ustvarjanjem večjega povpraševanja po povezljivosti in storitvah.
(24)Poleg tega bi moral na podlagi uspeha pobude WiFi4EU program še naprej podpirati zagotavljanje brezplačne, visokokakovostne, lokalne brezžične povezljivosti v središčih lokalnega javnega življenja, vključno s subjekti z javnim poslanstvom, kot so javni organi in ponudniki javnih storitev, ter na mestih na prostem, dostopnih širši javnosti, da bi se digitalna vizija Unije spodbujala v lokalnih skupnostih.
(25)Za donosnost predvidenih digitalnih storitev nove generacije, kakršne so storitve in aplikacije interneta stvari, ki naj bi prinesle znatne koristi raznim sektorjem in družbi kot celoti, bo potrebna neprekinjena čezmejna pokritost z omrežji 5G, zlasti da se uporabnikom in napravam omogoči, da ostanejo povezani tudi na poti. Vendar pa scenariji delitve stroškov za vzpostavitev 5G v teh sektorjih še vedno niso jasni, zaznana tveganja komercialne uporabe na nekaterih ključnih področjih pa so zelo visoka. V prvi fazi novih aplikacij na področju povezane mobilnosti naj bi bili cestni koridorji in železniške povezave ključni ter bi torej pomenili bistvene čezmejne projekte za financiranje na podlagi tega programa.
(26)Nepovezana ozemlja na vseh območjih Unije, vključno z osrednjimi, so ozka grla in neraziskani potencial enotnega digitalnega trga. Pri večini podeželskih in odročnih območij ima lahko visokokakovostna internetna povezljivost ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega razkoraka, izoliranosti in odseljevanja, in sicer z zmanjšanjem stroškov dobave blaga in zagotavljanja storitev ter delno z nadomestili za oddaljenost. Visokokakovostna internetna povezljivost je potrebna za nove gospodarske priložnosti, kot je precizno kmetovanje ali razvoj biogospodarstva na podeželskih območjih. Program bi moral prispevati k zagotavljanju zelo visokozmogljive fiksne ali brezžične povezljivosti vsem evropskim gospodinjstvom, na podeželju ali v mestih, s poudarkom na vzpostavljanju v tistih primerih, kjer je bilo zaznano delno nedelovanje trga, kar se lahko obravnava z nizkointenzivnimi nepovratnimi sredstvi. Pri tem bi moral biti cilj programa doseganje celovitega pokritja gospodinjstev in ozemelj, saj je poznejše odpravljanje vrzeli na že pokritem območju negospodarno.
(27)Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali evropske otoke ali čezmorska ozemlja s celino, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije. Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni.
(28)Ukrepi, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, uporabljajo tehnologijo, najprimernejšo za specifični projekt, hkrati pa ponujajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti ter jim je treba dati prednost v delovnih programih, upoštevajoč merila, določena v tej uredbi. Uvedba zelo visokozmogljivih omrežij lahko vključuje pasivno infrastrukturo zaradi doseganja čim večjih družbeno-gospodarskih in okoljskih koristi. Pri prednostnem razvrščanju ukrepov se upoštevajo morebitni pozitivni učinki prelivanja v smislu povezljivosti, na primer, uveden projekt lahko izboljša gospodarsko upravičenost za prihodnje uvajanje, ki bo povzročilo nadaljnje pokritje ozemelj in prebivalstva na območjih, ki so bila dotlej nepokrita.
(29)Unija je razvila svojo satelitsko tehnologijo za navigacijo ter določanje položaja in časa (v nadaljnjem besedilu: PNT) (EGNOS/Galileo) ter svoj sistem za opazovanje Zemlje (Copernicus). EGNOS/Galileo in Copernicus ponujata napredne storitve, ki omogočajo pomembne gospodarske koristi za javne in zasebne uporabnike. Zato bi morala biti vsaka prometna, energetska ali digitalna infrastruktura, ki se financira iz programa in uporablja storitve PNT ali opazovanja Zemlje, tehnično združljiva s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.
(30)Pozitivni rezultati prvega razpisa za zbiranje predlogov za kombiniranje financiranja, ki je bil objavljen leta 2017 v okviru sedanjega programa, so potrdili ustreznost in dodano vrednost uporabe nepovratnih sredstev EU za kombiniranje s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev. Program bi zato moral še naprej zagotavljati namenske razpise za zbiranje predlogov, ki omogočajo kombiniranje nepovratnih sredstev EU in drugih virov financiranja.
(31)Cilji politike tega programa se bodo obravnavali tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru političnega področja [...] sklada InvestEU. Ukrepi programa bi se morali uporabiti za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, pri tem pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja in imeti bi morali jasno evropsko dodano vrednost.
(32)V korist celostnega razvoja inovacijskega cikla je treba zagotoviti dopolnjevanje med inovativnimi rešitvami, razvitimi v sklopu okvirnih programov Unije za raziskave in inovacije, in inovativnimi rešitvami, uvedenimi s podporo IPE. V ta namen bodo sinergije s programom Obzorje Evropa zagotovile, da: (a) so potrebe na področju raziskav in inovacij v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju v EU opredeljene in določene med strateškim načrtovanjem programa Obzorje Evropa; (b) IPE podpira obsežno vzpostavitev in uvedbo inovativnih tehnologij in rešitev na področju prometne, energetske in digitalne infrastrukture, zlasti tistih, ki izhajajo iz programa Obzorje Evropa; (c) se spodbuja izmenjava informacij in podatkov med programom Obzorje Evropa in IPE, na primer s poudarjanjem tržno najzrelejših tehnologij iz programa Obzorje Evropa, ki bi se lahko nadalje uvajale prek IPE.
(33)Ta uredba določa finančna sredstva za celotno obdobje 2021–2027, ki pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom: točka 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju
31
za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku].
(34)Na ravni Unije je evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik okvir za opredelitev nacionalnih reformnih prednostnih nalog in spremljanje njihovega izvajanja. Države članice razvijajo svoje lastne nacionalne večletne naložbene strategije v podporo tem reformnim prednostnim nalogam. Te strategije bi bilo treba predstaviti skupaj z letnimi nacionalnimi programi reform kot način, da se določijo in uskladijo projekti prednostnih naložb, ki jih je treba podpreti z nacionalnim financiranjem in/ali financiranjem Unije. Namen teh strategij bi morala biti tudi usklajena uporaba financiranja Unije in čim boljši izkoristek dodane vrednosti finančne podpore, ki izhaja zlasti iz ESRR, Kohezijskega sklada, evropske stabilizacijske funkcije za naložbe, InvestEU in po potrebi IPE. Finančno podporo bi bilo treba uporabljati tudi na način, ki je skladen z evropskimi in nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, kadar je to ustrezno.
(35)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.
(36)Vrste financiranja in načini izvajanja na podlagi te uredbe se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. To bi moralo vključevati obravnavo uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.
(37)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP), lahko sodelujejo v programih Unije v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s Sporazumom EGP, ki določa izvajanje programov s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba uvesti posebno določbo, s katero bi podelili potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi celovito izvajali svoje pristojnosti.
(38)Finančna uredba določa pravila o dodeljevanju nepovratnih sredstev. Da bi upoštevali specifičnost ukrepov, ki jih podpira program, in zagotovili dosledno izvajanje v sektorjih, ki jih program zajema, so potrebne dodatne navedbe o merilih za upravičenost in dodelitev.
(39)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
32
, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95
33
, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96
34
in Uredbo Sveta (EU) 2017/193
35
bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko OLAF v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta
36
. V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(40)V skladu s [sklic se ustrezno posodobi v skladu z novim sklepom o ČDO: člen 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU
37
] so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero sta zadevna čezmorska država ali ozemlje povezana.
(41)Unija bi si morala prizadevati za skladnost in sinergije s programi Unije za zunanje politike, vključno s predpristopno pomočjo po zavezah, sprejetih v okviru sporočila „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“
38.
(42)Če tretje države ali subjekti, ustanovljeni v tretjih državah, sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom v skupnem interesu ali čezmejnim projektom na področju energije iz obnovljivih virov, bi morala biti finančna pomoč na voljo samo, če je nujna za doseganje ciljev teh projektov.
(43)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016
39
je treba ta program oceniti na podlagi podatkov, zbranih ob upoštevanju posebnih zahtev glede spremljanja, pri tem pa se izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Komisija bi morala opraviti ocene uspešnosti in učinkovitosti financiranja ter njegovega učinka na splošne cilje programa in o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
(44)Izvesti bi bilo treba ustrezne ukrepe spremljanja in poročanja, vključno s kazalniki, za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz te uredbe. Ta sistem poročanja o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. Prejemnikom finančnih sredstev Unije je treba naložiti sorazmerne zahteve glede poročanja, da se zberejo ustrezni podatki za program.
(45)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s sprejetjem delovnih programov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
40.
(46)Da bi po potrebi prilagodili kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje programa, okvirne odstotke proračunskih sredstev, dodeljenih posameznemu specifičnemu cilju v prometnem sektorju, in opredelitev koridorjev jedrnega prometnega omrežja, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami delov I, II in III Priloge k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(47)Zaradi jasnosti bi bilo treba uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 razveljaviti. Vendar bi bilo treba ohraniti učinke člena 29 Uredbe (EU) št. 1316/2013, ki spreminja Prilogo k Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta
41
glede seznama tovornih koridorjev.
(48)Zaradi pravočasnega sprejetja izvedbenih aktov, določenih v tej uredbi, mora ta uredba začeti veljati takoj po objavi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
S to uredbo se vzpostavi instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: program).
V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen 3
Cilji
1.Splošni cilj programa je razvoj in posodobitev vseevropskih omrežij na prometnem, energetskem in digitalnem področju ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja na področju energije iz obnovljivih virov ob upoštevanju dolgoročnih zavez glede razogljičenja s poudarkom na sinergijah med sektorji.
2.Specifični cilji programa so:
(a)v prometnem sektorju:
(i)prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost;
(ii)prilagoditi omrežja TEN-T potrebam po vojaški mobilnosti;
(b)v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje in zagotavljajo zanesljivost oskrbe, ter spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov;
(c)v digitalnem sektorju prispevati k uvedbi zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji kot tudi k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.
Člen 4
Proračun
1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 se določijo na 42 265 493 000 EUR v tekočih cenah.
2.Ta znesek se razdeli, kot sledi:
(a)do 30 615 493 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(a), od tega:
(i)12 830 000 000 EUR iz grozda evropskih strateških naložb;
(ii)11 285 493 000 EUR se prerazporedi iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi samo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;
(iii)6 500 000 000 EUR iz obrambnega grozda za specifični cilj iz člena 3(2)(a)(ii);
(b)do 8 650 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(b), od tega do 10 % za čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov;
(c)do 3 000 000 000 EUR za specifične cilje iz člena 3(2)(c).
3.Komisija ne odstopa od zneska iz pododstavka 2(a)(ii).
4.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa in sektorskih smernic, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi. Ta znesek se lahko uporabi tudi za financiranje spremljevalnih ukrepov v podporo pripravi projektov.
5.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.
6.Brez poseganja v finančno uredbo so lahko odhodki za ukrepe, ki izhajajo iz projektov, vključenih v prvi delovni program, upravičeni od 1. januarja 2021.
7.Znesek, prerazporejen iz Kohezijskega sklada, se uporabi v skladu s to uredbo, ob upoštevanju odstavka 8 in brez poseganja v člen 14(2)(b).
8.Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se 30 % teh zneskov nemudoma da na voljo vsem državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave. Pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, se do 31. decembra 2023 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada glede 70 % prerazporejenih sredstev. Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.
9.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo programu. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ta sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.
Člen 5
Tretje države, pridružene programu
1.V programu lahko sodelujejo naslednje tretje države:
(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino (v nadaljnjem besedilu: EFTA), ki so članice EGP, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;
(b)države pristopnice, države kandidatke in potencialne države kandidatke v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
(c)države, ki jih zajema evropska sosedska politika, v skladu s splošnimi načeli in pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v zadevnih okvirnih sporazumih in sklepih Pridružitvenega sveta ali podobnih sporazumih, ter v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v sporazumih med Unijo in temi državami;
(d)druge tretje države v skladu s pogoji, določenimi v posebnem sporazumu, ki zajema sodelovanje tretje države v katerem koli programu Unije, pod pogojem, da sporazum:
–zagotavlja pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programih Unije;
–določa pogoje za udeležbo v programih, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihovih upravnih stroškov. Ti prispevki pomenijo namenske prejemke v skladu s členom [21(5)] finančne uredbe;
–tretji državi ne podeljuje pravice odločanja o programu;
–zagotavlja pravice Unije za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja in zaščito njenih finančnih interesov.
2.Tretje države iz odstavka 1 in subjekti s sedežem v teh državah ne smejo prejeti finančne pomoči na podlagi te uredbe, razen če je tako financiranje nujno za doseganje ciljev danega projekta v skupnem interesu in pod pogoji, ki so določeni v delovnih programih iz člena 19.
Člen 6
Izvajanje in oblike financiranja EU
1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena [61(1)(c)] finančne uredbe.
2.S programom se lahko zagotovi financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi, zlasti v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil. Financiranje se lahko zagotovi tudi v obliki finančnih instrumentov v okviru operacij mešanega financiranja. Operacije mešanega financiranja na podlagi tega programa se izvajajo v skladu z uredbo o InvestEU in naslovom X finančne uredbe.
3.Komisija lahko na izvajalske agencije prenese pooblastilo za izvajanje dela programa v skladu s členom [69] finančne uredbe, da se izvajanje prilagodi zahtevam po optimalnem upravljanju in učinkovitosti programa v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju.
4.Prispevki v mehanizem vzajemnega zavarovanja lahko krijejo tveganje, povezano z izterjavo sredstev, ki jih dolgujejo prejemniki, in se štejejo za zadostno jamstvo v skladu s finančno uredbo. Uporabljajo se določbe iz [člena X] Uredbe XXX [naslednica uredbe o Jamstvenem skladu].
Člen 7
Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov
1.Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov vključujejo najmanj dve državi članici in so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med državami članicami ali dogovor med državami članicami in tretjimi državami, kot je določeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES. Ti projekti se opredelijo v skladu z merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.
2.Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt v skladu s členom 23(d) te uredbe, da dodatno opredeli merila za izbor in določi podrobnosti postopka izbora projektov, ter objavi metodologijo za ocenjevanje prispevka projektov k splošnim merilom ter skupnih stroškov in koristi iz dela IV Priloge.
3.Študije, namenjene razvoju in opredelitvi čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.
4.Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov so upravičeni do financiranja Unije za dela, če izpolnjujejo ti dodatni merili:
(a)analiza stroškov in koristi za projekt v skladu s točko 3 dela IV Priloge dokazuje obstoj znatnih prihrankov stroškov in/ali koristi v smislu povezovanja sistemov, zanesljivosti oskrbe ali inovacij in
(b)vložnik dokaže, da se brez nepovratnih sredstev projekt ne bi uresničil ali da brez nepovratnih sredstev projekt ne more biti donosen. Pri tej analizi se upoštevajo vsi prihodki iz shem podpore.
5.Znesek nepovratnih sredstev za dela je sorazmeren s prihranki stroškov in/ali koristmi iz točke 2(b) dela IV Priloge in ne presega zneska, potrebnega za uresničitev ali donosnost projekta.
Člen 8
Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost
1.Projekti v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost prispevajo k specifičnemu cilju iz člena 3(2)(c).
2.Študije, namenjene razvoju in opredelitvi projektov v skupnem interesu na področju infrastrukture za digitalno povezljivost, so upravičene do financiranja na podlagi te uredbe.
3.Brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 se prednost pri financiranju določi ob upoštevanju naslednjih meril:
(a)ukrepi, ki prispevajo k dostopu do zelo visokozmogljivih omrežij, ki lahko omogočijo gigabitno povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, se prednostno razvrstijo ob upoštevanju funkcije spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja, pomembnosti digitalnih storitev in aplikacij, ki jih omogoča zadevna povezljivost, ter potencialnih socialno-ekonomskih koristi za državljane, podjetja in lokalne skupnosti, vključno z morebitnimi pozitivnimi učinki prelivanja v smislu povezljivosti, v skladu z delom V Priloge;
(b)ukrepi, ki prispevajo k zagotavljanju zelo visokokakovostne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih, v skladu z delom V Priloge;
(c)pri ukrepih, ki prispevajo k uvedbi sistemov 5G, ima prednost vzpostavitev koridorjev 5G ob glavnih kopenskih prometnih poteh, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju pokritja ob glavnih prometnih poteh, kar omogoča nemoteno zagotavljanje sinergijskih digitalnih storitev, ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta. Okvirni seznam projektov, ki bi jim podpora lahko koristila, je vključen v del V Priloge;
(d)projekti, namenjeni vzpostavitvi čezmejnih hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave znotraj ozemlja Unije, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji odpornosti in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;
(e)glede pokritosti z zelo visokozmogljivimi omrežji imajo prednost ukrepi, ki prispevajo k pokritju ozemelj in prebivalstva, v obratnem sorazmerju z intenzivnostjo nepovratnih sredstev, ki bi bila potrebna za izvedbo projekta glede na veljavne najvišje stopnje sofinanciranja, določene v členu 14. Upošteva se tudi, koliko ukrep prispeva k zagotavljanju celovitega pokritja ozemlja in prebivalstva na območju uvedbe projekta ter hkrati čim bolj povečuje morebitne pozitivne učinke prelivanja za ozemlja in prebivalstvo v bližini območja uvedbe projekta;
(f)pri projektih za uvedbo delujočih digitalnih platform imajo prednost ukrepi, ki temeljijo na najnaprednejših tehnologijah, ob upoštevanju vidikov, kot so interoperabilnost, kibernetska varnost, zasebnost podatkov in ponovna uporaba;
(g)uporabljena tehnologija je kar najprimernejša za specifični projekt, hkrati pa ponuja najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnosti prenosa, odpornosti omrežja in stroškovne učinkovitosti.
POGLAVJE II
UPRAVIČENOST
Člen 9
Upravičeni ukrepi
1.Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 3. Ti ukrepi vključujejo zlasti študije, dela in druge spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za upravljanje in izvajanje programa in sektorskih smernic.
2.V prometnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:
(a)ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja:
(i)ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013. 3.V energetskem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:
(a)ukrepi v zvezi s projekti v skupnem interesu, kot so določeni v členu 14 Uredbe (EU) št. 347/2013;
(b)ukrepi za podporo čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z njihovo zasnovo, kot so opredeljeni v delu IV Priloge k tej uredbi, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7 te uredbe.
4.V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:
(a)ukrepi za podporo gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja;
(b)ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev;
(c)ukrepi za neprekinjeno pokritje vseh glavnih kopenskih prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;
(d)ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;
(e)ukrepi za podporo dostopa evropskih gospodinjstev do zelo visokozmogljivih omrežij;
(f)ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometnimi ali energetskimi infrastrukturami.
Okvirni seznam upravičenih projektov v digitalnem sektorju je vključen v del V Priloge.
Člen 10
Sinergije
1.Ukrepi, ki prispevajo k doseganju enega ali več ciljev najmanj dveh sektorjev, kot je določeno v členu 3(2)(a), (b) in (c), so upravičeni do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe. Takšni ukrepi se izvajajo prek posebnih medsektorskih delovnih programov, ki se nanašajo na najmanj dva sektorja, vključno s posebnimi merili za dodelitev, in se financirajo iz proračunskih prispevkov zadevnih sektorjev.
2.V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo pomožne elemente, ki se ne nanašajo nujno na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:
(a)strošek teh pomožnih elementov ne presega 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa in
(b)ti pomožni elementi se nanašajo na prometni, energetski ali digitalni sektor in
(c)ti pomožni elementi omogočajo znatno izboljšanje socialno-ekonomskih, podnebnih ali okoljskih koristi ukrepa.
Člen 11
Upravičeni subjekti
1.Poleg meril iz člena [197] finančne uredbe se uporabljajo merila za upravičenost iz tega člena.
2.Upravičeni so naslednji subjekti:
(a)pravni subjekti s sedežem v državi članici;
(b)pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu;
(c)pravni subjekti, ustanovljeni v skladu s pravom Unije, in mednarodne organizacije, kadar je to določeno v delovnih programih.
3.Fizične osebe niso upravičene.
4.Pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki ni pridružena programu, so izjemoma upravičeni do podpore v okviru programa, če je to nujno za doseganje ciljev zadevnega projekta v skupnem interesu ali čezmejnega projekta na področju energije iz obnovljivih virov.
5.Delovni programi iz člena 19 lahko določajo, da so upravičeni samo predlogi, ki jih predloži ena ali več držav članic ali, s soglasjem zadevnih držav članic, mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi.
POGLAVJE III
NEPOVRATNA SREDSTVA
Člen 12
Nepovratna sredstva
Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.
Člen 13
Merila za dodelitev
1.Merila za dodelitev se opredelijo v delovnih programih iz člena 19 in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se, kadar je to ustrezno, upoštevajo naslednji elementi:
(a)gospodarski, družbeni in okoljski vpliv (koristi in stroški);
(b)vidiki inovacij, varnosti, interoperabilnosti in dostopnosti;
(c)čezmejna razsežnost;
(d)sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;
(e)zrelost ukrepa v razvoju projekta;
(f)smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;
(g)spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;
(h)potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je nezadostna donosnost ali pomanjkljivo financiranje trga;
(i)skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.
2.Kjer je primerno, se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev upošteva odpornost proti negativnim učinkom podnebnih sprememb na podlagi ocene občutljivosti za podnebne spremembe in tveganj, vključno z ustreznimi prilagoditvenimi ukrepi.
3.Pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev se zagotovi, da so ukrepi – kadar je to ustrezno in kakor je določeno v delovnih programih – ki jih podpira program in vključujejo tehnologijo PNT, tehnično združljivi s sistemoma EGNOS/Galileo in Copernicus.
4.V prometnem sektorju se pri oceni predlogov glede na merila za dodelitev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno, zagotovi, da so predlagani ukrepi usklajeni z delovnimi načrti za koridor in izvedbenimi akti na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013 ter da upoštevajo mnenje odgovornega evropskega koordinatorja na podlagi člena 45(8) navedene uredbe.
5.Glede ukrepov, ki se nanašajo na čezmejne projekte na področju energije iz obnovljivih virov, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 4 člena 7.
6.Glede ukrepov, ki se nanašajo na projekte v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti, se pri merilih za dodelitev, opredeljenih v delovnih programih in razpisih za zbiranje predlogov, upoštevajo pogoji iz odstavka 3 člena 8.
Člen 14
Stopnje sofinanciranja
1.Za študije znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov. Za študije, ki se financirajo z zneski, prerazporejenimi iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je določeno v odstavku 2(b).
2.Za dela v prometnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:
(a)za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 50 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, za ukrepe za podporo sistemov telematskih aplikacij, za ukrepe za podporo novih tehnologij in inovacij, za ukrepe za podporo izboljšanja varnosti infrastrukture v skladu z zadevno zakonodajo Unije in za ukrepe v najbolj oddaljenih regijah;
(b)pri zneskih, prerazporejenih iz Kohezijskega sklada, so najvišje stopnje sofinanciranja tiste, ki se uporabljajo za Kohezijski sklad, kot je navedeno v Uredbi (EU) XXX [uredba o skupnih določbah]. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 85 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka;
(c)pri ukrepih, ki se nanašajo na čezmejne povezave, se lahko najvišje stopnje sofinanciranja iz točk (a) in (b) uporabljajo samo za ukrepe, ki izkazujejo zelo visoko stopnjo vključitve v načrtovanje in izvajanje ukrepa za namen merila za dodelitev iz člena 13(1)(c), zlasti z vzpostavitvijo družbe za en sam projekt, prek strukture skupnega upravljanja in dvostranskega pravnega okvira ali izvedbenega akta v skladu s členom 47 Uredbe (EU) št. 1315/2013.
3.Za dela v energetskem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja:
(a)za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(b), znesek finančne pomoči Unije ne presega 50 % skupnih upravičenih stroškov;
(b)pri ukrepih, ki prispevajo k razvoju projektov v skupnem interesu, za katere je v skladu s členom 14(2) Uredbe (EU) št. 347/2013 dokazano, da zagotavljajo visoko stopnjo zanesljive oskrbe na ravni regije ali celotne Unije ali krepijo solidarnost Unije ali ponujajo zelo inovativne rešitve, se lahko stopnje sofinanciranja povečajo na največ 75 %.
4.Za dela v digitalnem sektorju se uporabljajo naslednje najvišje stopnje sofinanciranja: za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(c), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo do največ 50 % za ukrepe z močno čezmejno razsežnostjo, kot je neprekinjeno pokritje glavnih prometnih poti s sistemi 5G ali vzpostavitev hrbteničnih omrežij med državami članicami ter med Unijo in tretjimi državami, in do največ 75 % za ukrepe izvajanja gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Ukrepi na področju zagotavljanja lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih se brez poseganja v načelo sofinanciranja financirajo s finančno pomočjo Unije, ki zajema do 100 % upravičenih stroškov.
5.Najvišja stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za ukrepe, izbrane na podlagi medsektorskih delovnih programov iz člena 10, je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne sektorje.
Člen 15
Upravičeni stroški
Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:
(a)upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;
(b)stroški opreme, objektov in infrastrukture, ki jih upravičenec obravnava kot kapitalske odhodke, so lahko v celoti upravičeni;
(c)odhodki, povezani z nakupom zemljišča, niso upravičen strošek;
(d)upravičeni stroški ne vključujejo davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV).
Člen 16
Kombiniranje nepovratnih sredstev z drugimi viri financiranja
1.Nepovratna sredstva se lahko uporabljajo v kombinaciji s sredstvi Evropske investicijske banke ali nacionalnih spodbujevalnih bank ali drugih razvojnih in javnih finančnih institucij ter finančnih institucij in vlagateljev iz zasebnega sektorja, vključno prek javno-zasebnih partnerstev.
2.Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se lahko izvaja prek namenskih razpisov za zbiranje predlogov.
Člen 17
Zmanjšanje ali ukinitev nepovratnih sredstev
1.Poleg razlogov, določenih v [odstavku 4 člena 131] finančne uredbe, se lahko znesek nepovratnih sredstev zmanjša iz naslednjih razlogov:
(a)ukrep se ni začel izvajati v enem letu po datumu začetka, navedenem v sporazumu o nepovratnih sredstvih;
(b)po pregledu napredka ukrepa je ugotovljeno, da je pri izvajanju ukrepa prišlo do tako velikih zamud, da cilji ukrepa verjetno ne bodo doseženi.
2.Sporazum o nepovratnih sredstvih se lahko odpove na podlagi razlogov iz odstavka 1.
Člen 18
Kumulativno, dopolnilno in kombinirano financiranje
1.Ukrep, ki je prejel prispevek iz programa, lahko prejme prispevek tudi iz katerega koli drugega programa Unije, vključno s skladi v okviru deljenega upravljanja, če prispevka ne krijeta istih stroškov. Za vsak prispevek k ukrepu se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, ki prispeva sredstva. Kumulativno financiranje ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa, podpora v okviru različnih programov Unije pa se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.
2.Ukrepi, ki izpolnjujejo naslednje kumulativne, primerjalne pogoje:
(a)ocenjeni so bili v okviru razpisa za zbiranje predlogov na podlagi programa;
(b)izpolnjujejo minimalne zahteve glede kakovosti iz navedenega razpisa za zbiranje predlogov;
(c)zaradi proračunskih omejitev jih ni mogoče financirati v okviru navedenega razpisa za zbiranje predlogov.
lahko prejmejo podporo iz ESRR ali Kohezijskega sklada v skladu z [odstavkom 5 člena 67] Uredbe (EU) XXX [uredba o skupnih določbah], če so takšni ukrepi skladni s cilji zadevnega programa. Uporabljajo se pravila sklada, ki zagotavlja podporo.
POGLAVJE IV
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE IN KONTROLA
Člen 19
Delovni programi
1.Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih je, kadar je ustrezno, določen skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja.
2.Komisija delovne programe sprejme z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 te uredbe.
Člen 20
Spremljanje in poročanje
1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3 so določeni v delu I Priloge.
2.Da bi se zagotovila učinkovita ocena napredka programa pri doseganju njegovih ciljev, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 za spremembo dela I Priloge, da se revidirajo ali dopolnijo kazalniki, če to velja za potrebno, in da se ta uredba dopolni z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje.
3.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in po potrebi državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
Člen 21
Ocenjevanje
1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar najpozneje v štirih letih po začetku izvajanja programa.
3.Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v štirih letih po koncu obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
4.Komisija sklepne ugotovitve teh ocen skupaj s svojimi pripombami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
Člen 22
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga usklajevalni odbor za IPE. Odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 23
Delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 te uredbe:
(a)za spremembo dela I Priloge glede kazalnikov ter vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje;
(a)za spremembo dela II Priloge glede okvirnih odstotkov proračunskih sredstev, dodeljenih specifičnemu cilju iz člena 3(a)(i);
(b)za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega omrežja in predhodno določenih odsekov ter predhodno določenih odsekov celovitega omrežja;
(c)za spremembo dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov;
(d)za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti.
Člen 24
Izvajanje prenosa pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 23 se prenese na Komisijo za obdobje do 31. decembra 2028.
3.Prenos pooblastila iz člena 23 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 23, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 25
Obveščanje, sporočanje in objava podatkov
1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem koherentnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
2.Komisija izvaja ukrepe obveščanja in sporočanja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
Člen 26
Zaščita finančnih interesov Unije
Kadar tretja država sodeluje v programu na podlagi sklepa v okviru mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, tretja država odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Evropskemu računskemu sodišču podeli potrebne pravice in dostop za celovito izvrševanje njihovih pristojnosti. V primeru OLAF te pravice vključujejo pravico do opravljanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).
POGLAVJE VI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 27
Razveljavitev in prehodne določbe
1.Uredbi (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014 se razveljavita.
2.Brez poseganja v odstavek 1 ta uredba do zaključka zadevnih ukrepov ne vpliva na njihovo nadaljevanje ali spremembo v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013, ki se za zadevne ukrepe še naprej uporablja do njihovega zaključka.
3.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v okviru predhodnega programa, instrumenta za povezovanje Evrope v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013.
4.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(5) te uredbe, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.
Člen 28
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
1.2Zadevna področja (programski sklop)
1.3Vrsta predloga/pobude
1.4Utemeljitev predloga/pobude
1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.6Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.3Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014.
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
Evropske strateške naložbe
1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:
◻ nov ukrep.
◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
42
.
☑ podaljšanje obstoječega ukrepa.
◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Instrument za povezovanje Evrope (v nadaljnjem besedilu: IPE), vzpostavljen leta 2014, podpira naložbe v vseevropsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: TEN) v prometnem, energetskem in digitalnem sektorju. Je ključni program, ki podpira ustrezne prednostne naloge EU, zlasti ustvarjanje delovnih mest, rast in naložbe, energetsko unijo, enotni digitalni trg, podnebne ukrepe, socialno Evropo, enotni trg in trgovino. IPE temelji na ustreznih sektorskih smernicah.
Na podlagi pozitivnih izkušenj z izvajanjem IPE v obdobju 2014–2020 Komisija podaja predlog o nasledniku IPE v okviru skupnega političnega procesa za pripravo večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027. Pri področju uporabe in zasnovi novega programa se upoštevajo spreminjajoče se prednostne naloge politik in splošne smernice osrednjih služb Komisije za poenostavitev.
Temeljne prednostne naloge programa se še naprej osredotočajo na vseevropska omrežja, področje uporabe IPE po letu 2020 pa se v energetskem sektorju razširi na čezmejno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov ter na novo opredeli v digitalnem sektorju kot dopolnitev novega programa za digitalno Evropo. Natančneje:
V prometnem sektorju IPE prispeva k dokončanju obeh ravni vseevropskega prometnega omrežja: jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030 in celovitega omrežja TEN-T do leta 2050. Prav tako podpira uvajanje evropskih sistemov za upravljanje vseh vrst prometa ter prispeva k prehodu EU na čisto in povezano mobilnost. Po potrebi podpira tudi prilagajanje omrežja TEN-T zahtevam glede vojaške mobilnosti.
V energetskem sektorju IPE prispeva k dokončanju omrežij TEN-T z razvojem projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij. Poleg tega spodbuja sodelovanje držav članic pri čezmejnem načrtovanju in uporabi energije iz obnovljivih virov, kar prispeva k stroškovno učinkovitemu doseganju cilja do leta 2030.
V digitalnem sektorju IPE prispeva k doseganju ciljev digitalne povezljivosti, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, k odpornosti in zmogljivosti digitalnih omrežij EU z obravnavo mednarodne povezljivosti ter k digitalizaciji energetskih omrežij in omrežij mobilnosti, da bi se na teh dveh področjih omogočile čezmejne storitve.
Glede načina izvajanja programa se predlaga, da se nadaljuje učinkovito ciljno usmerjeno izvajanje, ki ga neposredno upravlja Komisija. Morebiten ponovni prenos na Izvajalsko agencijo za inovacije in omrežja (v nadaljnjem besedilu: INEA)
43
bo odvisen od izida analize stroškov in koristi ter sprejetja povezanih odločitev. Izvedene bi bile vse potrebne prilagoditve za obvladovanje nove strukture, da se zagotovijo učinkovitost, večja prožnost, usklajenost in sinergije, poenostavitev in osredotočenje na smotrnost.
Cilj je, da program začne delovati takoj na začetku leta 2021. Za pravočasno uvedbo IPE in zgodnjo dodelitev sredstev EU upravičencem je potrebna intenzivna priprava v fazi uvajanja. Učinkovito usklajevanje med neposredno vpletenimi službami je predpogoj za razvoj ustrezne baze projektov in pravočasno načrtovanje delovnih programov/razpisov za zbiranje predlogov za vse sektorje IPE (vključno s posebnostmi sredstev za kohezijo, razpisi za zbiranje predlogov za sinergijo, združevanjem ali kombiniranjem nepovratnih sredstev z neunijskimi finančnimi instrumenti itn.).
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
| 27,635
| 1
|
2022/52022AP0311/52022AP0311_SL.txt_5
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,989
| 12,883
|
Dostop do sodišča ali drugega neodvisnega in nepristranskega javnega organa v skladu z odstavkom 1 je pošten, pravičen, pravočasen in ne nedopustno drag ter ponuja ustrezno in učinkovito pravno varstvo, po potrebi tudi sodno prepoved. Države članice zagotovijo, da so javnosti na voljo praktični podatki o uporabi upravnih in sodnih revizijskih postopkov.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
1. Komisija do roka, določenega v členu 36(2), vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem („Register“), ki vsebuje izjave o potrebni skrbnosti, dane na voljo v skladu s členom 4(2).
1. Komisija do roka, določenega v členu 36(2), vzpostavi in vzdržuje informacijski sistem („Register“), ki vsebuje izjave o potrebni skrbnosti, dane na voljo v skladu s členom 4(2)
, ter seznam gospodarskih subjektov in trgovcev, ki kršijo določbe, iz člena 23.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
(c)
evidentiranje rezultatov nadzora izjav o potrebni skrbnosti;
(c)
evidentiranje rezultatov nadzora izjav o potrebni skrbnosti
in naloženih kaznih
;
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe.
4. Komisija carinskim organom, pristojnim organom, gospodarskim subjektom in trgovcem
in/ali njihovim pravnim zastopnikom ter zadevnim dobaviteljem
zagotovi dostop do tega informacijskega sistema v skladu z njihovimi obveznostmi iz te uredbe.
Zadevni dobavitelji imajo pravico do vpogleda v vse informacije, ki se nanašajo nanje.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
5. Komisija v skladu s politiko odprtih podatkov EU in zlasti Direktivo (EU) 2019/1024 (51) širši javnosti zagotovi dostop do celotnega anonimiziranega nabora podatkov informacijskega sistema v odprti obliki, ki je strojno berljiva ter zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.
5. Komisija
brez poseganja v člen 23 in
v skladu s politiko odprtih podatkov EU in zlasti Direktivo (EU) 2019/1024 (51) širši javnosti zagotovi dostop do celotnega anonimiziranega nabora podatkov informacijskega sistema
, razen do informacij iz odstavka 2(e) tega člena,
v odprti obliki, ki je strojno berljiva ter zagotavlja interoperabilnost, ponovno uporabo in dostopnost.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
1. Komisija najpozneje
dve leti
po začetku veljavnosti
opravi prvi pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu
predstavi
poročilo
, ki
mu
po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Poročilo se osredotoča zlasti na oceno potrebe in izvedljivosti razširitve
področja uporabe te uredbe na druge ekosisteme, vključno z zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča
, ter na druge primarne proizvode.
1. Komisija
po začetku veljavnosti te uredbe stalno pregleduje njeno uporabo. Komisija:
(a)
najpozneje
do [OP: vstaviti datum eno leto
po začetku veljavnosti
te uredbe]
predstavi
oceno učinka
, ki
ji
po potrebi priloži zakonodajni predlog
za razširitev
področja uporabe te uredbe na druge
naravne
ekosisteme, vključno z zemljišči z visoko zalogo ogljika in zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot so travišča, šotišča in mokrišča
, poleg gozdov in drugih gozdnih zemljišč, v skladu s presečnim datumom in opredelitvami iz člena 2,
(b)
najpozneje do … [OP: vstaviti datum dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] oceni:
(i)
potrebnost in izvedljivost razširitve področja uporabe te uredbe na dodatne primarne in druge proizvode, zlasti na proizvode, proizvedene iz primarnih proizvodov iz Priloge I, sladkorni trs, etanol in rudarske proizvode;
(ii)
vpliv uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige in za male kmete, da bi lahko izpolnili zahteve iz te uredbe.
(iii)
potrebo po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihovo izvedljivost, zlasti za najmanj razvite države, za katere bo posledice te uredbe zelo velike, in države, opredeljene kot države s standardnim ali visokim tveganjem, da bi podprli uresničitev ciljev te uredbe;
(c)
v enem letu po sprejetju [prihodnje direktive o primerni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti] analizira, ali so potrebne smernice za lažje izvajanje te uredbe in zagotovitev skladnosti med to uredbo in [prihodnjo direktivo o potrebni skrbnosti glede trajnostnosti podjetij] ter za preprečitev nepotrebnega upravnega bremena.
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Komisija najpozneje pet let po začetku veljavnosti in nato vsaj vsakih pet let opravi splošni pregled te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog. Prvo poročilo na podlagi posebnih študij vključuje zlasti oceno:
Brez poseganja v preglede iz odstavka 1 Komisija v rednih časovnih intervalih pregleduje Prilogo I, da bi ocenila, ali je primerno spremeniti ali razširiti zadevne proizvode s seznama v tej prilogi, da bodo vključeni vsi proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali proizvedeni iz njih, razen če ima povpraševanje po omenjenih proizvodih zanemarljiv vpliv na krčenje gozdov. Pregledi temeljijo na oceni učinka zadevnih primarnih in drugih proizvodov na krčenje, degradacijo in spreminjanje rabe gozdov ter upoštevajo spremembe v potrošnji, med drugim podrobno oceno sprememb v vzorcih trgovanja v sektorjih, na katere se nanaša ta uredba, kot je razvidno iz znanstvenih dokazov.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
(a)
potrebe po dodatnih orodjih za olajševanje trgovine in njihove izvedljivosti za podporo doseganju ciljev te uredbe, vključno s priznavanjem sistemov certificiranja;
črtano
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
(b)
vpliva uredbe na kmete, zlasti male kmete, domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ter morebitno potrebo po dodatni podpori za prehod na trajnostne dobavne verige.
črtano
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
3.
Brez poseganja v splošni pregled iz odstavka 1 Komisija opravi prvi pregled Priloge I najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in nato v rednih časovnih presledkih, da bi ocenila, ali je primerno spremeniti ali razširiti zadevne proizvode s seznama v Prilogi I, da se zagotovi, da so na ta seznam vključeni vsi proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode, so bili z njimi krmljeni ali proizvedeni iz njih, razen če ima povpraševanje po navedenih proizvodih zanemarljiv vpliv na krčenje gozdov. Pregledi temeljijo na oceni učinka zadevnih primarnih in drugih proizvodov na krčenje in degradacijo gozdov ter upoštevajo spremembe v potrošnji, kot je razvidno iz znanstvenih dokazov.
3.
Komisija stalno spremlja učinke te uredbe na ranljive deležnike, kot so mali kmetje, avtohtona ljudstva in lokalne skupnosti, zlasti v tretjih državah, pri čemer posebno pozornost nameni tudi položaju žensk. Spremljanje temelji na znanstveni in pregledni metodologiji, pri njem pa se upoštevajo informacije, ki jih predložijo zainteresirani deležniki.
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
3a.
Komisija stalno spremlja spremembe vzorcev trgovanja s primarnimi in drugimi proizvodi, ki so vključeni v področje uporabe te uredbe. Kadar ugotovi, da za spremembe ni zadostnega vzroka ali da niso gospodarsko upravičene, razen da omogočajo izogibanje obveznostim iz te uredbe, kar vključuje nadomeščanje primarnih in drugih proizvodov s proizvodi, ki niso na seznamu iz Priloge I, vendar imajo podobne značilnosti, bi se moralo to šteti za izogibanje. Zainteresirane strani lahko o domnevnem izogibanju obvestijo Komisijo, ta pa preišče vsako utemeljeno trditev, ki jo predložijo.
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
4. Po pregledu
, kot je opredeljen v odstavku 3, lahko Komisija
v skladu s členom 33
sprejme delegirane akte za spremembo
Priloge I
, da se vključijo zadevni proizvodi, ki vsebujejo zadevne primarne proizvode ali so bili proizvedeni iz njih.
4. Po
katerem koli
pregledu
iz odstavkov 1 do 4 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov
v skladu s členom 33
za dopolnitev seznama iz
Priloge I
ali po potrebi za predložitev zakonodajnega predloga za spremembo te uredbe.
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje
z deležniki in
strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 35 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
Člen 35a
Sprememba Direktive 2003/35/ES
Priloga I Direktive 2003/35/ES
(1a)
Evropskega parlamenta in Sveta se spremeni z vključitvijo naslednje točke:
(ga)
Člen 14(3) Uredbe (EU) XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o omogočanju dostopnosti nekaterih primarnih in drugih proizvodov, povezanih s krčenjem in degradacijo gozdov, na trgu Unije in njihovem izvozu iz Unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 995/2010
(*1).
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
3. Členi iz odstavka 2 se začnejo uporabljati 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe za gospodarske subjekte, ki so mikropodjetja (53), ustanovljena do 31. decembra 2020, razen za proizvode, zajete v Prilogi k Uredbi (EU) št. 995/2010.
3. Členi iz odstavka 2 se začnejo uporabljati 24 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe za gospodarske subjekte, ki so mikropodjetja
in mala podjetja
(53), ustanovljena do 31. decembra 2020, razen za proizvode, zajete v Prilogi k Uredbi (EU) št. 995/2010.
Spremembi 237 in 246 Predlog uredbe Priloga I Besedilo, ki ga predlaga Komisija Govedo ex 0102 Živo govedo ex 0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno ex 0202 Meso, goveje, zamrznjeno ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goved, sveži ali ohlajeni ex 0206 22 Užitni klavnični proizvodi goved, jetra, zamrznjena ex 0206 29 Užitni klavnični proizvodi goved (razen jezikov in jeter), zamrznjeni ex 4101 Surove kože, kože govedi (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene ex 4104 Strojene ali „crust“ kože goved, brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane ex 4107 Usnje, nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, goved, brez dlak, cepljeno ali necepljeno Kakav 1801 00 00 Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena 1802 00 00 Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava 1803 Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena 1804 00 00 Kakavovo maslo, mast in olje 1805 00 00 Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil 1806 Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav Kava 0901 Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave Palmovo olje 1511 Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 1207 10 Palmovi orehi in jedrca 1513 21 Surovo olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije 1513 29 Olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega olja) 2306 60 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz palmovih orehov ali palminih koščic, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov Soja 1201 Soja, cela ali lomljena: 1208 10 Moka in zdrob iz soje 1507 Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov Les 4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike 4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) 4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi 4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm 4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm 4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne 4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les 4413 00 00 Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih 4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen materiala za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg) 4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge 4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov 9403 30 , 9403 40 , 9403 50 00 , 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo 9406 10 00 Montažne zgradbe iz lesa Sprememba Govedo ex 0102 Živo govedo ex 0201 Meso, goveje, sveže ali ohlajeno ex 0202 Meso, goveje, zamrznjeno ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goveda , sveži ali ohlajeni ex 0206 22 Užitni klavnični proizvodi goveda , jetra, zamrznjena ex 0206 29 Užitni klavnični proizvodi goveda (razen jezikov in jeter), zamrznjeni ex 0206 10 Užitni klavnični proizvodi goveda, sveži ali ohlajeni ex 0206 21 Užitni jeziki goveda, zamrznjeni ex 0210 20 Meso, goveje, nasoljeno, v slanici, sušeno ali dimljeno ex 1602 50 Meso ali klavnični proizvodi goveda, pripravljeno ali konzervirano ex 4101 Surove kože, kože goveda (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene ex 4104 Strojene ali „crust“ kože goveda , brez dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane ex 4107 Usnje goveda , nadalje obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez dlak, cepljeno ali necepljeno Prašiči 0103 Živi prašiči 0203 Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno 0210 11 Gnjati, plečeta domačih prašičev in njihovi kosi s kostmi 0210 12 Prsi domačih prašičev s potrebušino in njihovi kosi 0210 19 Drugo meso domačih prašičev 20910 Svinjska maščoba, brez pustega mesa, ki ni topljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena Ovce in koze 0104 Žive ovce in koze 0204 Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno Perutnina 0105 Živa perutnina, tj. kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke 0207 Meso in užitni klavnični odpadki perutnine iz št. 0105 , sveži, ohlajeni ali zamrznjeni 0209 90 Perutninska maščoba, ki ni topljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena 0210 99 39 Soljeno perutninsko meso 1602 31 – 1602 32 – 1602 39 Pripravljena in konzervirana perutnina Kakav 1801 00 00 Kakavova zrna, cela ali zdrobljena, surova ali pražena 1802 00 00 Kakavove lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava 1803 Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena 1804 00 00 Kakavovo maslo, mast in olje 1805 00 00 Kakavov prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil 1806 Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav Kava 0901 Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli delež kave Palmovo olje 1511 Palmovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 1207 10 Palmovi orehi in jedrca 1513 21 Surovo olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije 1513 29 Olje palmovih jedrc ali orehov palme babassu in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega olja) 2306 60 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz palmovih orehov ali palminih koščic, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov 2905 17 Dodekan-1-ol (lauril alkohol), heksadekan-1-ol (cetil alkohol) in oktadekan-1-ol (stearil alkohol) 2905 45 Alkoholi; polialkohol, glicerol 2915 70 Palmitinska kislina, stearinska kislina, njune soli in estri 2915 90 Kisline; nasičene aciklične monokarboksilne kisline; anhidridi, halogenidi, peroksidi, peroksikisline in halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo derivati, ki niso omenjeni drugje pod tarifno številko 2915 Skupine kod HS in podštevilke 1517 …, 3401 …, 3823 …, 3824 …, 3826 Derivati na osnovi palmovega olja in palmovih oljnih jedrc Soja 1201 Soja, cela ali lomljena: 1208 10 Moka in zdrob iz soje 1507 Sojino olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano 2304 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov Koruza 1005 Koruza 1102 20 Koruzna moka 1103 13 Žitni drobljenci, zdrob in peleti, koruzni 1103 29 40 Peleti, koruzni 1104 19 50 Žitna zrna, drugače obdelana, koruzna 1104 23 Druga obdelana koruzna zrna 1108 12 00 Koruzni škrob 1515 21 Koruzno olje in njegove frakcije: surovo olje 1904 10 10 Pripravljena živila, pridobljena z nabrekanjem ali praženjem žit, ali žitnih proizvodov; iz koruze 2302 10 Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, v obliki peletov ali ne, iz koruze 1515 29 Koruzno olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano (razen surovega) 2306 90 05 Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz koruznih kalčkov, nezmleti ali zmleti ali v obliki peletov Les 4401 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike 4402 Lesno oglje, vključno z ogljem iz lupin ali luščin, aglomerirano ali neaglomerirano (razen lesnega oglja, ki se uporablja kot zdravilo, oglja, zmešanega z dišavo, aktivnega oglja in oglja v obliki pisal) 4403 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) 4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi 4407 Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen ali ne, debeline nad 6 mm 4408 Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm 4409 Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne 4410 Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4411 Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4412 Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les 4413 00 00 Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih 4414 00 Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete 4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa (razen materiala za pakiranje, ki se ga uporablja izključno za pakiranje, da bi podprl, zaščitil ali nosil drug izdelek, ki je dan na trg) 4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge 4418 Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle Celuloza in papir iz poglavij 47 in 48 kombinirane nomenklature, razen proizvodov na osnovi bambusa ter proizvodov iz predelanih odpadkov in ostankov 4900 Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi proizvodi grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti 9403 30 , 9403 40 , 9403 50 00 , 9403 60 in 9403 90 30 Leseno pohištvo 9406 10 00 Montažne zgradbe iz lesa Guma 4001 Naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajala, čikl in podobne naravne gume v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih 4005 Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih 4006 Nevulkanizirani kavčuk v drugih oblikah (npr. oznako harmoniziranega sistema, prost opis in količino (70) zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ki ga namerava gospodarski subjekt dati na trg Unije;
2.
oznako harmoniziranega sistema, prost opis
, vključno s trgovskim imenom ter po potrebi polnim znanstvenim imenom,
in količino (70) zadevnega primarnega ali drugega proizvoda, ki ga namerava gospodarski subjekt dati na trg Unije
ali izvoziti z njega
;
Sprememba 239
Predlog uredbe
Priloga II – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
Sprememba
3.
državo proizvodnje in
vsa zemljišča, namenjena proizvodnji, vključno z geolokacijskimi koordinatami
, zemljepisno širino in dolžino. Kadar primarni ali drug proizvod vsebuje materiale, sestavine ali elemente, proizvedene na različnih zemljiščih, se vključijo geolokacijske koordinate vseh različnih zemljišč;
3.
državo proizvodnje in
njene dele ter vse geolokacijske koordinate
, zemljepisno širino in dolžino
vseh zemljišč, kot je določeno v členu 9(1)(d)
. Kadar primarni ali drug proizvod vsebuje materiale, sestavine ali elemente, proizvedene na različnih zemljiščih
ali poligonih
, se vključijo geolokacijske koordinate vseh različnih zemljišč
ali poligonov
;
(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A9-0219/2022).
(18) Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019)0352.
(18) Sporočilo Komisije z dne 27. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“, COM(2019)0352.
(19) Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.
(19) Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Global Forest Resource Assessment 2020, str. XII, https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca9825en.
(20) Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.
(20) Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), Climate Change and Land, posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji zemljišč, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehranski varnosti in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih), https://www.ipcc.ch/srccl/.
(1a)
Povzetek poročila IPCC za oblikovalce politik, februar 2022 https://report.ipcc.ch/ar6wg2/pdf/IPCC_AR6_WGII_SummaryForPolicymakers.pdf
(21) Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, State of Europe’s Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov za leto 2020), https://foresteurope.org/state-europes-forests-2020/.
(22) Evropska agencija za okolje, State of the Environment 2020 (Stanje okolja za leto 2020), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020.
(21) Forest Europe – ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi, State of Europe’s Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov za leto 2020), https://foresteurope.org/state-europes-forests-2020/.
(22) Evropska agencija za okolje, State of the Environment 2020 (Stanje okolja za leto 2020), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020.
(23) COM(2019)0352.
(24) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019)0640.
(25) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020)0380.
(26) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020)0381.
(27) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013)0659.
(28) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU:Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021)0400.
(29) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021)0345.
(30) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018)0273.
(23) COM(2019)0352.
(24) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Evropski zeleni dogovor“, COM(2019)0640.
(25) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja“, COM(2020)0380.
(26) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija ‚od vil do vilic‘ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“, COM(2020)0381.
(27) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“, COM(2013)0659.
(28) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU:Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“, COM(2021)0400.
(29) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040“, COM(2021)0345.
(30) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem, posodobljena strategija za biogospodarstvo“, COM(2018)0273.
(31) Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.
(31) Sklepi Sveta o sporočilu o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (16. december 2019) 15151/19. Na voljo na spletnem naslovu https://www.consilium.europa.eu/media/41860/st15151-en19.pdf.
(32) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.
(32) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU (2020/2006(INL), na voljo na https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2020-0285_SL.html.
(33) EU ga je ratificirala 5. oktobra 2016, veljati pa je začel 4. novembra 2016.
(33) EU ga je ratificirala 5. oktobra 2016, veljati pa je začel 4. novembra 2016.
(33a)
Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).
(37) https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.
(37) https://ukcop26.org/glasgow-leaders-declaration-on-forests-and-land-use/.
(38) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021)0066, 18. februar 2021.
(38) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Pregled trgovinske politike – odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika“, COM(2021)0066, 18. februar 2021.
(39) COM(2019)0352.
(39) COM(2019)0352.
(40) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(41) UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
(42)
https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/11630-Nezakonita-secnja-ocena-pravil-EU-preverjanje-ustreznosti-_sl
(40) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(41) UL L 347, 30.12.2005, str. 1.
(43) https://www.forest-trends.org/wp-content/uploads/2021/05/Illicit-Harvest-Complicit-Goods_rev.pdf.
(43) https://www.forest-trends.org/wp-content/uploads/2021/05/Illicit-Harvest-Complicit-Goods_rev.pdf.
(44) Pendrill F., Persson U. M., Kastner, T. 2020.
(44) Pendrill F., Persson U. M., Kastner, T. 2020.
(1a)
Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
(1b)
COM(2022)0071.
(1a)
Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).
(1a)
Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).
(51) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
(51) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
(1a)
Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).
(*1)
UL: prosimo, vstavite številko in datum te uredbe ter opombo, ki vsebuje sklic na objavo.
(53) Kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.
(53) Kot je opredeljeno v členu 3(1)
in (2)
Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.
(70) Količina mora biti izražena v kilogramih neto mase in po potrebi tudi v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.
(70) Količina mora biti izražena v kilogramih neto mase
, z navedbo odstotne ocene ali odstopanja,
in po potrebi tudi v dodatni enoti iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ob navedeni oznaki harmoniziranega sistema. Dodatna enota se uporablja, kadar je dosledno opredeljena za vse možne podštevilke v okviru oznake harmoniziranega sistema, navedene v izjavi o potrebni skrbnosti.
| 36,553
| 1
|
2023/32023R0420/32023R0420_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,159
| 3,129
|
L_2023061SL.01003701.xml
27.2.2023
SL
Uradni list Evropske unije
L 61/37
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) 2023/420
z dne 24. februarja 2023
o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2022/1230
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (1) ter zlasti člena 2(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Svet je 18. julija 2022 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1230 (2), ki določa posodobljen seznam oseb, skupin in subjektov, za katere se uporablja Uredba (ES) št. 2580/2001 (v nadaljnjem besedilu: seznam).
(2)
Svet je, kjer je bilo to praktično izvedljivo, vsem osebam, skupinam in subjektom podal utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam.
(3)
Svet je osebe, skupine in subjekte s seznama z objavo v Uradnem listu Evropske unije obvestil, da jih je sklenil obdržati na seznamu. Prav tako je te osebe, skupine in subjekte obvestil, da lahko od njega zahtevajo utemeljitev za njihovo uvrstitev na seznam, če jim ta še ni bila sporočena.
(4)
Svet je seznam pregledal, kot to zahteva člen 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001. Pri opravljanju tega pregleda je upošteval pripombe, ki so mu jih predložile zadevne osebe, skupine in subjekti, in posodobljene informacije, ki jih je prejel od pristojnih nacionalnih organov, glede statusa posameznikov in subjektov, uvrščenih na sezname na nacionalni ravni.
(5)
Svet je preveril, da so pristojni organi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931/SZVP (3) sprejeli odločitve v zvezi z vsemi osebami, skupinami in subjekti s seznama, v katerih so ugotovili, da so bili ti vpleteni v teroristična dejanja v smislu člena 1(2) in (3) Skupnega stališča 2001/931/SZVP. Svet je tudi sklenil, da bi morali za osebe, skupine in subjekte, za katere se uporabljajo členi 2, 3 in 4 Skupnega stališča 2001/931/SZVP, še naprej veljati posebni omejevalni ukrepi iz Uredbe (ES) št. 2580/2001.
(6)
Seznam bi bilo treba ustrezno posodobiti, Izvedbeno uredbo (EU) 2022/1230 pa razveljaviti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Seznam iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 je določen v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Izvedbena uredba (EU) 2022/1230 se razveljavi.
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. februarja 2023
Za Svet
predsednica
J. ROSWALL
(1) UL L 344, 28.12.2001, str. 70.
(2) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2022/1230 z dne 18. julija 2022 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu ter razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2022/147 (UL L 190, 19.7.2022, str. 1).
(3) Skupno stališče Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 93).
PRILOGA
SEZNAM OSEB, SKUPIN IN SUBJEKTOV IZ ČLENA 1
I. OSEBE
1.
ABDOLLAHI Hamed (alias Mustafa Abdullahi), rojen 11. 8. 1960 v Iranu. Številka potnega lista: D9004878.
2.
AL-NASSER Abdelkarim Hussein Mohamed, rojen v Al Ihsi (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.
3.
AL-YACOUB Ibrahim Salih Mohammed, rojen 16. 10. 1966 v Tarutu (Saudova Arabija), državljan Saudove Arabije.
4.
ARBABSIAR Manssor (alias Mansour Arbabsiar), rojen 6. 3. 1955 ali 15. 3. 1955 v Iranu. Državljan Irana in ZDA, številka potnega lista: C2002515 (Iran); številka potnega lista: 477845448 (ZDA). Številka nacionalne osebne izkaznice: 07442833, datum izteka veljavnosti: 15. 3. 2016 (vozniško dovoljenje ZDA).
5.
ASSADI Assadollah (alias Assadollah Asadi), rojen 22. 12. 1971 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka iranskega diplomatskega potnega lista: D9016657.
6.
BOUYERI Mohammed (alias Abu Zubair, alias Sobiar, alias Abu Zoubair), rojen 8. 3. 1978 v Amsterdamu (Nizozemska).
7.
EL HAJJ Hassan Hassan, rojen 22. 3. 1988 v Zaghdraiyi, Sidon, Libanon, državljan Kanade. Številka potnega lista: JX446643 (Kanada).
8.
HASHEMI MOGHADAM Saeid, rojen 6. 8. 1962 v Teheranu (Iran), državljan Irana. Številka potnega lista: D9016290, datum izteka veljavnosti: 4. 2. 2019.
9.
AL-DIN Hasan Izz (alias Garbaya Ahmed, alias Sa-id, alias Salwwan, Samir), Libanon, rojen leta 1963 v Libanonu, državljan Libanona.
10.
MELIAD Farah, rojen 5. 11. 1980 v Sydneyju (Avstralija), državljan Avstralije. Številka potnega lista: M2719127 (Avstralija).
11.
MOHAMMED Khalid Shaikh (alias Ali Salem, alias Bin Khalid Fahd Bin Abdallah, alias Henin Ashraf Refaat Nabith, alias Wadood Khalid Abdul), rojen 14. 4. 1965 ali 1. 3. 1964 v Pakistanu, številka potnega lista: 488555.
12.
SHAHLAI Abdul Reza (alias Abdol Reza Shala’i, alias Abd-al Reza Shalai, alias Abdorreza Shahlai, alias Abdolreza Shahla’i, alias Abdul-Reza Shahlaee, alias Hajj Yusef, alias Haji Yusif, alias Hajji Yasir, alias Hajji Yusif, alias Yusuf Abu-al-Karkh), rojen okoli leta 1957 v Iranu. Naslova: (1) Kermanshah, Iran, (2) vojaško oporišče Mehran, provinca Ilam, Iran.
13.
SHAKURI Ali Gholam, rojen okoli leta 1965 v Teheranu, Iran.
II. SKUPINE IN SUBJEKTI
1.
„Abu Nidal Organisation“ (Organizacija Abu Nidal) – „ANO“ (alias „Fatah Revolutionary Council“ (Revolucionarni svet Fataha), alias „Arab Revolutionary Brigades“ (Arabske revolucionarne brigade), alias „Black September“ (Črni september), alias „Revolutionary Organisation of Socialist Muslims“ (Revolucionarna organizacija socialističnih muslimanov)).
2.
„Al-Aqsa Martyr’s Brigade“ (Brigada mučenikov Al Akse).
3.
„Al-Aksa e.V.“.
4.
„Babbar Khalsa“.
5.
„Communist Party of the Philippines“ (Komunistična stranka Filipinov), vključno z „New People’s Army“ (Nova ljudska vojska) – „NPA“, Filipini.
6.
„Directorate for Internal Security of the Iranian Ministry for Intelligence and Security“ (Direktorat za notranjo varnost iranskega Ministrstva za obveščevalno dejavnost in varnost).
7.
„Gama’a al-Islamiyya“ (alias „Al-Gama’a al-Islamiyya“) („Islamic Group“ (Islamistična skupina) – „IG“).
8.
„İslami Büyük Doğu Akıncılar Cephesi“ – „IBDA-C“ („Great Islamic Eastern Warriors Front“ (Fronta islamskih bojevnikov velikega vzhoda)).
9.
„Hamas“, vključno s „Hamas-Izz al-Din al-Qassem“.
10.
„Hizballah Military Wing“ (vojaško krilo Hezbolaha) (alias „Hezbollah Military Wing“, alias „Hizbullah Military Wing“, alias „Hizbollah Military Wing“, alias „Hezballah Military Wing“, alias „Hisbollah Military Wing“, alias „Hizbu’llah Military Wing“, alias „Hizb Allah Military Wing“, alias „Jihad Council“ (in vse enote, ki mu poročajo, vključno s službo za zunanjo varnost)).
11.
„Hizbul Mudjahideen“ (Hizbul Mudžahedin) – „HM“.
12.
„Khalistan Zindabad Force“ (Skupina Kalistan Zindabad) — „KZF“.
13.
„Kurdistan Workers’ Party“ (Delavska stranka Kurdistana) – „PKK“ (alias „KADEK“, alias „KONGRA-GEL“).
14.
„Liberation Tigers of Tamil Eelam“ (Osvobodilni tigri tamilskega Eelama) – „LTTE“.
15.
„Ejército de Liberación Nacional“ (Nacionalna osvobodilna vojska).
16.
„Palestinian Islamic Jihad“ (Palestinski islamski džihad) – „PIJ“.
17.
„Popular Front for the Liberation of Palestine“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine) – „PFLP“.
18.
„Popular Front for the Liberation of Palestine – General Command“ (Ljudska fronta za osvoboditev Palestine – splošno poveljstvo) (alias „PFLP – General Command“ (PFLP – splošno poveljstvo)).
19.
„Devrimci Halk Kurtuluș Partisi-Cephesi“ – „DHKP/C“ (alias „Devrimci Sol“ („Revolutionary Left“ (Revolucionarna levica)), alias „Dev Sol“) („Revolutionary People’s Liberation Army/Front/Party“ (Revolucionarna ljudska osvobodilna vojska/fronta/stranka)).
20.
„Sendero Luminoso“ – „SL“ (Sijoča pot).
21.
„Teyrbazen Azadiya Kurdistan“ – „TAK“ (alias „Kurdistan Freedom Falcons“ (Kurdistanski sokoli svobode), alias „Kurdistan Freedom Hawks“ (Kurdistanski jastrebi svobode)).
| 15,316
| 1
|
2013/62012CC0328/62012CC0328_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,638
| 5,994
|
V členu 3(1) Uredbe je nedvoumno navedeno, da „[s]o sodišča držav članic, na katerih ozemlju je središče dolžnikih glavnih interesov, pristojna za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti“. (
15
) Vsi drugi elementi za določitev pristojnega sodišča niso pomembni. Lokacija dolžnikovega premoženja je nepomembna, razen če ni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, kje je središče dolžnikovih glavnih interesov in/ali je v skladu s členom 3(2) treba uvesti sekundarni postopek. Prebivališče morebitne tožene stranke v tožbi, ki jo lahko naknadno (po potrebi) vloži likvidacijski upravitelj v okviru tega postopka za izpodbijanje pravnega dejanja in povrnitev dodatnih sredstev v dobro upnikov, je za vprašanje o pristojnem sodišču za uvedbo postopka prav tako neupoštevno. Taka tožba spada v pristojnost sodišča, ki je tak postopek (že) uvedlo, ker gre za tožbo, vloženo neposredno na podlagi tega postopka in tesno povezana z njim. (
16
) V tej fazi je postopek zaradi insolventnosti že sprožen. Izpodbojna tožba kronološko sledi uvedbi postopka zaradi insolventnosti pred pristojnim sodiščem. Iz tega izhaja, da lokacija tožene stranke v tej tožbi ne more vplivati na ugotavljanje, katero sodišče je sploh pristojno za uvedbo postopka zaradi insolventnosti.
31.
Zato menim, da za to, da se Uredba uporabi, ni treba dokazati čezmejnega elementa, ki vključuje dve državi članici ali več. Člen 3(1) Uredbe, ki se neposredno uporablja v vseh državah članicah, določa, katero sodišče je pristojno, pod pogojem, da je središče dolžnikovih glavnih interesov v Evropski uniji. (
17
)
32.
Ali ima pristojno sodišče pristojnost tudi za tožbo, ki jo vloži upravitelj za izpodbijanje pravnega dejanja, če tožena stranka v tej tožbi nima stalnega prebivališča v drugi državi članici, ampak v tretji državi?
33.
Nemška vlada trdi, da se Uredba za določitev pristojnosti v zvezi s tako tožbo ne uporablja. Potencialna tožena stranka (in zelo verjetno zadevno premoženje) sta zunaj Evropske unije. Tožena stranka bi zato bila v podrejenem položaju, ker bi morala svojo obrambo pripraviti v skladu z zanjo tujim pravom. Čeprav Uredba izrecno določa priznavanje in izvrševanje odločb pristojnega sodišča v zvezi s pravnimi dejanji, ki vključujejo drugo državo članico EU, (
18
) sodiščem tretje države ni treba priznavati ali izvrševati nobene sodbe, ki jo izreče pristojno sodišče v Evropski uniji.
34.
Te trditve me ne prepričajo. Menim, da ima pristojno sodišče v skladu s členom 3(1) Uredbe pristojnost za odločanje o tožbi za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jo je vložil upravitelj in ki vključuje toženo stranko s stalnim prebivališčem v tretji državi.
35.
Prvič, načeli enotnosti in univerzalnosti dajeta takemu pristopu jasno prednost. Postopki zaradi insolventnosti so kolektivni postopki in sodišče v državi, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov, bo (po definiciji) obravnavalo večino dolžnikovih zadev (v nasprotnem primeru bi bila besedna zveza „središče glavnih interesov“ brez pomena). (
19
) Če mora to sodišče – katerega pristojnost obravnavanja insolventnosti bi moralo biti sorazmerno enostavno napovedati (
20
) – nadzirati natančno oceno dolžnikove vrednosti in ustreznega dogovora z njegovimi upniki, mora biti pristojno za odločanje o tožbi, ki jo je za izpodbijanje predhodnega pravnega dejanja med dolžnikom in tretjo osebo vložil upravitelj in katere cilj je temelj spora ali kupnino tega pravnega dejanja prenesti v dolžnikovo stečajno maso v dobro upnikov.
36.
Drugič, menim, da dejstvo, da določbe Uredbe, ki se nanašajo na priznavanje in izvrševanje sodnih odločb, ne morejo zavezovati tretjih držav, ne preprečuje uporabe pravila o pristojnosti. Pomembno in koristno je razlikovati med pristojnostjo na eni ter priznavanjem in izvrševanjem na drugi strani.
37.
Kar zadeva pristojnost, jo Uredba določa s sklicevanjem le na kraj, v katerem je središče dolžnikovih glavnih interesov. V zvezi s pristojnostjo zgolj v Uniji je Sodišče že razsodilo, da mora biti sodišče pristojno ne le glede glavnih postopkov v primeru insolventnosti, ampak tudi glede morebitnih dodatnih postopkov. (
21
)
38.
V zvezi s priznavanjem in izvrševanjem najprej ugotavljam, da je mogoče te določbe razlagati ločeno od določbe o določitvi pristojnosti. Drugič, določitev pristojnega sodišča ni nujno popolnoma brez učinka, čeprav nima možnosti, da bi se sklicevala na Uredbo glede priznavanja in izvrševanja. Priznavanje in izvrševanje te določitve je morda mogoče pridobiti (čeprav ne, kot se zdi, v obravnavanem primeru) v okviru dvostranske konvencije.
39.
Res je, da bo upravitelj, če bo prejel odločbo, da je treba odpraviti posamezno predhodno pravno dejanje, ki vključuje tretjo stranko, moral zaprositi za priznavanje in izvrševanje te odločbe v državi, v kateri ima tretja stranka stalno prebivališče (in/ali kjer je premoženje, vključeno v to pravno dejanje). Z njegovega vidika je to kljub temu običajno učinkovitejši in cenejši postopek kakor pa uvedba popolnoma ločenega postopka v tej državi (in cenejši postopek ohrani več dolžnikovega premoženja v dobro upnikov). Odločba, ki jo je upravitelj že prejel, bo v najboljšem primeru priznana in izvršena; v najslabšem primeru pa jo bo moral vrniti pristojnemu sodišču v državi članici EU in zaprositi za znižanje vrednosti dolžnikovega premoženja pred začetkom prisilne poravnave.
40.
Z vidika tretje stranke neobstoj samodejnega priznavanja in izvrševanja zagotavlja neko mero dodatnega varstva. Mogoče se bo ta tretja stranka, potem ko ji je bilo vročeno obvestilo o upraviteljevem zahtevku, odločila, da se spusti v postopek in se brani pred sodiščem središča dolžnikovih glavnih interesov. Če tega iz kakršnega koli razloga ni mogla ali ni želela storiti, ima še močnejše razloge za to, da svoje lokalno sodišče zaprosi, naj ne prizna in samodejno izvrši odločbe zoper njo, ampak naj zahtevek vsebinsko preizkusi.
41.
Tretjič je treba poudariti, da je v sodbi Owusu, (
22
) ki je vključevala razlago pravila o pristojnosti iz člena 2 Bruseljske konvencije (
23
) (ki določa, da „so osebe s stalnim prebivališčem v državi pogodbenici […] tožene pred sodišči te države“), veliki senat razsodil, da se določba uporablja tudi v okoliščinah, ki vključujejo odnose med sodišči ene države pogodbenice in tistimi države nepogodbenice. (
24
) V tej zadevi je imela ena tožena stranka stalno prebivališče v Združenem kraljestvu, več drugih toženih strank pa na Jamajki, kjer je prišlo do nezgode, ki je podlaga za spor, in (utemeljeno) je bilo navedeno, da je ustrezno sodišče (forum conveniens) Jamajka. V tisti zadevi (kakor tudi v obravnavani) sta bili vključeni država pogodbenica in tretja država: ni se postavilo niti vprašanje pristojnosti sodišča druge države pogodbenice niti ni bilo nobenih drugih naveznih okoliščin na drugo državo pogodbenico. (
25
) Veliki senat je kljub temu navedel, da je treba uporabiti pravilo o pristojnosti iz člena 2 Bruseljske konvencije, in izključil možnost, da bi sodišče države članice uporabilo ugovor neustreznega sodišča (forum non conveniens) in se izreklo za nepristojno.
42.
Trditve, ki jih je v obravnavani zadevi podala nemška vlada, so zelo podobne tistim, ki jih je neuspešno navedlo Združeno kraljestvo v zadevi Owusu. (
26
)
43.
Tako je jasno, da se je veliki senat pri odločanju v zadevi Owusu zavedal, da bi lahko nastale težave glede priznavanja in izvrševanja izdane sodne odločbe, (
27
) če bi razsodil, da se sodišča zadevne države pogodbenice (Združeno kraljestvo) ne bi mogla izreči za nepristojna v korist sodišč države nepogodbenice (Jamajka). Sodišče je prav tako v sodbi Owusu navedlo načelo relativnega učinka pogodb (namreč, da Bruseljska konvencija državam, ki se ne strinjajo, da jih zavezuje, ne more naložiti nobene obveznosti). Navedlo je, da je „[s] tega vidika dovolj ugotoviti, da določitev sodišča ene države pogodbenice kot pristojnega sodišča na podlagi stalnega prebivališča tožene stranke na ozemlju te države, čeprav gre za spor, ki je zaradi predmeta spora ali tožnikovega stalnega prebivališča vsaj delno povezan s tretjo državo, ni taka, da bi lahko naložila obveznost tej zadnji državi“. (
28
) Sodišče je dalo prednost načelom pravne varnosti, (
29
) pravnega varstva oseb s stalnim prebivališčem v Skupnosti (
30
) in enotne uporabe pravil o pristojnosti, ko je opozorilo, da „je cilj Bruseljske konvencije prav v tem, da se določijo skupna pravila za izključitev odstopajočih nacionalnih pravil“. (
31
)
44.
Veliki senat je izrecno priznal, da bi lahko nastale resne težave (na primer „logistične težave, povezane z zemljepisno oddaljenostjo, potrebne presoje temelja spora po jamajških merilih, možnosti izvršitve zamudne sodbe na Jamajki in nemožnosti vlaganja nasprotnih tožb proti drugim tožencem“); vendar je navedlo, da „ne glede na to, ali te težave v resnici obstajajo […], taki pomisleki […] niso taki, da bi lahko […] vzbudili dvom o obvezni naravi temeljnega pravila o pristojnosti iz člena 2 Bruseljske konvencije“. (
32
)
45.
Enaka stališča, na podlagi katerih je veliki senat sprejel odločitev v sodbi Owusu, veljajo v obravnavani zadevi; in sodba Owusu mora po analogiji zato veljati v tej zadevi.
46.
Četrtič, ugotovitev, da ima pristojno sodišče v skladu s členom 3(1) Uredbe v okviru postopka zaradi insolventnosti prav tako pristojnost, da odloča o zahtevku za izpodbijanje predhodnega pravnega dejanja med dolžnikom in toženo stranko s stalnim prebivališčem v tretji državi, je skladno s ciljem Uredbe spodbujati pravilno delovanje notranjega trga. Z Uredbo se izrecno priznava (v uvodni izjavi 4), da „se je treba izogibati spodbujanju strank k prenosu premoženja ali sodnih postopkov iz ene države članice v drugo, da bi se tako skušal doseči ugodnejši pravni položaj (forum shopping)“. Vendar pa podobna stališča veljajo tudi pri presoji položaja med Evropsko unijo in tretjo državo. Če pristojno sodišče v skladu s členom 3(1) Uredbe nima pristojnosti, da odloča o zahtevku za izpodbijanje takega predhodnega pravnega dejanja, obstaja očitna spodbuda za posameznika (ali podjetje), ki ugotovi, da se je znašel v finančnih težavah, da premoženje prenese iz Evropske unije prek dvomljivih ali fiktivnih poslov s tretjimi osebami s stalnim prebivališčem v tretjih državah in ga tako odstrani iz upraviteljevega dosega, upnike pa prikrajša za možnost, da bi posegli po čim večjem delu dolžnikovega premoženja.
47.
Zato ugotavljam, da je ima pristop, ki sta ga zagovarjala R. Schmid (upravitelj) in Komisija, prednost pred tistim, ki ga je zagovarjala nemška vlada. Stališče, da ima pristojno sodišče v skladu s členom 3(1) Uredbe pristojnost, da odloča o tožbi, ki jo je vložil upravitelj za izpodbijanje predhodnega pravnega dejanja med upnikom in toženo stranko s stalnim prebivališčem v tretji državi, je v skladu z načeli enotnosti in univerzalnosti ter pospešuje cilje enotnega trga. Upravitelj bo lahko uspešneje obravnaval dolžnikovo premoženje in z nižjimi stroški, kar bo v dobro upnikov (med katerimi imajo verjetno številni stalno prebivališče v Evropski uniji). Te prednosti presegajo vse slabosti za toženo stranko iz tretje države, ki bi morala izpodbijati tožbo na zanjo „napačnem“ sodišču in – prav zato, ker v skladu z Uredbo nobena odločba ne bo samodejno priznana in izvršena – bo v vsakem primeru še naprej uživala določeno stopnjo varstva lokalnega sodišča.
Predlog
48.
Iz zgoraj navedenih razlogov Sodišču predlagam, naj na vprašanje, ki ga je postavilo Bundesgerichtshof (Nemčija), odgovori:
Člen 3(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti je treba razlagati tako, da so sodišča države članice, v kateri je bil uveden postopek zaradi insolventnosti, pristojna za odločanje o tožbi za izpodbijanje pravnih dejanj zaradi insolventnosti zoper nasprotno stranko, katere prebivališče ali statutarni sedež ni na območju katere od držav članic.
(
1
) Jezik izvirnika: angleščina.
(
2
) Uredba Sveta št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 1, str. 191), kakor je bila spremenjena.
(
3
) Zadnji stavek člena 18(2) Uredbe.
(
4
) Glej uvodni izjavi 2 in 8 Uredbe, navedeni v točkah 3 in 4 zgoraj.
(
5
) Glej uvodno izjavo 8, navedeno v točki 4 zgoraj.
(
6
) Glej uvodno izjavo 12, navedeno v točki 5 zgoraj, in sodbo z dne 17. januarja 2006 v zadevi Staubitz-Schreiber, C-1/04, ZOdl., str. I-701, točka 28. „Načelo enotnosti“ pomeni, da obstaja en postopek zaradi insolventnosti. „Načelo univerzalnosti“ pomeni, da se postopek razširi na celotno dolžnikovo premoženje, ne glede na to, kje je.
(
7
) V skladu z uvodno izjavo 12, navedeno v točki 5 zgoraj, je lahko sekundarni postopek le stečajni postopek in lahko vpliva le na premoženje v državi članici. Eden od avtorjev je sistem, določen z Uredbo, ustrezno označil kot „koordinirano univerzalnost“, glej profesorja Boba Wesselsa v: The Changing Landscape of Cross-border in Europe, Juridica International XII/2007, str. od 116 do 124.
(
8
) Glej točko 21 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca Ruiz-Jaraboja Colomerja v zadevi Staubitz-Schreiber, na podlagi katerih je bila izdana sodba, navedena v opombi 6 zgoraj.
(
9
) Tako kot v Uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42, v nadaljevanju: Bruseljska uredba) ima stalno prebivališče toženca ključno vlogo pri določanju mednarodne pristojnosti ob upoštevanju omejenih izjem.
(
10
) Člen 44(1).
(
11
) Naveden v točki 14 zgoraj. Med Nemčijo in Švico ni nobenega zadevnega dvostranskega sporazuma, zaradi katerega bi se ta določba uporabila za obravnavano zadevo.
(
12
) Uvodna izjava 12.
(
13
) Nujnost takojšnje uporabe pravila o pristojnosti iz Uredbe za zagotovitev uspešnosti postopka je bila prav tako poudarjena v zvezi s sistemom priznavanja iz sodbe z dne 2. maja 2006 v zadevi Eurofood IFSC, C-341/04, ZOdl., str. I-3813, točka 52.
(
14
) Navedena v opombi 6 zgoraj.
(
15
) V zvezi s pristopom pri določanju, kje je središče dolžnikovih glavnih interesov, glej sodbo Staubitz-Schreiber, navedeno v opombi 6 zgoraj, sodbo Eurofood IFSC, navedeno v opombi 13 zgoraj, in sodbo z dne 20. oktobra 2011 v zadevi Interedil, C-396/09, ZOdl., str. I-9915.
(
16
) Sodba z dne 12. februarja 2009 v zadevi Seagon, C-339/07, ZOdl., str. I-767, točki 21 in 28; glej tudi uvodno izjavo 6 Uredbe.
(
17
) Glej uvodno izjavo 14, navedeno v točki 5 zgoraj.
(
18
) Glej člene 16 (načelo priznanja), 17 (posledice priznanja) in 25 (priznavanje in izvršljivost drugih odločb). Zlasti člen 25(1) določa, da se odločbe, ki se nanašajo na „vodenje in končanje postopkov v primeru insolventnosti, in poravnave, ki jih je odobrilo navedeno sodišče“, priznajo „brez kakršnih koli nadaljnjih formalnosti“; in v drugem pododstavku izrecno določa, da „prvi pododstavek prav tako velja za odločbe, ki so neposredno sprejete na podlagi postopkov v primeru insolventnosti in so z njimi tesno povezane, četudi jih je sprejelo drugo sodišče.“
(
19
) V skladu z uvodno izjavo 13 (navedeno v točki 5 zgoraj) za središče dolžnikovih glavnih interesov velja kraj rednega poslovanja dolžnika in je zato preverljiv za tretje osebe.
(
20
) Cilj pravila o pristojnosti je zagotoviti pravno varnost in predvidljivost pri določanju sodišč, pristojnih za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti: glej sodbi Staubitz-Schreiber, navedeno v opombi 6, točka 27, in Eurofood IFSC, navedeno v opombi 13, točka 33.
(
21
) Glej sodbo Seagon, navedeno v opombi 16 zgoraj.
(
22
) Sodba z dne 1. marca 2005 v zadevi Owusu, C-281/02, ZOdl., str. I-1383.
(
23
) Konvencija z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 1972, L 299, str. 32), kakor je bila spremenjena (v nadaljevanju: Bruseljska konvencija). Bruseljsko konvencijo je nadomestila Bruseljska uredba, navedena v opombi 9 zgoraj.
(
24
) Sodba Owusu, navedena v opombi 22 zgoraj, točka 35.
(
25
) To je bilo dejansko poudarjeno pri oblikovanju prvega vprašanja, predloženega v predhodno odločanje: glej točko 22 sodbe.
(
26
) Glej točki 30 in 32 sodbe.
(
27
) Glej točko 21 sodbe, iz katere izhaja, da je na to težavo opozorilo predložitveno sodišče.
(
28
) Točka 31.
(
29
) Glej točke od 38 do 41.
(
30
) Glej točko 42.
(
31
) Glej točko 43.
(
32
) Glej točki 44 in 45. Glede zatrjevanih ovir za uporabo člena 2 Bruseljske konvencije v pravnem razmerju, ki se navezuje samo na državo pogodbenico in tretjo državo, glej tudi zelo podrobne in celovite sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Légerja v tej zadevi, točke od 177 do 216.
| 46,087
| 1
|
2018/62018TN0296/62018TN0296_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 425
| 1,086
|
201806150651955232018/C 231/582962018TC23120180702SL01SLINFO_JUDICIAL20180507454622Zadeva T-296/18: Tožba, vložena 7. maja 2018 – Polskie Linie Lotnicze „LOT“/Komisija
C2312018SL4520120180507SL0058452462Tožba, vložena 7. maja 2018 – Polskie Linie Lotnicze „LOT“/Komisija
(Zadeva T-296/18)2018/C 231/58Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Polskie Linie Lotnicze „LOT“ S.A. (Varšava, Poljska) (zastopnik: M. Jeżewski, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
sklep Evropske komisije razglasi za ničen;
—
Komisiji naloži stroške postopka pred Splošnim sodiščem.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.
1.
Prvi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila določbe Pogodbe, ki se nanašajo na pogoje za izdajo soglasja za združitev podjetij ter te pogoje posredno ali neposredno določajo, zlasti člena 101 in 102 Pogodbe in določbe za njuno izvajanje, zlasti člen 6(1)(b), člen 2(1) in člen 2(2) Uredbe št. 139/2004, ker ni opravila celovite presoje učinkov koncentracije, ki negativno vplivajo na konkurenco, med drugim učinka koncentracije na upoštevne trge, določene na podlagi modela O&D. Presoja koncentracije po modelu O&D pa vodi do razkritja številnih izkrivljanj konkurence, ki jih povzroča ta koncentracija.
2.
Drugi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija napačno ocenila učinke koncentracije na možnost nudenja storitev letalskega prevoza potnikov in na letališča, na katera vpliva koncentracija, s čimer je storila resno in očitno napako pri presoji koncentracije. Pravilna analitična presoja koncentracije bi morala voditi do sklepa, da izvedba te koncentracije povzroča številne negativne vplive na konkurenco, med drugim družbi Lufthansa zagotavlja prevladujoč položaj na nekaterih letališčih.
3.
Tretji tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila Uredbo št. 95/93, ker je pri dodeljevanju slotov na določenih letališčih prišlo do kršitve načel nevtralnosti, preglednosti in prepovedi diskriminacije.
4.
Četrti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila Smernice o presoji horizontalnih združitev, s tem da ni preučila, ali povečano učinkovitost, do katere naj bi prišlo zaradi transakcije, nevtralizirajo njeni negativni učinki na konkurenco.
5.
Peti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila določbe pogodbe in določbe za njihovo izvajanje,, s tem da je družbi Lufthansa naložila obveznosti, ki ne nevtralizirajo bistvenega izkrivljanja konkurence, do katerega je prišlo zaradi transakcije.
6.
Šesti tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila določbe Pogodbe, med drugim člen 107(1) PDEU, in določbe za njegovo izvajanje, s tem da izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, ki ga je povzročila transakcija, ni upoštevala v povezavi z državno pomočjo družbi Air Berlin.
7.
Sedmi tožbeni razlog se nanaša na trditev, da je Komisija kršila člen 296 PDEU, s tem da svojega sklepa ni dovolj obrazložila.
| 7,835
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/e1121e39-fcb1-11e5-b713-01aa75ed71a1_217
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
Forslag til RÅDETS AFGØRELSE om undertegnelse på Den Europæiske Unions vegne og midlertidig anvendelse af tiltrædelsesprotokollen til handelsaftalen mellem Den Europæiske Union og dens medlemsstater på den ene side og Colombia og Peru på den anden side for at tage hensyn til Ecuadors tiltrædelse af aftalen
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 11,463
| 24,846
|
“ SL SL SL 28 SL PRILOGA XI (Oddelek B Priloge VIII k Sporazumu iz člena 118 Sporazuma) SEZNAM OBVEZNOSTI ZA ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV ODDELEK B POGODBENICA EU Uporabljajo se naslednje kratice: AT Avstrija BE Belgija BG Bolgarija CY Ciper CZ Češka DE Nemčija DK Danska ES Španija EE Estonija EU Evropska unija, vključno z vsemi njenimi državami članicami FI Finska FR Francija EL Grčija HR Hrvaška HU Madžarska IE Irska IT Italija LV Latvija LT Litva LU Luksemburg MT Malta NL Nizozemska PL Poljska PT Portugalska RO Romunija SK Slovaška SI Slovenija SE Švedska UK Združeno kraljestvo 1. Na spodnjem seznamu obveznosti so navedeni storitveni sektorji, liberalizirani v skladu s členom 121 tega sporazuma, ter, s pridržki, omejitve v zvezi z dostopom do trga in nacionalno obravnavo, ki veljajo za storitve in ponudnike storitev iz andskih držav podpisnic v navedenih sektorjih. Seznam je sestavljen iz naslednjih elementov: (a) prvega stolpca, v katerem so navedeni sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki; ter (b) drugega stolpca z opisom veljavnih pridržkov. Če stolpec iz pododstavka (b) zajema le pridržke, specifične za državo članico Evropske unije, države članice Evropske unije, ki v njem niso omenjene, prevzamejo le obveznosti v zadevnem sektorju brez pridržkov. V sektorjih ali podsektorjih za čezmejno opravljanje storitev, ki jih Sporazum zajema in ki niso navedeni na spodnjem seznamu, obveznost ni bila prevzeta. 2. Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev: (a) „CPC“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Prov. , 1991; ter (b) „CPC Ver. 1. 0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Ver. 1. 0, 1998. 3. Spodnji seznam ne vključuje ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami za dovoljenja in postopki, kadar ti ne pomenijo omejitve v zvezi z dostopom do trga ali nacionalno obravnavo v smislu členov 119 in 120 tega sporazuma. Navedeni ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev, potreba po pridobitvi priznanja kvalifikacij v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji) v vsakem primeru veljajo za ponudnike storitev andskih držav podpisnic, četudi niso na seznamu. 4. Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina 1 v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem. 5. Spodnji seznam v skladu z odstavkom 3 člena 107 tega sporazuma ne vključuje ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelijo pogodbenice. 6. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno posameznim fizičnim ali pravnim osebam. Sektor ali podsektor Opis pridržkov VSI SEKTORJI Nepremičnine Za načina 1 in 2 AT, BG, CY, CZ, DK, EE, EL, FI, HU, IE, IT, LT, LV, MT, PL, RO, SI, SK: Omejitve pri nakupu zemljišč in nepremičnin za tuje vlagatelje. 1. POSLOVNE STORITVE A. Strokovne storitve a) Pravne storitve (CPC 861) razen pravnega svetovanja in storitev pravnih dokumentov in potrjevanj, ki jih izvajajo pravni strokovnjaki, nosilci javnih funkcij, na primer notarji, huissiers de justice ali drugi officiers publics et ministériels Za načina 1 in 2 AT, CY, ES, EL, LT, MT, SK: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva. HR: Brez obvez za delovanje na področju hrvaške zakonodaje. BE, FI: Za polno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za storitve pravnega zastopanja, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. V Belgiji veljajo kvote za zastopanje pred "Cour de cassation" v nekazenskih zadevah. BG: Tuji odvetniki lahko storitve pravnega zastopanja opravljajo le za državljana svoje matične države, veljata pa vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za storitve pravne mediacije se zahteva stalno prebivališče. FR: Za dostop odvetnikov do poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva. HU: Za polno članstvo v odvetniški zbornici veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na pravno svetovanje. LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih. DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z danskim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti in odvetniške pisarne, registrirane na Danskem. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. SE: Za članstvo v odvetniški zbornici, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega prebivališča. b) 1. Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220) Za način 1 FR, HU, IT, MT, RO, SI: Brez obvez. AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi. Za način 2 Jih ni. b) 2. Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev) Za način 1 BE, BG, CY, DE, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, UK: Brez obvez. AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi in izvajanje revizij, predvidenih v posebni avstrijski zakonodaji (na primer v zakonu o delniških družbah, zakonu o borzah, zakonu o bančništvu itd. ). HR: Zunanja revizijska podjetja lahko zagotavljajo revizijske storitve na hrvaškem ozemlju, na katerem so ustanovila podružnico. SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo pravne revizijske storitve pri nekaterih pravnih osebah, med drugim pri vseh družbah z omejeno odgovornostjo. Samo take osebe so lahko delničarji ali družbeniki družb, ki opravljajo kvalificirane revizije (za uradne namene). Za odobritev je potrebno stalno prebivališče. LT: Pri pripravi revizijskega poročila mora sodelovati revizor, ki je akreditiran za opravljanje dejavnosti v Litvi. Za način 2 Jih ni. c) Storitve davčnega svetovanja (CPC 863) Za način 1 AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi. CY: Davčne zastopnike mora ustrezno pooblastiti minister za finance. Za izdajo dovoljenja je treba preveriti gospodarske potrebe. Uporabljena merila ustrezajo merilom za odobritev dovoljenja za tuje naložbe (navedenim v oddelku horizontalnih obveznosti), ker pa se uporabljajo za ta podsektor, je treba vedno upoštevati stanje na področju zaposlovanja v tem podsektorju. BG, MT, RO, SI: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. d) Arhitekturne storitve in e) Storitve urbanističnega načrtovanja in storitve krajinske arhitekture (CPC 8671 in CPC 8674) Za način 1 AT: Brez obvez za storitve načrtovanja. BE, BG, CY, EL, IT, MT, PL, PT, SI: Brez obvez. DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, ki se opravijo iz tujine. HR: Fizične in pravne osebe lahko opravljajo arhitekturne storitve po odobritvi Hrvaške zbornice arhitektov. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškim pravom preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Brez obvez za storitve urbanističnega načrtovanja. HU, RO: Brez obvez za storitve krajinske arhitekture. Za način 2 Jih ni. f) Storitve inženiringa in g) Storitve integriranega inženiringa (CPC 8672 in CPC 8673) Za način 1 AT, SI: Brez obvez, razen za storitve načrtovanja. BG, CY, EL, IT, MT, PT: Brez obvez. HR: Fizične in pravne osebe lahko opravljajo inženirske storitve po odobritvi Hrvaške zbornice inženirjev. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškim pravom preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Za način 2 Jih ni. h) Zdravstvene (vključno s psihologi) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201) Za način 1 AT, BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, UK: Brez obvez. HR: Brez obvez, razen za medicino na daljavo. SI: Brez obvez za storitve socialne medicine, sanitarne, epidemiološke, medicinske/ekološke storitve, preskrbo s krvjo, krvne pripravke, transplantate in obdukcijo. Za način 2 Jih ni. i) Veterinarske storitve (CPC 932) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, MT, NL, PT, RO, SI, SK: Brez obvez. UK: Brez obvez, razen za veterinarske laboratorije in tehnične storitve, ki se zagotavljajo veterinarskim kirurgom, splošno svetovanje, usmerjanje in informiranje, na primer glede prehrane, vedenja in nege domačih živali. Za način 2 Jih ni. j) 1. Babiške storitve (del CPC 93191) j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in reševalnega osebja (del CPC 93191) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, SK, UK: Brez obvez. FI, PL: Brez obvez, razen za medicinske sestre. HR: Brez obvez, razen za medicino na daljavo. Za način 2 Jih ni. k) Trgovina na drobno s farmacevtskimi izdelki in trgovina na drobno z medicinskimi in ortopedskimi izdelki (CPC 63211) in druge storitve, ki jih nudijo farmacevti Za način 1 AT, BE, BG, DE, CY, CZ (samo za Ekvador), DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez. CZ (samo za Kolumbijo in Peru), LV, LT: Brez obvez, razen za prodajo po pošti. HU: Brez obvez, razen za CPC 63211. Za način 2 Jih ni. B. Računalniške in sorodne storitve (CPC 84) Za načina 1 in 2 Jih ni. C. Raziskovalne in razvojne storitve a) Raziskovalne in razvojne storitve v naravoslovnih vedah (CPC 851) b) Raziskovalne in razvojne storitve v družboslovnih in humanističnih vedah (CPC 852, razen storitev psihologov) c) Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853) Za a) in c): Za načina 1 in 2 EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom Evropske unije in pravnim osebam Evropske unije s sedežem v Evropski uniji. Za b): Jih ni. D. Nepremičninske storitve a) Ki zajemajo lastniško ali zakupljeno posest (CPC 821) Za način 1 BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez. HR: Zahteva se tržna prisotnost. Za način 2 Jih ni. b) Za honorar ali na podlagi pogodbe (CPC 822) Za način 1 BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez. HR: Zahteva se tržna prisotnost. Za način 2 Jih ni. E. Storitve najema/zakupa brez izvajalcev a) V zvezi z ladjami (CPC 83103) Za način 1 BG, CY, DE, HU, MT, RO: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. b) V zvezi z letali (CPC 83104) Za načina 1 in 2: BG, CY, CZ, HU, LV, MT, PL, RO, SK: Brez obvez. EU: Letala, ki jih uporabljajo letalski prevozniki Evropske unije, morajo biti registrirana v državi članici Evropske unije, ki je letalskemu prevozniku izdala dovoljenje, ali drugje v Evropski uniji. Lahko se odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah. c) V zvezi z drugo prevozno opremo (CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105) Za način 1 BG, CY, HU, LV, MT, PL, RO, SI: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. d) V zvezi z drugimi stroji in opremo (CPC 83106, CPC 83107, CPC 83108 in CPC 83109) Za način 1 BG, CY, CZ, HU, MT, PL, RO, SK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. e) V zvezi z osebnimi in gospodinjskimi predmeti (CPC 832) Za načina 1 in 2 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez. EE: Brez obvez, razen za storitve zakupa ali najema v zvezi s predhodno posnetimi videokasetami kot opremo za domače razvedrilo. f) Izposoja telekomunikacijske opreme (CPC 7541) Za načina 1 in 2: Jih ni. F. Druge poslovne storitve a) Oglaševanje (CPC 871) Za načina 1 in 2: Jih ni. b) Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864) Za načina 1 in 2: Jih ni. c) Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865) Za načina 1 in 2: Jih ni. d) Storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866) Za načina 1 in 2: HU: Brez obvez za storitve na področju arbitraže in sprave (CPC 86602). e) Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) Za način 1 IT: Brez obvez za poklica biologa in kemijskega analitika. HR: Brez obvez za storitve v zvezi z izdajanjem obveznih potrdil in podobnih uradnih listin. BG, CY, CZ, MT, PL, RO, SK, SE: Brez obvez. Za način 2 BG, CY, CZ, MT, PL, RO, SK, SE: Brez obvez. HR: Brez obvez za storitve v zvezi z izdajanjem obveznih potrdil in podobnih uradnih listin. f) Storitve svetovanja v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (del CPC 881) Za način 1 IT: Brez obvez za dejavnosti, rezervirane za agronome in „periti agrari“. CY, EE, MT, RO, SI: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. g) Svetovalne storitve v zvezi z ribištvom (del CPC 882) Za način 1 LV, MT, RO, SI: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. h) Svetovalne storitve v zvezi s proizvodnjo (del CPC 884 in del CPC 885) Za načina 1 in 2 Jih ni. i) Storitve namestitve in zagotovitve osebja i) 1. Iskanje vodilnih kadrov (CPC 87201) Za način 1 AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, HR, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SI, SE: Brez obvez. Za način 2 AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, HR, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SI: Brez obvez. i) 2. Storitve namestitve osebja (CPC 87202) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LU, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LU, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SK, UK: Brez obvez. i) 3. Zagotavljanje administrativnega osebja (CPC 87203) Za način 1 AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, FR, HR, IT, IE, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SK, SI: Brez obvez. Za način 2 AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, FR, HR, IT, IE, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI: Brez obvez. j) 1. Poizvedovanje in iskanje (CPC 87301) Za načina 1 in 2 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, UK: Brez obvez. j) 2. Storitve varovanja (CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305) Za načina 1 in 2 HU: Brez obvez za CPC 87304 in CPC 87305. BE, BG, CY, CZ, ES, EE, FI, FR, HR, IT, LV, LT, MT, PT, PL, RO, SI, SK: Brez obvez. k) Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) Za način 1 BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, UK: Brez obvez za raziskovalne storitve. HR: Osnovne geološke, geodetske in rudarske storitve svetovanja ter s tem povezane storitve svetovanja na področju varstva okolja na ozemlju Hrvaške se lahko opravljajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih. Za način 2 Jih ni. l) 1. Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) Za način 1 Za plovila v pomorskem prevozu: BE, BG, CY, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, UK: Brez obvez. Za plovila v prevozu po celinskih vodah: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. l) 2. Vzdrževanje in popravila železniške prevozne opreme (del CPC 8868) Za način 1 AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. l) 3. Vzdrževanje in popravilo motornih vozil, motornih koles, motornih sani in cestne prevozne opreme (CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868) Za načina 1 in 2 Jih ni. l) 4. Vzdrževanje in popravilo letal in njihovih delov (del CPC 8868) Za način 1 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. l) 5. Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov (CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866) Za načina 1 in 2 Jih ni. m) Storitve čiščenja zgradb (CPC 874) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. n) Fotografske storitve (CPC 875) Za način 1 CY, MT: Brez obvez. BG, EE, LV, LT, PL, SE, SI: Brez obvez za zagotavljanje fotografskih storitev iz zraka. HR, LV: Brez obvez za posebne fotografske storitve (CPC 87504). Za način 2 Jih ni. o) Storitve pakiranja (CPC 876) Za načina 1 in 2 Jih ni. p) Tiskarstvo in založništvo (CPC 88442) Za načina 1 in 2 Jih ni, razen: SE (samo za Ekvador): Za založnike in lastnike založniških ali tiskarskih družb se zahteva stalno prebivališče. q) Kongresne storitve (del CPC 87909) Za načina 1 in 2 Jih ni. r) 1. Prevajanje in tolmačenje (CPC 87905) Za način 1 PL: Brez obvez za storitve zapriseženih tolmačev. HU, SK: Brez obvez za uradno prevajanje in tolmačenje. HR: Brez obvez za uradne listine. Za način 2 Jih ni. r) 2. Storitve notranjega opremljanja in druge storitve oblikovanja specialnih izdelkov (CPC 87907) Za način 1 DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, ki se opravijo iz tujine. Za način 2 Jih ni. r) 3. Storitve posredovanja pri pobiranju različnih taks (CPC 87902) Za načina 1 in 2 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. r) 4. Posredovanje informacij o strankah (CPC 87901) Za načina 1 in 2 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. r) 5. Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv (CPC 87904) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. r) 6. Telekomunikacijske svetovalne storitve (CPC 7544) Za načina 1 in 2 Jih ni. r) 7. Storitve odgovarjanja na telefonske klice (CPC 87903) Za načina 1 in 2 Jih ni. 2. KOMUNIKACIJSKE STORITVE A. Poštne in kurirske storitve Storitve v zvezi z obdelavo poštnih pošiljk v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje: (i) Obdelava naslovljenih pisnih sporočil v katerem koli fizičnem mediju, vključno s hibridno pošto in direktno pošto, (ii) Obdelava naslovljenih paketov, (iii) Obdelava naslovljenih tiskovin, (iv) Obdelava pošiljk iz (i) do (iii) zgoraj kot priporočene ali zavarovane pošte, (v) Ekspresna dostava za izdelke iz (i) do (iii) zgoraj, (vi) Obdelava nenaslovljenih pošiljk, (vii) Izmenjava dokumentov. Za načina 1 in 2 Jih ni. Podsektorji (i), (iv) in (v) so izključeni, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane, kar je za: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od 2,5-kratnega zneska javne osnovne tarife, če tehtajo manj kot 50 gramov, plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopkih. ) (del CPC 751, del CPC 71235 in del CPC 73210) B. Telekomunikacijske storitve Te storitve ne zajemajo gospodarskih dejavnosti, ki zagotavljajo vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve. a) Vse storitve v zvezi s prenosom in sprejemanjem signalov z elektromagnetnimi sredstvi, razen radiodifuzije Za načina 1 in 2 Jih ni. b) Storitve oddajanja preko satelita Za načina 1 in 2 EU: Jih ni, razen da lahko za ponudnike storitev v tem sektorju veljajo obveznosti za zaščito ciljev splošnega interesa, povezanih s prenosom vsebine preko njihovih omrežij, v skladu z regulativnim okvirom Evropske unije za elektronske komunikacije. BE: Brez obvez. 3. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE (CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518) Za način 1 CY, CZ, HU, LV, MT, SK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. 4. DISTRIBUTERSKE STORITVE (razen distribucije orožja, streliva, eksplozivov in drugega vojaškega materiala) A. Posredniške storitve a) Posredniške storitve v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121 ) b) Druge posredniške storitve (CPC 621) B. Storitve trgovine na debelo a) Storitve trgovine na debelo v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121 ) Za načina 1 in 2 EU: Brez obvez za distribucijo kemičnih izdelkov, plemenitih kovin (in dragih kamnov). AT: Brez obvez za distribucijo pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov in naprav za razstreljevanje ter toksičnih snovi. AT, BG: Brez obvez za distribucijo izdelkov za medicinsko uporabo, kot so medicinske in kirurške naprave, zdravila in predmeti za medicinsko uporabo. HR: Brez obvez za tobačne izdelke. Za način 1 AT, BG, PL, RO: Brez obvez za distribucijo tobaka in tobačnih izdelkov. IT: Za storitve trgovine na debelo velja državni monopol na tobak. BG, FI, PL, RO: Brez obvez za distribucijo alkoholnih pijač. SE: Brez obvez za distribucijo alkoholnih pijač na drobno. AT, BG, CZ, FI, RO, SK, SI: Brez obvez za distribucijo farmacevtskih izdelkov. BG, HU, PL: Brez obvez za storitve posrednika pri trgovanju z borznim blagom. FR: Za posredniške storitve brez obvez za trgovce in borzne posrednike, ki delujejo na 17 trgih, ki so v nacionalnem interesu, s svežimi živili. Brez obvez za trgovino na debelo s farmacevtskimi izdelki. MT Brez obvez za posredniške storitve. BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK, UK: Za storitve trgovine na drobno brez obvez, razen za prodajo po pošti. b) Storitve trgovine na debelo v zvezi s telekomunikacijsko terminalno opremo (del CPC 7542) c) Druge storitve trgovine na debelo (CPC 622, razen storitev trgovine na debelo v zvezi z energenti) C. Storitve trgovine na drobno Storitve trgovine na drobno v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (CPC 61112, del CPC 6113 in del CPC 6121 ) Storitve trgovine na drobno v zvezi s telekomunikacijsko terminalno opremo (del CPC 7542) Storitve trgovine s prehrano na drobno (CPC 631) Storitve trgovine na drobno drugih (neenergetskih) izdelkov, razen trgovine na drobno v zvezi s farmacevtskimi, medicinskimi in ortopedskimi izdelki (CPC 632, razen CPC 63211 in 63297) D. Franšizing (CPC 8929) 5. IZOBRAŽEVALNE STORITVE (samo zasebno financirane storitve) A. Storitve osnovnošolskega izobraževanja (CPC 921) Za način 1 BG, CY, FI, FR, HR, IT, MT, RO, SE, SI: Brez obvez. Za način 2 CY, FI, HR, MT, RO, SE, SI: Brez obvez. B. Storitve srednješolskega izobraževanja (CPC 922) Za način 1 BG, CY, FI, FR, HR, IT, MT, RO, SE: Brez obvez. Za način 2 CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez. Za načina 1 in 2 LV: Brez obvez za izobraževalne storitve v zvezi s strokovnimi in poklicnimi srednješolskimi izobraževalnimi storitvami za učence invalide (CPC 9224). C. Storitve višje- in visokošolskega izobraževanja (CPC 923) Za način 1 AT, BG, CY, FI, FR, IT, MT, RO, SE: Brez obvez. Za način 2 AT, BG, CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez. Za načina 1 in 2 CZ, SK: Brez obvez za storitve višje- in visokošolskega izobraževanja, razen za posrednješolske strokovne in poklicne izobraževalne storitve (CPC 92310). D. Storitve izobraževanja odraslih (CPC 924) Za načina 1 in 2 AT: Brez obvez za storitve izobraževanja odraslih z radijskimi ali televizijskimi oddajami. CY, FI, MT, RO, SE: Brez obvez. E. Druge izobraževalne storitve (CPC 929) Za načina 1 in 2 AT, BE, BG, CY, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, UK: Brez obvez. HR: Jih ni za korespondenčno izobraževanje ali izobraževanje prek telekomunikacij. 6. OKOLJSKE STORITVE A. Storitve odstranjevanja odpadnih voda (CPC 9401) B. Ravnanje s trdnimi/nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov a) Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402) b) Sanitarne in podobne storitve (CPC 9403) C. Varstvo zunanjega zraka in podnebja (CPC 9404) D. Sanacija in čiščenje tal in vode a) Obdelava, sanacija kontaminirane/onesnažene zemlje in vode (del CPC 94060) E. Zmanjševanje hrupa in vibracij (CPC 9405) F. Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine a) Storitve varstva narave in krajine (del CPC 9406) G. Druge okoljske in pomožne storitve (CPC 94090) Za način 1 EU: Brez obvez razen za storitve svetovanja. Za način 2 Jih ni. 7. FINANČNE STORITVE A. Zavarovanje in z njim povezane storitve Za načina 1 in 2 AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: (i) pomorski prevoz, komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter (ii) blago v mednarodnem tranzitu. AT: Promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki nima sedeža v Evropski uniji, ali podružnice, ki ni ustanovljena v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije), sta prepovedana. Obvezno zavarovanje za letalski prevoz, razen zavarovanja mednarodnega komercialnega letalskega prevoza, lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Evropski uniji ali podružnica s sedežem v Avstriji. Za zavarovalne pogodbe (razen za pogodbe o pozavarovanju in retrocesiji), ki jih sklene hčerinska družba, ki nima sedeža v Evropski uniji, ali podružnica, ki nima sedeža v Avstriji, se plača višji davek na zavarovalne premije. Pri višjem davku se lahko priznajo izjeme. DK: Obvezno zavarovanje za letalski prevoz lahko prevzamejo samo družbe, ustanovljene v Evropski uniji. Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem, ki izhaja iz danske zakonodaje ali ki ga izdajo pristojni danski organi. DE: Polico obveznega zavarovanja za letalski prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Evropski uniji ali podružnica s sedežem v Nemčiji. Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo s podružnico, ki ima sedež v Nemčiji. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko izvajajo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji. PL: Brez obvez za pozavarovanje in retrocesijo, razen za tveganja v zvezi z blagom v mednarodni trgovini. PT Zavarovanje za letalski in pomorski prevoz, ki zajema blago, letala, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v Evropski uniji; na Portugalskem lahko kot posredniki za take zavarovalne posle delujejo samo osebe ali družbe s sedežem v Evropski uniji. RO: Pozavarovanje na mednarodnem trgu je dovoljeno samo, če pozavarovanje tveganja na domačem trgu ni možno. ES: Za aktuarske storitve veljajo zahteva glede stalnega prebivališča in triletne ustrezne izkušnje. Za način 1 AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: (i) pomorski prevoz, komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter (ii) blago v mednarodnem tranzitu. BG: Brez obvez za neposredno zavarovanje, razen za storitve, ki jih tuji izvajalci na ozemlju Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja. CY, LV, MT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: (i) pomorski prevoz, komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter (ii) blago v mednarodnem tranzitu. LT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: (i) pomorski prevoz, komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti) pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter (ii) blago v mednarodnem tranzitu, razen v zvezi s kopenskim prevozom, kadar tveganje obstaja v Litvi. BG, LV, LT, PL: Brez obvez za posredovanje v zavarovalništvu. FI: Storitve neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) lahko zagotavljajo le zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji ali s podružnico na Finskem. Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov se zahteva stalni sedež poslovanja v Evropski uniji. HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za a) življenjsko zavarovanje: zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam, ki prebivajo na Hrvaškem; b) neživljenjsko zavarovanje: zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam, ki prebivajo na Hrvaškem, razen civilne odgovornosti do motornih vozil; c) pomorsko, letalsko in prevozno zavarovanje. HU: Zavarovalnice, ki nimajo sedeža v Evropski uniji, lahko na ozemlju Madžarske neposredno zavarovanje zagotavljajo le prek podružnice, registrirane na Madžarskem. IT: Brez obvez za poklic aktuarja. Zavarovanje prevoza blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica pripadata isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju. Za način 2 AT, BE, BG, CZ, CY, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI, UK: Brez obvez za posredništvo. BG: Kar zadeva neposredno zavarovanje, lahko bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki opravljajo poslovne dejavnosti na ozemlju Bolgarije, sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo iz zavarovanja, ki izhaja iz teh pogodb, se izplača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobne odškodninske sisteme ter sisteme obveznega zavarovanja. HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za a) življenjsko zavarovanje: možnost pridobitve življenjskega zavarovanja za tuje osebe, ki prebivajo na Hrvaškem; b) neživljenjsko zavarovanje: (i) možnost pridobitve neživljenjskega zavarovanja, razen civilne odgovornosti do motornih vozil, za tuje osebe, ki prebivajo na Hrvaškem; (ii) – zavarovanja za fizične osebe ali premoženjska zavarovanja, ki v Hrvaški niso na razpolago; – podjetja, ki v tujini kupujejo zavarovanja v zvezi z investicijskimi deli v tujini, ki vključujejo opremo za navedena dela; – za zavarovanje vračanja tujih posojil (posojilno zavarovanje); – zavarovanje za fizične osebe in premoženjsko zavarovanje za podjetja v polni lasti in skupna podjetja, ki svojo gospodarsko dejavnost opravljajo v tuji državi, če to zahtevajo predpisi v navedeni državi ali če se zavarovanje zahteva za registracijo podjetja; – ladje, ki se gradijo ali popravljajo, če je tako določeno v pogodbi s tujo stranko (kupcem); c) pomorsko, letalsko in prevozno zavarovanje. IT: Zavarovanje prevoza blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Evropski uniji. Ta pridržek se ne uporablja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja) Za način 1 AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SK, SE, UK: Brez obvez, razen za dajanje in prenos finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovanje in druge pomožne storitve, razen posredovanja. BE: Za zagotavljanje storitev svetovanja glede naložb se zahteva ustanovitev v Belgiji. BG: Veljajo lahko omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja. CY: Brez obvez, razen za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji, za dajanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovanje in druge pomožne storitve, razen posredovanja. EE: Za sprejemanje depozitov je treba imeti dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registriran kot delniška družba, hčerinska družba ali podružnica v skladu z estonsko zakonodajo. EE: Za upravljanje investicijskih skladov se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, kot depozitarji premoženja investicijskih skladov pa lahko delujejo samo podjetja z registriranim sedežem v Evropski uniji. HR: Brez obvez, razen za posojila, finančne zakupe, opravljanje storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveze, denarno posredništvo, zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev, razen posredovanja. LT: Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, kot depozitarji premoženja investicijskih skladov pa lahko delujejo samo podjetja z registriranim sedežem v Evropski uniji. IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja glede naložb je treba imeti: (I) dovoljenje na Irskem, za pridobitev katerega se običajno zahteva, da je subjekt vključena ali partnerska družba ali samostojni podjetnik s sedežem/registriranim sedežem na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, na primer če ponudnik storitev iz tretje države ni tržno prisoten na Irskem in ne zagotavlja storitev posameznikom); ali (II) dovoljenje v drugi državi članici Evropske unije v skladu z direktivo Evropske unije o investicijskih storitvah. IT: Brez obvez za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev). LV: Brez obvez, razen za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za dajanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovanje in druge pomožne storitve, razen posredovanja. LT: Za upravljanje pokojninskega sklada se zahteva tržna prisotnost. MT Brez obvez, razen za sprejemanje depozitov in vse vrste posojil, za dajanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovanje in druge pomožne storitve, razen posredovanja. PL: Za dajanje in prenos finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. RO: Brez obvez za finančni najem, za trgovanje z instrumenti denarnega trga, menjalnimi tečaji, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutnimi in obrestnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji in drugimi prenosnimi instrumenti ter finančnimi sredstvi, za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za upravljanje premoženja ter za storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Plačila in storitve prenosa denarja so dovoljeni le prek banke s sedežem v Romuniji. SI: (1) Sodelovanje pri izdaji menic zakladnice, upravljanje pokojninskih skladov: brez obvez. (2) Vsi drugi podsektorji, razen dajanja in prenosa finančnih informacij, kreditov (posojil vseh vrst) ter garancij in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih institucij sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki, ter drugih pomožnih finančnih storitev: brez obvez. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Sloveniji ali pa biti podružnice tujih investicijskih podjetij ali bank. Za način 2 BG: Veljajo lahko omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja. PL: Za dajanje in prenos finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. 8. ZDRAVSTVENE STORITVE IN STORITVE SOCIALNEGA VARSTVA (samo zasebno financirane storitve) A. Bolnišnične storitve (CPC 9311) C. Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic (CPC 93193) Za način 1 AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LV, LT, MT, LU, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. D. Storitve socialnega varstva (CPC 933) Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK: Brez obvez. Za način 2 BE: Brez obvez za storitve socialnega varstva, razen okrevališč in domov počitka ter domov za ostarele. 9. TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI A. Hoteli, restavracije ter priprava in dostava hrane (CPC 641, CPC 642 in CPC 643) razen priprave in dostave hrane v storitvah zračnega prevoza Za način 1 AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo hrane. HR: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. B. Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj) (CPC 7471) Za način 1 BG, CY, HU, MT, SK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. C. Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) Za način 1 BG, CY, CZ, HU, IT, LT, MT, PL, SK, SI: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. 10. REKREACIJSKE, KULTURNE IN ŠPORTNE STORITVE (razen avdiovizualnih storitev) A. Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek) (CPC 9619) Za način 1 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, UK: Brez obvez. Za način 2 CY, CZ, FI, HR, MT, PL, RO, SK, SI: Brez obvez. BG: Brez obvez, razen za razvedrilne storitve gledaliških režiserjev, pevskih skupin, glasbenih skupin in orkestrov (CPC 96191), za storitve pisateljev, skladateljev, kiparjev, zabavljačev in drugih posamičnih umetnikov (CPC 96192) ter za pomožne gledališke storitve (CPC 96193). EE: Brez obvez za druge razvedrilne storitve (CPC 96199), razen za storitve kinematografov in gledališč. LT, LV: Brez obvez, razen za storitve delovanja kinematografov in gledališč (del CPC 96199). B. Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) Za načina 1 in 2 Jih ni. C. Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) Za način 1 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. Za način 2 BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. D. Športne storitve (CPC 9641) Za načina 1 in 2 AT: Brez obvez za storitve smučarskih šol in storitve gorskih vodnikov. BG, CZ, HR, LV, MT, PL, RO, SK: Brez obvez. Za način 1 CY, EE: Brez obvez. E. Storitve rekreacijskih parkov in kopališč (CPC 96491) Za načina 1 in 2 Jih ni. 11. PREVOZNE STORITVE A. Pomorski prevoz a) Mednarodni prevoz potnikov (CPC 7211, brez nacionalnega kabotažnega prevoza) b) Mednarodni prevoz tovora (CPC 7212, brez nacionalnega kabotažnega prevoza) Za načina 1 in 2 BG, CY, DE, EE, ES, FR, FI, EL, IT, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SI in SE: Storitve feederjev z dovoljenjem. B. Prevoz po celinskih vodah a) Prevoz potnikov (CPC 7221) b) Prevoz tovora (CPC 7222) Za načina 1 in 2 EU: Z ukrepi, ki temeljijo na obstoječih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu. AT: Za ustanovitev ladjarske družbe velja za fizične osebe pogoj glede državljanstva. Pri ustanovitvi pravne osebe velja pogoj glede državljanstva za večino direktorjev, upravni odbor in nadzorni svet. Zahteva se registrirana družba ali stalna poslovna enota v Avstriji. Poleg tega mora biti večina delnic v lasti državljanov Evropske unije. BG, CY, CZ, EE, FI, HR, HU, LT, MT, RO, SE, SI, SK: Brez obvez. C. Železniški prevoz a) Prevoz potnikov (CPC 7111) b) Prevoz tovora (CPC 7112) Za način 1 EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. D. Cestni prevoz a) Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122) b) Prevoz tovora (CPC 7123, razen prevoza pošte za lastne potrebe). Za način 1 EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. E. Cevovodni transport blaga, razen goriva (CPC 7139) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. 12. POMOŽNE STORITVE V PREVOZU A. Pomožne storitve v pomorskem prevozu a) Storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu b) Storitve skladiščenja (del CPC 742) c) Storitve carinjenja d) Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike e) Storitve pomorskih agencij f) Pomorske storitve odpreme tovora g) Izposojanje plovil s posadko (CPC 7213) h) Potiskanje in vleka plovil (CPC 7214) i) Pomožne storitve v pomorskem prometu (del CPC 745) j) Druge pomožne storitve (del CPC 749) Za način 1: EU: Brez obvez za storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve skladiščenja, storitve carinjenja, storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike, potiskanje in vleko plovil ter pomožne storitve v pomorskem prometu. AT, BG, CY, CZ, DE, EE, HU, LT, MT, PL, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za izposojanje plovil s posadko. HR: Brez obvez, razen za f) storitve agencij za prevoz tovora. Za način 2: Jih ni. B. Pomožne storitve v prevozu po celinskih vodah a) Storitve pretovarjanja (del CPC 741) b) Storitve skladiščenja (del CPC 742) c) Storitve agencij za prevoz tovora (del CPC 748) d) Izposojanje plovil s posadko (CPC 7223) e) Potiskanje in vleka plovil (CPC 7224) i) Pomožne storitve v prevozu po celinskih vodah (del CPC 745) g) Druge pomožne storitve (del CPC 749) Za način 1 EU: Z ukrepi, ki temeljijo na obstoječih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu. EU: Brez obvez za storitve pretovarjanja tovora v pomorstvu, storitve skladiščenja, potiskanje in vleko plovil ter pomožne storitve v prevozu po celinskih vodah. AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, HU, LV, LT, MT, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za izposojanje plovil s posadko. HR: Brez obvez. Za način 2: Jih ni. C. Pomožne storitve v železniškem prevozu a) Storitve pretovarjanja (del CPC 741) b) Storitve skladiščenja (del CPC 742) c) Storitve agencij za prevoz tovora (del CPC 748) d) Storitve potiskanja in vleke (CPC 7113) e) Pomožne storitve v železniškem prevozu (CPC 743) f) Druge pomožne storitve (del CPC 749) Za način 1 EU: Brez obvez za storitve potiskanja in vleke. HR: Brez obvez, razen za c) storitve agencij za prevoz tovora. Za način 2 Jih ni. D. Pomožne storitve v cestnem prevozu a) Storitve pretovarjanja (del CPC 741) b) Storitve skladiščenja (del CPC 742) c) Storitve agencij za prevoz tovora (del CPC 748) d) Izposojanje gospodarskih cestnih vozil z upravljavcem (CPC 7124) e) Pomožne storitve v cestnem prometu (CPC 744) f) Druge pomožne storitve (del CPC 749) Za način 1 AT, BG, CY, CZ, EE, HU, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI, SE: Brez obvez za izposojanje gospodarskih cestnih vozil z upravljavcem. HR: Brez obvez, razen za c) storitve agencij za prevoz tovora in f) pomožne storitve v cestnem prevozu, za katere je potrebno dovoljenje. Za način 2 Jih ni. E. Pomožne storitve v zračnem prevozu a) Storitve zemeljske oskrbe (vključno s pripravo in dostavo hrane) Za načina 1 in 2 EU: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo hrane. b) Storitve skladiščenja (del CPC 742) Za načina 1 in 2 Jih ni. c) Storitve agencij za prevoz tovora (del CPC 748) Za načina 1 in 2 Jih ni. d) Izposojanje letal s posadko (CPC 734) Za načina 1 in 2 EU: Letala, ki jih uporabljajo letalski prevozniki Evropske unije, morajo biti registrirana v državah članicah Evropske unije, ki so letalskemu prevozniku izdale dovoljenje, ali drugje v Evropski uniji. Lahko se odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah. e) Prodaja in trženje f) Računalniški sistem rezervacij Za načina 1 in 2 EU: Posebne obveznosti za ponudnike storitev, ki upravljajo računalniške sisteme rezervacij, ki so v lasti ali pod nadzorom letalskih prevoznikov. g) Upravljanje letališč Za način 1 EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. F. Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva a) Storitve skladiščenja blaga, razen goriva, prenesenega po cevovodih, (del CPC 742) Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. 13. ENERGETSKE STORITVE A. Storitve, povezane z rudarstvom (CPC 883) Za načina 1 in 2 Jih ni. B. Cevovodni transport goriv (CPC 7131) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. C. Skladiščenje goriv, prenesenih po cevovodih (del CPC 742) Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE, UK: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. D. Trgovina na debelo s trdnimi, tekočimi in plinastimi gorivi ter podobnimi izdelki (CPC 62271) ter trgovina na debelo z električno energijo, paro in toplo vodo Za način 1: EU: Brez obvez za trgovino na debelo z električno energijo, paro in toplo vodo. Za način 2 Jih ni. E. Storitve trgovine na drobno v zvezi z motornim gorivom (CPC 613) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. F. Trgovina na drobno s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom in lesom (CPC 63297) ter storitve trgovine na drobno z električno energijo, plinom (ne v jeklenkah), paro in toplo vodo Za način 1: EU: Brez obvez za storitve trgovine na drobno z električno energijo, plinom (ne v jeklenkah), paro in toplo vodo. BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK, UK: Za trgovino na drobno s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom in lesom brez obvez, razen za naročila po pošti, pri katerih ni pridržkov. Za način 2 Jih ni. G. Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887) Za način 1: EU: Brez obvez, razen za storitve svetovanja, pri katerih ni pridržkov Za način 2 Jih ni. 14. STORITVE, KI DRUGJE NISO VKLJUČENE a) Storitve pranja, čiščenja in barvanja (CPC 9701) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. b) Frizerske storitve (CPC 97021) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. c) Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve (CPC 97022) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. d) Druge storitve na področju lepotilne nege, drugje neomenjene (CPC 97029) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. e) Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot sprostitvene storitve za dobro počutje telesa in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene (CPC ver. 1. 0 97230) Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2 Jih ni. g) Storitve telekomunikacijskih povezav (CPC 7543) Za načina 1 in 2 Jih ni. “ SL 39 SL SL SL PRILOGA XII (Novi oddelek D Priloge VIII k Sporazumu iz člena 118 Sporazuma) SEZNAM OBVEZNOSTI ZA ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV „ODDELEK D EKVADOR Ta seznam obveznosti je skladen z ustavnimi in pravnimi določbami, ki urejajo storitveni sektor v Ekvadorju in so usklajene z zavezami na večstranski ravni. Pri pripravi te ponudbe se je upoštevala Osrednja klasifikacija proizvodov Statističnega urada Združenih narodov, Statistične listine, serija M, št. 77, začasno, 1991, in sicer pri ponudbi v zvezi s čezmejno trgovino s storitvami. Seznam v nadaljevanju je sestavljen iz naslednjih elementov: a) prvega stolpca, v katerem so navedeni sektor ali podsektor, v katerem je Ekvador prevzel obveznost, ter obseg obveznosti, v katerem veljajo pridržki; b) drugega stolpca, v katerem so opisani veljavni pridržki, način opravljanja storitve in zadevna obveznost (dostop do trga ali nacionalna obravnava). Obveznosti v zvezi z dostopom do trga in nacionalno obravnavo so medsebojno neodvisne; če obveznost v zvezi z dostopom do trga ni bila sprejeta (ostane ‚brez obvez‘), to ne razveljavi obveznosti v zvezi z nacionalno obravnavo. Za namene metodološke revizije in analize je treba opozoriti na naslednje: Za sektorje in podsektorje storitev, ki niso navedeni na seznamu, ni obveznosti. Za podsektorje storitev, kjer se obveznosti ohranijo ali se dodajo nove, so spremembe navedene v levem stolpcu z naslovom ‚Sektor ali podsektor‘. Pridržki, pogoji in izvzetja v zvezi s pravili o dostopu do trga in nacionalni obravnavi, ki veljajo za ohranjene ali na novo dodane obveznosti, so navedeni v desnem stolpcu z naslovom ‚Opis pridržkov‘. Za dopolnitev seznama so v desnem stolpcu navedene tudi potrebne ‚pripombe‘ o obveznostih ali pridržkih, ki se dodajo ali ohranijo. Za obveznosti v nekaterih sektorjih in podsektorjih veljajo horizontalni pridržki in omejitve iz prvega oddelka, ki se uporabljajo na vseh področjih in brezpogojno za vse sektorje, če ni navedeno drugače. Obveznosti ne vključujejo ukrepov v zvezi z zahtevami, tehničnimi standardi, postopki ali procesi, potrebnimi za zagotavljanje storitev, ki se uporabljajo tudi, če niso navedeni na seznamu, razen če so predstavljene kot omejitve pravil o dostopu do trga in nacionalni obravnavi. V primeru neskladnosti se pridržki, pogoji in izvzetja, ki so vključeni na spodnji seznam, ne uporabljajo za podsektorje in načine, ki se jim je Ekvador zavezal v svoji listi specifičnih zavez, sprejeti leta 1996 za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (STO), katere prenovljena različica je na voljo v dokumentu S/DCS/W/ECU z dne 24. januarja 2003, pripravljeni na podlagi izvirnega besedila in sprememb dokumentov GATS/SC/98/Suppl. 1 in GATS/SC/98/Suppl. 2 Splošnega sporazuma STO o trgovini s storitvami (GATS). Navedeni pridržki, pogoji in izvzetja se tako uporabljajo in zahtevajo samo za nove sektorje in/ali načine opravljanja storitev s spodnjega seznama. V skladu z določbami člena 107(3) v zvezi s področjem uporabe pravil iz naslova o trgovini s storitvami, ustanavljanju in elektronskem poslovanju se na seznamu ne navedejo ukrepi, ki jih Ekvador lahko sprejme ali ohrani v zvezi z nepovratnimi sredstvi in subvencijami. Podobno si Ekvador na podlagi člena 107(5) naslova o trgovini s storitvami, ustanavljanju in elektronskem poslovanju pridržuje pravico do priprave, ohranjanja in polnega izvajanja svoje nacionalne zakonodaje s ciljem doseči legitimne cilje politik na področjih, kot so na primer zaščita ranljivih skupin, varstvo potrošnikov, zdravje in okolje. V skladu s členom 107(4) naslova o trgovini s storitvami, ustanavljanju in elektronskem poslovanju ta ponudba ne vključuje storitev, opravljenih pri izvajanju javnih pooblastil. Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega seznama obveznosti, nimajo neposredne uporabe in veljave, zato fizičnim ali pravnim osebam ne dodeljujejo neposredno izvršljivih pravic. Sektor ali podsektor Opis pridržkov VSI SEKTORJI Zagotavljanje storitev v strateških sektorjih in javnih storitev Za zagotavljanje javnih storitev in storitev v strateških sektorjih se bodo zahtevali predhodna pridobitev koncesije, licence, dovoljenja ali druge oblike dovoljenja v skladu z relevantno zakonodajo, ki se uporablja za zadevni sektor. Če se določi zahteva za zagotavljanje storitev na celotnem ekvadorskem ozemlju ali njegovem delu, se lahko določi tudi zahteva za domicil poslovne enote v Ekvadorju za pravne osebe, ustanovljene po pravu druge države, katerih glavni domicil je v drugi državi. Take zahteve veljajo za zagotavljanje javnih storitev in storitev v povezavi z izkoriščanjem energije v vseh njenih oblikah, telekomunikacijami, izkoriščanjem neobnovljivih naravnih virov, prometom in rafiniranjem ogljikovodikov, biotsko raznovrstnostjo in gensko dediščino, vodo ter radiofrekvenčnim spektrom. Popolni ali delni nakup svežnjev delnic ali kakršnih koli pravic za nadzor ali upravljanje družb, dejavnih na področjih iz zgornjega odstavka, je lahko pogojen s soglasjem pristojnih organov. Merila za izdajo licenc, dovoljenj in drugih oblik dovoljenj so pregledna in nediskriminatorna kar zadeva sodelovanje ponudnikov storitev iz pogodbenice EU in ne pomenijo količinske omejitve za zagotavljanje storitev. Posebne zaveze, ki jih sprejme Ekvador v tem sporazumu za strateške sektorje in javne storitve, predstavljajo izjemne okoliščine, določene v nacionalni zakonodaji v zvezi s prenosom pooblastil za opravljanje javnih storitev in storitev v strateških sektorjih na zasebne subjekte. Lastništvo zemljišč in voda Tuji državljani in pravne osebe ne morejo pod nobenim pogojem pridobiti zemljišča ali koncesije na območjih nacionalne varnosti za gospodarsko izkoriščanje. Ekvador si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe v zvezi z lastništvom tujih državljanov na obmejnih območjih, nacionalnih obalah ali na otoškem ozemlju. Bistvena varnost Proizvodnja, uvoz, posest in uporaba kemičnega, biološkega in jedrskega orožja so prepovedani, to pa velja tudi za vnos jedrskih in strupenih odpadkov na nacionalno ozemlje. Socialna ekonomija V skladu z določbami v ustavi republike si Ekvador pridržuje pravico, da sprejme ukrepe za odobritev prednostne in pristranske obravnave za sektorje, ki delujejo in opravljajo dejavnosti z uporabo modela socialne ekonomije, vključno s sektorji, ki delujejo na podlagi povezovanja in kooperativnega delovanja znotraj skupnosti. Kulturna in naravna dediščina Ekvador si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pravice ali prednosti lokalnih skupnosti v zvezi s podporo, spodbujanjem in razvojem pojmov nedotakljive kulturne dediščine. Prav tako si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe, s katerimi se zagotavljajo pravice ali prednosti lokalnih skupnosti v zvezi z zaščito, ohranjanjem, vračilom in spodbujanjem naravne dediščine Ekvadorja, pod katero se razumejo vse fizične, biološke in geološke znamenitosti s stališča okolja, znanosti, kulture ali pokrajine, vključno z nacionalnim sistemom zaščitenih območij ter ranljivimi in ogroženimi ekosistemi. Založništvo Ekvador si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe, s katerimi se v njegovem založniškem sektorju fizičnim in pravnim osebam pogodbenice EU odobri enaka obravnava, kot jo imajo fizične in pravne osebe iz Ekvadorja. 1. POSLOVNE STORITVE A. Strokovne storitve Za izvajanje večine strokovnih storitev v Ekvadorju, mora poklicne kvalifikacije, pridobljene v tujini, priznati nacionalni pristojni organ, ki običajno zahteva stalno prebivališče v Ekvadorju, preden lahko dovoli tako priznanje. a) Pravne storitve (CPC 861): samo pravne storitve glede tuje zakonodaje in mednarodnega prava (razen pravnega svetovanja, pravnega zastopanja in notarskih storitev v skladu z nacionalnim pravom) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. b) Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 862); 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: brez obvez. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. c) Storitve davčnega svetovanja (CPC 863) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: brez obvez. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. d) Arhitekturne storitve (CPC 8671) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. g) Storitve urbanističnega načrtovanja in storitve krajinske arhitekture (CPC 8674) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. e) Inženirske storitve (CPC 8672), razen storitev, ki jih naroči država 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. e) Storitve integriranega inženiringa (CPC 8673), razen storitev, ki jih naroči država Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. h) Zdravstvene in zobozdravstvene službe (CPC 9312) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. B. Računalniške in sorodne storitve, izključno: Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme (CPC 841); Vzdrževanje in popravila pisarniške opreme, vključno z računalniki (845), in druge računalniške storitve (CPC 849). Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. E. Storitve najema/zakupa brez izvajalcev a) Lizing ali najem plovil brez posadke (CPC 83101 in CPC 83103) b) Lizing ali najem letal brez posadke (CPC 83104) c) Lizing ali najem drugih prevoznih sredstev brez izvajalcev (CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105) d) Lizing ali najem drugih strojev in opreme brez izvajalcev (CPC 83106 do CPC 83109) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. F. Druge poslovne storitve A) Storitve oglaševanja (CPC 871) Izključno: Prodaja ali najem oglaševalskega prostora ali časa (CPC 8711) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. b) Tržne raziskave in raziskave javnega mnenja (CPC 864) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. c) Storitve svetovanja pri upravljanju (CPC 865) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. d) Storitve, povezane s svetovanjem pri upravljanju (CPC 866) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. e) Storitve tehničnega preizkušanja in analiz (CPC 8676) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. h) Storitve, povezane z rudarstvom (CPC 883) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. k) Storitve namestitve in zagotovitve osebja (CPC 872) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. m) Sorodne storitve na področju znanstvenega in tehničnega svetovanja (CPC 8675) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. n) Vzdrževanje in popravila opreme (z izjemo pomorskih plovil, letal ali druge prevozne opreme) (CPC 633 in CPC 8861 do CPC 8866) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. o) Storitve čiščenja zgradb 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. o) Fotografske storitve (CPC 875) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. q) Storitve pakiranja (CPC 876) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2. KOMUNIKACIJSKE STORITVE A. Poštne in kurirske storitve (del CPC 7511 in CPC 7512) Storitve v zvezi z obdelavo 7 poštnih pošiljk 8 v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje: (i) obdelava naslovljenih pisnih sporočil v katerem koli fizičnem mediju, vključno s hibridno in direktno pošto, (ii) obdelava naslovljenih paketov, (iii) obdelava naslovljenih tiskovin, (iv) obdelava pošiljk iz (i) do (iii) zgoraj kot priporočene ali zavarovane pošte, (v) ekspresna dostava za pošiljke iz (i) do (iii) zgoraj, (vi) obdelava nenaslovljenih pošiljk in (vii) izmenjava dokumentov. Obveznosti v podsektorjih (i), (iv) in (v) so izključene, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane za državo, in sicer: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od 2,5-kratnega zneska javne osnovne tarife, če tehtajo manj kot 50 gramov, plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopkih. (del CPC 751, del CPC 71235 in del CPC 73210) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: brez obvez do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma. Jih ni, od šestega leta naprej. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. C. Telekomunikacijske storitve Vključno s storitvami, ki so navedene spodaj, razen radiodifuzije Te storitve ne zajemajo gospodarskih dejavnosti, ki zagotavljajo vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve. a) Vse storitve v zvezi s prenosom in sprejemanjem signalov z elektromagnetnimi sredstvi 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. b) Zagotavljanje satelitskih zmogljivosti za priklop televizijskih in radijskih radiodifuznih postaj 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. o) Drugo 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: brez obvez. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 3. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE A. Splošna gradbena dela za visoke gradnje (CPC 512) (CPC 5121) eno ali dvostanovanjske zgradbe, (CPC 5122) večstanovanjske zgradbe, (CPC 5123) skladišča in industrijske zgradbe, (CPC 5125) prireditvene zgradbe, (CPC 51260) hoteli, restavracije in podobne zgradbe. 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. B. Splošna gradbena dela za nizke gradnje (CPC 513), razen storitev, ki jih naroči država 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. C. Inštalacije in montažna dela (CPC 514 in CPC 516) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. D. Zaključna gradbena dela (CPC 517) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. E. Drugo (CPC 511, CPC 515 in CPC 518) (CPC 511 Predpriprava na gradbiščih, CPC 515 Gradbena dela specialnih strok, CPC 518 Storitve v zvezi z dajanjem gradbene opreme ali opreme za rušenje stavb ali inženirskih objektov v najem, vključno z upravljavcem) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 4. DISTRIBUCIJSKE STORITVE A) Posredniške storitve (CPC 621) a) Posredniške storitve v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (del CPC 6111, del CPC 6113 in del CPC 6121 ) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. A) Druge posredniške storitve (CPC 621) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. B. Storitve trgovine na debelo a) Storitve trgovine na debelo v zvezi z gospodarskimi motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (del CPC 6111, del CPC 6113 in del CPC 6121) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. b) Storitve trgovine na debelo v zvezi s telekomunikacijsko terminalno opremo (del CPC 7542) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. c) Druge storitve trgovine na debelo (CPC 622), razen storitev trgovine na debelo v zvezi z energenti, minerali, kemikalijami in farmacevtskim blagom C) Storitve trgovine na drobno (CPC 631, CPC 632, CPC 6111, CPC 6113, CPC 6121, CPC 7542) Storitve trgovine s prehrano na drobno (CPC 631) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Storitve trgovine na drobno, ki ni v zvezi s prehrano (CPC 632) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Prodaja motornih vozil (CPC 6111) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Prodaja delov in dodatkov za motorna vozila (CPC 6113) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Prodaja motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje (CPC 6121) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. Storitve trgovine na debelo in storitve trgovine na drobno v zvezi s telekomunikacijsko terminalno opremo (CPC 7542) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. D. Franšizing (CPC 8929) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 6. OKOLJSKE STORITVE A) Odstranjevanje komunalnih odplak (CPC 9401) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. B. Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. C) Sanitarne in podobne storitve (CPC 9403) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. D) Drugo – Storitve čiščenja izpušnih plinov (CPC 9404) – Storitve zmanjševanja hrupa (CPC 9405) – Storitve varstva narave in krajine (CPC 9406) – Drugo (CPC 9409) 1) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga, nacionalna obravnava: jih ni. 7. FINANČNE STORITVE Če ponudniki zagotavljajo čezmejne finančne storitve v Ekvadorju, vključno z zavarovalniškimi in z zavarovanjem povezanimi storitvami, to ne pomeni, da lahko opravljajo dejavnost ali jo oglašujejo na ozemlju Ekvadorja. Ekvador lahko opredeli pojma ‚opravljati dejavnost‘ in ‚oglaševati‘, če ti opredelitvi nista neskladni z zavezami Ekvadorja za načina 1 in 2. Ekvador lahko zahteva pisna dokazila v zvezi z dovoljenjem, ki ga je pristojni organ druge pogodbenice podelil ponudniku čezmejnih finančnih storitev, ki finančne produkte in instrumente ponuja v Ekvadorju. Zavarovalnice lahko v tujini sklenejo pozavarovanje, če so pozavarovalnice uvrščene v skladu z mednarodnimi standardi in zanje veljajo pravila nadzornega organa za bančništvo, zavarovanje in upravljavce zasebnih pokojninskih skladov (‚SBS – Superintendencia de Banca y Seguros‘). V pojasnilo: če zavarovalnice sklepajo pozavarovanja neposredno, morajo pri tem sodelovati s podjetji, ki so v registru za pozavarovanje SBS. Pomožne storitve finančnih storitev v zvezi zagotavljanjem in prenosom finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov se registrirajo v skladu s pravili, ki jih določi nadzorni organ za bančništvo, zavarovanje in upravljavce zasebnih pokojninskih skladov. Pri teh pomožnih storitvah se ne sme zbirati, ohranjati ali posredovati kreditnih informacij. V pojasnilo: za posredovanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov veljajo določbe Ekvadorja, ki urejajo varstvo takih informacij. V pojasnilo: pri pripravi obveznih bonitetnih ocen za finančne institucije, ustanovljene po ekvadorskem pravu, se od tujih bonitetnih agencij zahteva, da se najprej registrirajo pri nadzornem organu za bančništvo, zavarovanje in upravljavce zasebnih pokojninskih skladov. Ekvador bo na trgu vrednostnih papirjev sprejel bonitetno oceno agencije, ki jo Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) priznava kot ‚nacionalno priznano statistično bonitetno organizacijo‘, v primeru sekundarne javne ponudbe na ekvadorskem trgu vrednostnih papirjev, v tujini izdanih vrednostnih papirjev ali primarne javne ponudbe izdajateljev, ki so multilateralne finančne institucije in priznani kot lokalni izdajatelji, na ekvadorskem trgu vrednostnih papirjev. Ekvador si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe, ki omejujejo pridobitev obveznega zavarovanja zunaj Ekvadorja ali določajo, da se obvezno zavarovanje sklene pri ponudnikih v Ekvadorju, kot je Seguro Obligatorio de Accidentes de Tránsito (SOAT, obvezno avtomobilsko nezgodno zavarovanje). Ekvador si pridržuje pravico, da sprejme ali ohrani ukrepe, ki omejujejo pridobitev pozavarovanja in/ali retrocesije v zvezi s tovrstnimi obveznimi zavarovanji zunaj Ekvadorja ali pa določajo, da se te storitve opravijo pri ponudnikih, ustanovljenih v Ekvadorju. A. VSE ZAVAROVALNIŠKE STORITVE IN Z ZAVAROVANJEM POVEZANE STORITVE Da lahko nerezidenčne zavarovalnice in pozavarovalnice, posredniki in ponudniki pomožnih zavarovalniških storitev delujejo v Ekvadorju, morajo biti registrirani in registracijo obnavljati v skladu s pravili iz nacionalne zakonodaje. 1) Neživljenjsko zavarovanje Za način 1 in način 2 Dostop do trga, nacionalna obravnava: brez obvez, razen za: (a) zavarovanje tveganj v zvezi: (i) s pomorskim prevozom, komercialnim letalskim prevozom ter izstreljevanjem vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti), pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter (ii) z blagom v mednarodnem tranzitu. 2) Pozavarovanje in retrocesija 1) Dostop do trga: jih ni. Nacionalna obravnava: jih ni. Dostop do trga: jih ni. Nacionalna obravnava: jih ni. 3) Posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje 1) Dostop do trga in nacionalna obravnava: brez obvez, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: mednarodni pomorski prevoz in mednarodni komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti), pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega, ter blago v mednarodnem tranzitu. 2) Dostop do trga brez obvez, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: mednarodni pomorski prevoz in mednarodni komercialni letalski prevoz ter izstreljevanje vesoljskih plovil in tovora (vključno s sateliti), pri čemer tako zavarovanje zajema vse ali del navedenega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega, ter blago v mednarodnem tranzitu. Nacionalna obravnava: jih ni. 4) Pomožne zavarovalniške storitve za oceno tveganja (inšpektor za presojo tveganja), obravnavanje odškodninskih zahtevkov (agent za poravnavo škode) in aktuarske storitve 1) Dostop do trga: jih ni. Nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga: jih ni. Nacionalna obravnava: jih ni. B. BANČNE IN DRUGE FINANČNE STORITVE (razen zavarovanja) a) Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov (CPC 81115 do CPC 81119); b) Vse vrste posojil, med drugim potrošniška in hipotekarna posojila, odkupi terjatev ter financiranje gospodarskih poslov (CPC 8113) c) Finančni najem (CPC 8112) d) Storitve plačilnega prometa in prenosa denarja: kreditne, bančne plačilne in debetne kartice, potovalni čeki in bančne menice (CPC 81339) e) Garancije in finančne obveze (CPC 81199) f) Trgovanje za lastni račun ali za račun strank, bodisi na borzi ali na trgu OTC: – z instrumenti trga denarja (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati) (del CPC 81339); – s tujo valuto (CPC 81333), – s finančnimi derivati: terminski posli in opcije (del CPC 81339) – z instrumenti na devizni tečaj in obrestno mero, valutnimi in obrestnimi zamenjavami ter deviznimi in obrestnimi terminskimi posli (del CPC 81339) – s prenosljivimi vrednostnimi papirji (CPC 81321) – z drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami (del CPC 71339) g) Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami (CPC 8132) h) Denarnoposredniški posli (CPC 81339) i) Upravljanje premoženja: vodenje gotovinskega poslovanja ali upravljanje vrednostnih papirjev, upravljanje kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in skrbniške storitve (CPC 8119 + 81323) j) Storitve v zvezi s poravnavami in obračuni finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji (CPC 81339 ali 81319) 1) Dostop do trga: Nacionalna obravnava: jih ni. 2) Dostop do trga: Nacionalna obravnava: jih ni.
| 35,519
| 1
|
2018/52018M8330/52018M8330_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 149
| 435
|
C_2018139SL.01000602.xml
20.4.2018
SL
Uradni list Evropske unije
C 139/6
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.8330 – Maersk Line/HSDG)
(Besedilo velja za EGP)
(2018/C 139/04)
Komisija se je 10. aprila 2017 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) v povezavi s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
—
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,
—
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8330. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
| 12,178
| 1
|
2023/52023XC0627(06)/52023XC0627(06)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,965
| 8,505
|
C_2023224SL.01004301.xml
27.6.2023
SL
Uradni list Evropske unije
C 224/43
Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
(2023/C 224/11)
V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.
VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA
„Bairrada“
PDO-PT-A1537-AM01
Datum vloge: 2. marec 2017
1. Predpisi, ki se uporabijo za spremembo
Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša
2. Opis spremembe in razlogi zanjo
2.1. Kategorije proizvodov vinske trte – posodobitev
Opis
Kategorija proizvodov peneče vino je bila spremenjena v kakovostno peneče vino.
Razlogi
Kategorija proizvodov je prilagojena obdobju, določenemu v zakonodaji.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): povsod, kjer je bila prej navedena kategorija proizvodov peneče vino, je zdaj navedena kategorija kakovostno peneče vino.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Povsod, kjer je bila prej navedena kategorija proizvodov peneče vino, je zdaj navedena kategorija kakovostno peneče vino.
2.2. Kategorije proizvodov vinske trte – nova kategorija proizvodov vinske trte
Opis
Dodana je bila kategorija likersko vino.
Razlogi
S priznanjem označbe porekla bi se povečala gospodarska vrednost proizvoda, ki na območju že obstaja.
To vrsto proizvoda proizvajalci že proizvajajo s tradicionalnimi praksami, ki se uporabljajo na območju, proizvodi pa imajo posebno kakovost in značilne lastnosti. Tako se z vključitvijo tega novega proizvoda v ZOP „Bairrada“ priznajo njegov pomen in kakovost ter dodana vrednost za proizvajalce.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Kategorije proizvodov vinske trte, Opis vin, Posebni enološki postopki, Povezava z geografskim območjem in Dodatni pogoji.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Kategorije proizvodov vinske trte, Opis vin, Posebni enološki postopki, Povezava z geografskim območjem in Dodatni pogoji.
2.3. Opis vin – kategoriji vino in kakovostno peneče vino
Opis
Opis kategorij vino in kakovostno peneče vino je bil izboljšan in prilagojen.
Razlogi
Za prejšnji opis je bilo ugotovljeno, da je splošen in ni dovolj podroben, zato je prilagojen tako, da vključuje lastnosti, povezane s proizvodi z ZOP „Bairrada“. To je potrebno, da se enotni dokument in specifikacija proizvoda uskladita s predpisi.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Opis vin – kategoriji vino in kakovostno peneče vino
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Opis vin – kategoriji vino in kakovostno peneče vino
2.4. Največji donos – Vino in kakovostno peneče vino
Opis
Spremenjeni so bili največji donosi za:
bela vina in vina rosé: 100 hl;
rdeče vino: 80 hl;
kakovostno peneče vino: 120 hl;
Razlogi
Največji donos se je povečal, da se te vrednosti uskladijo z dejanskimi ravnmi proizvodnje na območju, ne da bi se s tem ogrozile njihove posebne značilnosti.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Enološki postopki
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Enološki postopki
2.5. Glavne sorte vinske trte – nove sorte
Opis
Trsni izbor je bil spremenjen/posodobljen. Dodana je sorta viognier.
Razlogi
Trsni izbor za proizvodnjo vin na območju je treba posodobiti in uskladiti z novim pravnim okvirom nacionalnega trsnega izbora za proizvodnjo vina na Portugalskem, vključno z novo sorto, pomembno za značilnostno opredelitev vin v regiji. Ta sorta spada med sorte, ki se tradicionalno gojijo na geografskem območju, zato njena vključitev ne spreminja posebnosti vin z ZOP „Bairrada“, temveč ga optimizira.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Glavne sorte vinske trte
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Glavne sorte vinske trte
2.6. Povezava z geografskim območjem
Opis
Opis povezave z geografskim območjem je bil prilagojen in izboljšan. Informacije o geografskem območju, podatki o proizvodu in njegova vzročna povezava so bili spremenjeni za dosedanje in nove kategorije proizvodov.
Razlogi
Ker je bilo po eni strani ugotovljeno, da je prejšnji opis povezave splošen in ni dovolj podroben, po drugi strani pa je bilo treba za novo kategorijo proizvodov (likersko vino) dodati opis povezave, je bila vsebina te točke spremenjena tako, da vključuje vse kategorije proizvodov. Vsebina je tako objektivnejša, saj se vzpostavljena povezava z geografskim območjem uporablja za vse kategorije.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Povezava z geografskim območjem
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Povezava z geografskim območjem
2.7. Vina – izraz „clássico“
Opis
Uvedena je bila zahteva za uporabo izraza „clássico“ na etiketi.
Razlogi
Treba je bilo določiti pogoje in zahteve za uporabo izraz „clássico“ na etiketah vin.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): Dodatni pogoji – Dodatne določbe o označevanju
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Dodatni pogoji – Dodatne določbe o označevanju
2.8. Podatki o vložniku
Opis
Posodobljeni so bili podatki o vložniku.
Razlogi
Podatki so zastareli, zato jih je treba posodobiti. To je potrebno za uskladitev specifikacije proizvoda s predpisi in boljšo razjasnitev dosedanjega opisa.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): ta sprememba ne spremeni enotnega dokumenta.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Druge informacije – podatki o vložniku
2.9. Podatki o deležnikih
Opis
Črtani so bili podatki o deležnikih.
Razlogi
Podatki o vložniku so bili zaradi nesporazuma pomotoma vneseni v to polje. Ti podatki so zdaj črtani. To je potrebno za uskladitev specifikacije proizvoda s predpisi in boljšo razjasnitev dosedanjega opisa.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): ta sprememba ne spremeni enotnega dokumenta.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Druge informacije – podatki o deležniku
2.10. Podatki o kontrolnih organih
Opis
Podatki o kontrolnih organih so bili posodobljeni.
Razlogi
Podatki so zastareli, zato jih je treba posodobiti. To je potrebno za uskladitev specifikacije proizvoda s predpisi in boljšo razjasnitev dosedanjega opisa.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): ta sprememba ne spremeni enotnega dokumenta.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Druge informacije – Informacije o kontrolnih organih
2.11. Podatki o pristojnih nadzornih organih
Opis
Podatki o pristojnih nadzornih organih so bili posodobljeni.
Razlogi
Podatki so zastareli, zato jih je treba posodobiti. To je potrebno za uskladitev specifikacije proizvoda s predpisi in boljšo razjasnitev dosedanjega opisa.
Enotni dokument (spremenjeni oddelki): ta sprememba ne spremeni enotnega dokumenta.
Specifikacija proizvoda (spremenjeni oddelki): Druge informacije – Informacije o pristojnih nadzornih organih
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime prozvoda
Bairrada
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
1.
Vino
3.
Likersko vino
5.
Kakovostno peneče vino
4. Opis vin
4.1. Vino (belo, rdeče in rosé)
KRATEK OPIS
Bela vina: Imajo svež okus in so blede citrinaste barve z občasnimi zelenkastimi ali rahlo zlatimi odtenki, kadar vrejo v novih lesenih sodih. Imajo nežne cvetlične in/ali sadne arome, ki včasih privzamejo intenzivnejše tropske in maslene note. To so strukturirana vina z dobro naravno uravnoteženostjo kislin in alkohola ter odlično svežino.
Rdeča vina: So intenzivno rdeče barve z občasnimi modrikastimi odtenki, sadnimi aromami borovnic, bergamotke in začimb ter imajo močno taninsko strukturo in znatno vsebnost kislin. S staranjem pridobijo terciarne arome gozdnih sadežev, smol, začimb, medu in arom dima ter dobro strukturo zaradi dobre uravnoteženosti alkohola, kislin in taninov, kar kaže na dolgo obstojnost.
Vina rosé: So oranžne do rdeče barve s sadnimi aromami rdečega jagodičja. V ustih so zmerno kisla in zelo sveža.
Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti, določene v zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)
4.2. Kakovostno peneče vino (belo, rdeče in rosé)
KRATEK OPIS
Bela vina: So blede citrinaste barve z rahlimi zlatimi odtenki. Imajo cvetlične in sadne arome ter arome belomesnatega sadja. Dlje časa starana bela vina imajo intenzivne arome in arome po praženem. Imajo intenziven okus, skladen volumen in so izjemno sveža, v ustih pa se občuti pena.
Rdeča vina: So rdečkaste barve, včasih nekoliko intenzivna, v ustih pa se občutita odlična svežina in pena. Arome so cvetlične in sadne. Dlje časa starana bela vina imajo intenzivne arome in arome po praženem. Zaradi taninov je okus polnega telesa, so uravnotežena ter imajo drobne in obstojne mehurčke.
Vina rosé: So oranžne do rožnate barve. Arome so cvetlične in sadne, z aromami rdečega jagodičja (kot so češnje, robide in jagode), dlje časa starana vina pa imajo arome po praženem in intenzivne arome. V ustih so nežna, imajo uravnotežene kisline ter odlično svežino in peno.
Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti, določene v zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
11
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)
4.3. Likersko vino (belo in rdeče)
KRATEK OPIS
Bela vina: So rahlo zlate barve, včasih s kostanjevimi odtenki zaradi staranja v sodu. Včasih imajo aromo agrumov z notami oreškov in rahlimi notami oksidacije. Okus je zmerno sladek in občuti se alkohol. Okus je strukturiran, z izrazitimi kislinami, kar mu daje na splošno prevladujočo svežino.
Rdeča vina: Barva lahko sega od zmerno rdečkaste do temno rdeče ter ima lahko tudi rumene, oranžne in kostanjeve odtenke zaradi staranja v sodu. Arome so po suhem sadju in zelo svežem, kislem rdečem jagodičju, kot je višnja, pa tudi po oksidaciji. Prisotne so lahko tudi rahle note medu in/ali fig. Rdeča likerska vina imajo strukturiran okus z izrazitimi kislinami, kar daje na splošno prevladujočo svežino, čeprav se občuti tudi zmerna sladkost. V okusu je mogoče zaznati nekaj židkosti, potem ko vina dozorijo v hrastovih sodih.
Za druge analitske parametre se uporabljajo vrednosti, določene v zakonodaji.
Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
16
Najnižja vsebnost skupnih kislin
v gramih na liter, izraženih kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)
5. Enološki postopki
Posebni enološki postopki
5.1. Kakovostno peneče vino – metoda
Posebni enološki postopek
Kakovostna peneča vin z ZOP „Bairrada“ je treba proizvajati s tradicionalno metodo vrenja v steklenicah, ki je v skladu z določbami veljavne zakonodaje.
5.2. Vino, kakovostno peneče vino in likersko vino – naravni volumenski delež alkohola
Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin
Volumenski delež naravnega alkohola v moštu, ki se uporablja za proizvodnjo vinskih proizvodov z ZOP „Bairrada“, mora znašati najmanj:
—
11 vol. % za bela in rdeča vina ter vina rosé,
—
9,5 vol. % za kakovostna peneča vina,
—
12 vol. % za likerska vina.
5.3. Kakovostno peneče vino – staranje
Posebni enološki postopek
Kakovostno peneče vino z ZOP „Bairrada“ mora po datumu stekleničenja za dajanje na trg ostati v prostorih polnilnice najmanj 9 mesecev.
5.4. Likersko vino – proizvodnja
Ustrezna omejitev pri proizvodnji vin
Likersko vino z ZOP „Bairrada“ se proizvaja iz mošta iz grozdja, primernega za proizvode z ZOP „Bairrada“, v zgodnji fazi vrenja, ki se mu se doda vinski destilat z deležem dejanskega alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %, če se upoštevajo lastnosti, določene v veljavni zakonodaji.
5.5. Vina, kakovostna peneča vina in likerska vina – metode gojenja, gojitvene oblike vinske trte in tla
Pridelovalne prakse
V vinogradih za proizvodnjo vinskih proizvodov z ZOP „Bairrada“ je treba uporabljati pridelovalne prakse, ki so tradicionalne na območju ali jih priporoča certifikacijski organ.
Za vinske trte se mora uporabljati polprosta gojitvena oblika ali kordon, gostota zasaditve pa mora znašati več kot 3 000 rastlin/ha.
Vinske trte za proizvodnjo vinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja ZOP „Bairrada“, je treba zasaditi v tla ali morajo že rasti v tleh z naslednjimi lastnostmi:
(a)
rjava ali rdeča apnenčasta tla,
(b)
huminski ali nehuminski litosolni skrilavci,
(c)
podzoli iz nekonsolidiranega peska.
Največji donosi
1.
Vino (bela vina in vina rosé)
100 hektolitrov na hektar
2.
Vino (rdeče)
80 hektolitrov na hektar
3.
Kakovostno peneče vino
120 hektolitrov na hektar
4.
Likersko vino
100 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Geografsko območje za označbo porekla „Bairrada“ zajema:
(a)
občine Anadia, Mealhada in Oliveira do Bairro;
(b)
naslednje krajevne skupnosti v občini Águeda: zvezo krajevnih skupnosti Recardães in Espinhel, zvezo krajevnih skupnosti Águeda in Borralha, zvezo krajevnih skupnosti Barrô in Aguada de Baixo, samo krajevno skupnost Óis da Ribeira v zvezi krajevnih skupnosti Travassô in Óis da Ribeira, samo krajevno skupnost Belazaima do Chão v zvezi krajevnih skupnosti Belazaima do Chão, Castanheira do Vouga in Agadão ter krajevne skupnosti Aguada de Cima, Fermentelos in Valongo do Vouga;
(c)
samo krajevno skupnost Nariz v zvezi krajevnih skupnosti Requeixo, Nossa Senhora de Fátima in Nariz v občini Aveiro;
(d)
naslednje krajevne skupnosti v občini Cantanhede: zvezo krajevnih skupnosti Sepins in Bolhoa, zvezo krajevnih skupnosti Vilamar in Corticeiro de Cima, zvezo krajevnih skupnosti Covões in Camarneira, zvezo krajevnih skupnosti Portunhos in Outil, zvezo krajevnih skupnosti Cantanhede in Pocariça ter krajevne skupnosti Ançã, Cadima, Cordinhã, Febres, Murtede, Ourentã, Sanguinheira in São Caetano;
(e)
naslednje krajevne skupnosti v občini Coimbra: zvezo krajevnih skupnosti Souselas in Botão, zvezo krajevnih skupnosti Trouxemil in Torre de Vilela ter samo krajevno skupnost Vil de Matos v zvezi krajevnih skupnosti Antuzede in Vil de Matos;
(f)
naslednje krajevne skupnosti v občini Vagos: samo krajevno skupnost Covão do Lobo v zvezi krajevnih skupnosti Fonte de Angeão in Covão do Lobo, samo krajevno skupnost Santa Catarina v zvezi krajevnih skupnosti Ponte de Vagos in Santa Catarina ter krajevni skupnosti Ouca in Sosa.
7. Glavne sorte vinske trte
Alfrocheiro – tinta-bastardinha
Aragonez – tinta-roriz; tempranillo
Arinto – pedernã
Baga
Bastardo – graciosa
Bical – borrado-das-moscas
Cabernet-sauvignon
Camarate
Castelão – joão-de-santarém(1), periquita
Cercial – cercial-da-bairrada
Chardonnay
Fernão-pires – maria-gomes
Jaen – mencía
Merlot
Petit-verdot
Pinot-blanc
Pinot-noir
Rabo-de-ovelha
Rufete – tinta-pinheira
Sauvignon – sauvignony-blanc
Sercialinho
Syrah – shiraz
Tinta-barroca
Tinto-cão
Touriga-franca
Touriga-nacional
Verdelho
Viognier
8. Opis povezave
Vino, kakovostno peneče vino in likersko vino
Podatki o geografskem območju, ki so pomembni za povezavo
Naravni dejavniki: geografsko območje na severu meji na reko Vouga, na jugu pa na reko Mondego, na vzhodu meji na gorski verigi Bussaco in Caramulo, na zahodu pa na Atlantski ocean.
Območje je pretežno ravno s položnimi griči, ki redko presežejo nadmorsko višino 250 m.
Območje ZOP „Bairrada“ obsega ravnino oziroma planoto, ki se razteza vzdolž Atlantika, kar močno vpliva na podnebje na območju.
Na sredozemsko podnebje močno vpliva Atlantik z dolgimi in hladnimi zimami ter blagimi povprečnimi temperaturami, vendar obilnimi padavinami. Vroča poletja omilijo vetrovi z Atlantskega oceana. Dnevi so vroči in noči hladne, temperaturni razpon pa je velik.
Tla so mineralna in so nastajala v različnih geoloških obdobjih. Na splošno so revna in peščena do glinasta, ponekod pa tudi peščeno ilovnata. Vinske trte se večinoma gojijo v glinastih in glinasto-apnenčastih tleh.
Človeški dejavniki: gojenje vinske trte na območju Bairrada je imelo od srednjega veka pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju regije.
Vina s tega območja so bila uveljavljena, njihova kakovost pa je bila priznana že v 19. stoletju, ko so ugotovili, da ima območje potencial za proizvodnjo penečih vin. Leta 1890 so na tem območju na Portugalskem prvič proizvedli komercialna peneča vina.
Posebne lastnosti proizvodov, povezane z geografskim območjem
Vina, kakovostna peneča vina in likerska vina z ZOP „Bairrada“ imajo skupne posebne lastnosti. Zanje sta značilni bogata aroma in poudarjena svežina, ki jo zaznamujejo dobra struktura ter uravnotežene in izrazite kisline (ki odražajo visoko vsebnost nehlapnih kislin).
Povezava z geografskim območjem
Zmerna nadmorska višina in močan vpliv Atlantika sta ključna dejavnika za veliko padavin, po katerih je območje znano. Te lastnosti so ugodne za pridelavo grozdja z uravnoteženo zrelostjo, iz katerega se proizvajajo vina z izrazitimi kislinami in številnimi predhodniki arom.
Vpliv Atlantika, ki je opazen na celotnem geografskem območju, skupaj z veliko količino padavin prispeva tudi k svežini, ki jo je mogoče zaznati v vinih s tega območja. To izhaja predvsem iz vsebnosti naravnih kislin v grozdju, ki se prideluje v teh razmerah.
Tla na geografskem območju so nastala iz sedimentnih kamnin. Vinska trta se goji na območjih apnenčastih tal iz jure, območjih tal iz peščenjaka iz triasa ali konglomerata iz krede.
Geografsko območje torej ima odlične razmere za gojenje vinske trte, zlasti v razpoložljivosti vode v teh tleh ter njihovi prepustnosti in zadrževanju vode v najbolj deževnih mesecih. To pomembno prispeva k lastnostim vin iz grozdja, proizvedenega na tem območju, zlasti k izraziti vsebnosti nehlapnih kislin, ki bistveno prispevajo k svežini vin.
Človeški dejavnik, zaradi katerega se ohranjajo prakse in tradicije in ki se odraža pri izboru sort, ki so najbolje prilagojene razmeram na geografskem območju, je odločilnega pomena za pridelavo grozdja, ki vinom, kakovostnim penečim vinom in likerskim vinom z ZOP „Bairrada“ daje posebne lastnosti.
Prakse in tehnične možnosti (pri trgatvi, vrenju, maceraciji in staranju), ki temeljijo na človeških dejavnikih, povezanih s tradicijo območja, vplivajo tudi na splošne lastnosti vinskih proizvodov z ZOP „Bairrada“.
Vina zaradi prepleta talnih in podnebnih dejavnikov, sort vinske trte na območju ter tradicionalnega znanja in izkušenj pridobijo posebne lastnosti, ki jih zaznamujejo mineralnost, vsebnost kislin in svežina vinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja ZOP „Bairrada“.
9. Bistveni dodatni pogoji
Vino, kakovostno peneče vino in likersko vino
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Etiketa se mora pred dajanjem na trg oceniti.
Na etiketi mora biti znamka.
Vino – uporaba izraza „clássico“
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Za uporabo izraza „clássico“ na etiketah vin z ZOP „Bairrada“ morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
za proizvodnjo vin, za katera se lahko uporablja izraz „clássico“, se lahko uporabljajo naslednje sorte s seznama sort na območju:
Arinto (pedernã)
Bical (borrado-das-moscas)
Cercial (cercial-da-bairrada)
Fernão-pires (maria-gomes)
Rabo-de-ovelha
Alfrocheiro (tinta-bastardinha)
Baga
Camarate
Castelão
Jaen (Mencia)
Touriga-nacional
(b)
največji donos na hektar vinogradov za proizvodnjo vin, za katera se lahko uporablja izraz „clássico“, je 55 hektolitrov na hektar;
(c)
volumenski delež dejanskega alkohola v vinih, za katera se lahko uporablja izraz „clássico“, mora biti najmanj:
12 vol. % za bela vina,
12,5 vol. % za rdeča vina;
(d)
delež naravnega alkohola v moštih za proizvodnjo vin, za katera se lahko uporablja izraz „clássico“, mora biti najmanj:
12 vol. % za bela vina,
12,5 vol. % za rdeča vina;
(e)
vina, za katera se lahko uporablja izraz „clássico“, se morajo starati vsaj:
rdeča vina – 30 mesecev, od tega najmanj 12 mesecev v steklenici,
bela vina – 12 mesecev, od tega najmanj šest mesecev v steklenici.
Povezava do specifikacije proizvoda
https://www.ivv.gov.pt/np4/8617.html
(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.
| 15,678
| 1
|
2016/Legislative acts_56/Legislative acts_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 8,585
| 18,888
|
PE-CONS 21/1/16 REV 1
SL
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI PARLAMENT SVET
Strasbourg , 14. september 2016
(OR. en)
2014/0268 (COD)
LEX 1691 PE-CONS 21/1 /16
REV 1
ENT 78
ENV 242
MI 257
CODEC 507
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAHTEVAH V ZVEZI Z MEJNIMI
VREDNOSTMI E MISIJ PLINASTIH IN TRDNIH ONESNAŽEVAL IN HOMOLOGACIJO ZA
MOTORJE Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM ZA NECESTNO MOBILNO MEHANIZACIJO,
O SPREMEMBI UREDB (EU) ŠT. 1024/2012 IN (EU) ŠT. 167/2013 TER O SPREMEMBI IN
RAZVELJAVITVI DIREKTIVE 97/68/ES
PE-CONS 21/1/16 REV 1 1
SL
Uredba (EU) 2016/…
Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 14. septembra 2016
o zahtevah v zvezi
z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z
notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo, o spremembi uredb (EU) št.
1024/2012 in (EU) št. 167/2013 t er o spremembi in razveljavitvi Direktive 97/68/ES
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredov anju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko- socialnega odbora1,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom2,
1 UL C …
2 Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2016 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in
odločitev Sveta z dne 18. julija 2016.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 2
SL
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost i
pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V ta namen so bili z Direktivo 97/68/ES
Evropskega parlamenta in Sveta1 določeni ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka iz
motorjev, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehaniza cijo. Treba si je
prizadevati za razvoj in delovanje notranjega trga Unije.
(2) Notranji trg bi moral temeljiti na preglednih, enostavnih in doslednih pravilih, ki
zagotavljajo pravno varnost in jasnost, kar lahko koristi tako podjetjem kot potrošnikom.
(3) Zaradi poenostavitve in pospešitve sprejetja zakonodaje Unije o homologaciji motorjev in je bil v zvezi s tako zakonodajo uveden nov regulativni pristop. V skladu s tem pristopom zakonodajalec določi temeljna pravila in načela, za sprejetje delegiranih i n izvedbenih
aktov o dodatnih tehničnih podrobnostih pa pooblasti Komisijo. Kar zadeva bistvene zahteve, bi bilo zato treba v tej uredbi določiti le temeljne določbe o emisijah plinastih in
trdnih onesnaževal ter homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno
mobilno mehanizacijo, Komisijo pa bi bilo treba pooblastiti za določitev tehničnih
specifikacij v delegiranih in izvedbenih aktih.
1 Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o
približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz
motorjev z notranjim izgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L 59, 27.2.1998, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 3
SL
(4) Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1 je vzpostavila regulativni
okvir za odobritev in tržni nadzor kmetijskih in gozdarskih vozil. Glede na podobnost
področij in pozitivne izkušnje pri uporabi Uredbe (EU) št. 167/2013 bi bilo treba številne
pravice in obveznosti, ki jih je vzpostavila navede na uredba, upoštevati pri necestni
mobilni mehanizaciji. Vendar je bistveno, da se sprejme ločen sklop pravil, s čimer bodo v
celoti upoštevane posebne zahteve, povezane z motorji za necestno mobilno mehanizacijo.
(5) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlam enta in Sveta2 določa bistvene zdravstvene in
varnostne zahteve pri zasnovi in izdelavi za izboljšanje varnosti mehanizacije, dane na trg. Vendar pa navedena direktiva ne določa zahtev v zvezi z emisijami plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za nece stno mobilno mehanizacijo. Zato bi bilo treba določiti
nekatere posebne obveznosti za proizvajalce necestne mobilne mehanizacije, s čimer bi zagotovili, da se namestitev motorjev v tako mehanizacijo izvede na način, ki ne vpliva negativno na zmogljivost motorja, kar zadeva emisije plinastih in trdnih onesnaževal. Potrebne so tudi nekatere obveznosti v zvezi z vidiki, povezanimi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, da se zagotovi učinkovitost mejnih vrednosti emisij za motorje, določenih v tej uredbi.
1 Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o
odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
2 Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in
spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 4
SL
(6) Ta uredba bi morala vsebovati bistvene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in
postopki za EU -homologacijo za motorje za necestno mobilno mehanizacijo. Glavni
elementi zadevnih zaht ev iz te uredbe temeljijo na rezultatih ocene učinka z dne
20. novembra 2013, ki jo je izvedla Komisija in ki zajema analizo različnih možnosti ter navaja možne prednosti in slabosti z gospodarskega, okoljskega varnostnega in družbenega vidika ter z vidika zdravstvenih posledic. V to analizo so bili vključeni tako kvalitativni kot
kvantitativni vidiki.
(7) S to uredbo bi bilo treba določiti harmonizirana pravila za EU -homologacijo motorjev za
necestno mobilno mehanizacijo, da se zagotovi delovanje notranjeg a trga. Zato bi bilo
treba določiti nove mejne vrednosti emisij, ki bi morale veljati za motorje za necestno mobilno mehanizacijo in tudi za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, s katerimi bi upoštevali tehnološki napredek in zagotovili zbliževanje s polit ikami Unije v cestnem
sektorju. Te nove mejne vrednosti emisij bi bilo treba določiti, da se dosežejo cilji Unije v zvezi s kakovostjo zraka in zmanjšajo emisije necestne mobilne mehanizacije ter kmetijskih in gozdarskih vozil, s tem pa zmanjšanje deleža e misij necestne mobilne
mehanizacije v primerjavi z emisijami cestnih vozil. V skladu s tem bi bilo treba razširiti področje uporabe zakonodaje Unije na tem področju, da se izboljša harmonizacija trga na ravni Unije in mednarodni ravni ter zmanjša tveganje izkrivljanja trga in zdravju škodljivih učinkov.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 5
SL
(8) Cilj te uredbe je poleg širitve področja uporabe zakonodaje Unije na področju
harmonizacije trga in zmanjšanja tveganja izkrivljanja trga tudi poenostaviti veljavni pravni okvir, vključno z določitvijo ukrepov za poenostavitev upravnih postopkov, ter izboljšati splošne pogoje za izvrševanje take zakonodaje, zlasti s krepitvijo pravil o tržnem nadzoru.
(9) V Beli knjigi Komisije z dne 28. m arca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski
prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“ je poudarjena posebna vloga železnic in prevoza po celinskih plovnih poteh pri doseganju podnebnih ciljev. Zaradi pomanjkljivega napredka teh prevoznih sredstev z vidika njihovega prispevka h kakovosti zraka v primerjavi z drugimi sektorji bi morala Komisija
in organi držav članic v okviru svojih pristojnosti zagotoviti različne možnosti za spodbujanje inovacij na področju tehnologije za preprečevanje emisij, da bi nadaljnja preusmeritev pre voza vse večjih količin tovora na železnice in celinske plovne poti
prinesla tudi izboljšanje kakovosti zraka v Evropi.
(10) Zahteve v zvezi z motorji za necestno mobilno mehanizacijo bi morale biti skladne z načeli
iz sporočila Komisije z dne 5. junija 2002 z naslovom „Akcijski načrt – Poenostavitev in
izboljšanje regulativnega okolja“.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 6
SL
(11) Sedmi splošni okoljski akcijski program Unije, kot je bil sprejet s Sklepom
št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta1, opozarja na dogovor Unije, da bo
dosegla ravni kakovosti zraka, ki nimajo znatnega negativnega vpliva na človekovo
zdravje in okolje ter ne predstavljajo znatnih tveganj zanju. V zakonodaji Unije so določene ustrezne mejne vrednosti emisij, povezane s kakovostjo zunanjega zraka, za varovanje zdr avja ljudi, še zlasti občutljivejših posameznikov, ter nacionalne zgornje meje
emisij
2. Komisija je po svojem sporočilu z dne 4. maja 2001, s katerim je bil vzpostavljen
program „Čist zrak za Evropo“ (CAFE), 21. septembra 2005 sprejela še eno sporočilo z naslovom „Tematska strategija o onesnaževanju zraka“. Eden od sklepov te tematske strategije je, da je za dosego ciljev Unije glede kakovosti zraka potrebno nadaljnje zmanjšanje emisij v prometnem sektorju (zračnem, pomorskem in kopenskem prevozu), gospodinjstvih ter v energetskem, kmetijskem in industrijskem sektorju. V tem smislu bi bilo treba k cilju zmanjšanja emisij motorjev za necestno mobilno mehanizacijo, pristopiti v okviru splošne strategije. Nove mejne vrednosti emisij, imenovane „ stopnja V“, spadajo
med ukrepe, namenjene zmanjšanju sedanjih emisij onesnaževal zraka med uporabo mehanizacije, kot so trdna onesnaževala, in predhodnikov ozona, kot so dušikovi oksidi (NOx) in ogljikovodiki.
1 Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o
splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju
omejitev našega planeta (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).
2 Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem
okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1) ; Direktiva
2008/50/ES Evropskega parlament a in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega
zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 7
SL
(12) Svetovna zdravstvena organizacija je 12. junija 2012 v okviru svoje Mednarodne agencije
za raziskave raka emisije izpušnih plinov iz dizelskih motorjev uvrstila med „rakotvorne
snovi za človeka“ (skupina 1), in sicer na podlagi zadostnih dokazov, da je izpostavljenost
tem plinom povezana z večjim tveganjem za pljučnega raka.
(13) Da bi do leta 2020 in po njem dosegli izboljšanje kakovosti zraka v Uniji in trajno dosegli njene cilje glede zaščite zraka, si je treba nenehno prizadevati za zmanjšanje emisij iz
različnih tipov motorjev. Proizvajalci bi zato morali p rejeti jasne in izčrpne informacije o
bodočih mejnih vrednostih emisij ter dovolj časa, da zagotovijo njihovo spoštovanje in potreben tehnični razvoj.
(14) Pri določanju mejnih vrednosti emisij je pomembno upoštevati njihov vpliv na konkurenčnost trgov in proizvajalcev, neposredne in posredne stroške za podjetja ter
koristi, ki iz tega izhajajo, kot so spodbujanje inovacij, izboljšanje kakovosti zraka, nižji stroški zdravstva in podaljšanje življenjske dobe.
(15) Za trajno zmanjšanje emisij iz motorjev je t reba nenehno krepiti neposredno sodelovanje
med proizvajalci in sorodnimi podjetji na eni strani ter uveljavljenimi znanstvenoraziskovalnimi ustanovami na drugi. Takšno sodelovanje ima pomembno vlogo pri razvoju novih proizvodov in tehnologij, ki pozitivno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 8
SL
(16) Emisije iz motorjev za necestno mobilno mehanizacijo pomenijo znaten delež skupnih
emisij nekaterih škodljivih onesnaževal zraka, ki jih povzroča človek. Za motorje, ki povzročajo znaten delež onesnaževanja zraka z dušikovimi oksidi in trdnimi delci, bi bilo treba uporabljati nove mejne vrednosti emisij.
(17) Da bi zagotovili kar najvišjo stopnjo zaščite delavcev v bližini mehanizacije in kar najbolj omejili skupno izpostavljenost delavcev v bližini več razli čnih naprav mobilne
mehanizacije in opreme, je treba uporabiti trenutno razpoložljivo tehnologijo, da bi emisije zmanjšali na najnižjo možno raven.
(18) Komisija bi morala spremljati emisije, ki še niso zakonsko urejene in ki so posledica širše uporabe nov ih sestav goriva, tehnologij motorjev in sistemov za uravnavanje emisij. Po
potrebi bi morala predložiti predlog Evropskemu parlamentu in Svetu za ureditev takšnih emisij.
(19) Spodbujati je treba uvedbo motorjev na alternativna goriva, ki imajo lahko nizke emisije dušikovih oksidov in trdnih onesnaževal. Zato bi bilo treba prilagoditi mejne vrednosti
skupnih ogljikovodikov, da se upoštevajo nemetanski ogljikovodiki in emisije metana.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 9
SL
(20) Ta uredba ne posega v pravico držav članic, da ob spoštovanju Pogodb določijo zahteve, za
katere menijo, da so potrebne za zagotovitev zaščite vseh oseb in delavcev pri vsakokratni uporabi necestne mehanizacije iz te uredbe, pod pogojem, da te zahteve ne vplivajo na dajanje na trg motorjev za tako mehanizacijo.
(21) Da se zagotovi uravnavanje emisij izredno majhnih delcev trdnih onesnaževal (velikosti 0,1 μm in manj), bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje pristopa v zvezi z emisijami delcev trdnih onesnaževal, ki bo poleg trenutno uporabljenega pristopa na podla gi mase delcev temeljil tudi na njihovem številu. Pri pristopu, ki temelji na številu
trdnih delcev, bi se morali opreti na rezultate programa za merjenje trdnih delcev Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (v nadaljnjem besedilu: UN/ECE), skladen pa bi moral biti z obstoječimi visoko zastavljenimi cilji varovanja okolja.
(22) Da bi se ti okoljski cilji dosegli, je primerno, da bodo mejne vrednosti števila trdnih delcev, določene v tej uredbi, verjetno izražale najvišje stopnje učinkovitosti, ki jih je trenutno
mogoče doseči s filtri za zaščito pred delci ob uporabi najboljše razpoložljive tehnologije.
(23) Glede na dolgo življenjsko dobo necestne mobilne mehanizacije je primerno razmisliti o naknadnem opremljanju motorjev, ki so že v uporabi. Takšno naknadno opremljanje bi bilo treba izvesti zlasti na gosto naseljenih urbanih območjih, kar bi bilo državam članicam v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja zakonodaje Unije glede kakovosti zraka. Za zagotovitev primerljive in visoko zastavljene ravni na knadnega opremljanja bi morale
države članice upoštevati načela Pravilnika UN/ECE št. 132.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 10
SL
(24) Po potrebi in v primeru medsebojno povezanih tehnologij bi bilo treba poiskati sinergije
med zmanjševanjem emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev z a necestno
mobilno mehanizacijo, in mejnimi vrednostmi emisij, ki veljajo za težka gospodarska vozila. Na ta način bi lahko pripomogli k povečanju ekonomije obsega in izboljšanju kakovosti zraka.
(25) Komisija bi morala pri preskusnih postopkih, ki so podl aga predpisov o emisijah pri
podeljevanju EU -homologacije, sprejeti na svetovni ravni harmonizirane preskusne cikle.
Pri spremljanju dejanskih emisij med uporabo mehanizacije bi bilo treba preučiti tudi možnost uporabe prenosnih sistemov za merjenje emisij.
(26) Kot odziv na dejanske emisije med uporabo mehanizacije in da bi pripravili postopek skladnosti med obratovanjem, bi bilo treba v primernem časovnem okviru sprejeti metodologijo preskušanja za spremljanje izpolnjevanja zahtev glede vrednosti emisij, ki bi temeljila na uporabi prenosnih sistemov za merjenje emisij.
(27) Ustrezno delovanje sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, zlasti v primeru
dušikovih oksidov, je bistveno za spoštovanje predpisanih mejnih vrednosti za emisije onesnaževal. Zato bi bilo treba uvesti ukrepe, s katerimi bi zagotovili ustrezno delovanje sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov, ki temeljijo na uporabi katerega koli potrošnega reagenta ali reagenta, ki ga ni mogoče obnoviti.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 11
SL
(28) Prenosne gasilske črpalke so bi stvene v določenih izrednih razmerah, v katerih vodni
dovod ni na voljo. Z vgradnjo sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov v motorje
tovrstne mehanizacije pa bi njeno težo in obratovalne temperature povečali v tolikšnem obsegu, da bi postala nevarna za upravljavca in da je ne bi bilo mogoče upravljati ročno.
Prenosne gasilske črpalke bi bilo treba zato izvzeti s področja uporabe te uredbe.
(29) Spremembe motorja, kot so izključitev sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov ali povečanje njegove moči, bi lahko resno vplivale na vrednosti in trajnost emisij motorja. Pravne osebe, ki te spremembe opravijo, bi zato morale biti odgovorne za zagotavljanje spoštovanja ustreznih mejnih vrednosti emisij.
(30) Dovoliti bi bilo treba, da se motorji, ki so z ajeti in skladni z novimi pravili o mejnih
vrednostih emisij in postopki EU -homologacije iz te uredbe, dajo na trg v državah
članicah. Za take motorje ne bi smele veljati nobene druge nacionalne zahteve glede emisij, kar zadeva njihovo dajanje na trg. S te m ne bi smeli posegati v pravico držav
članic, da spodbujajo ali omejujejo uporabo motorjev, ki so že bili dani na trg, pod pogojem, da merila, ki se pri tem uporabljajo, niso diskriminatorna in so objektivno
utemeljena. Države članice, ki podeljujejo EU -homologacije, bi morale sprejeti ukrepe za
preverjanje, da se zagotovi, da je mogoče identificirati motorje, proizvedene na podlagi postopkov EU -homologacije..
PE-CONS 21/1/16 REV 1 12
SL
(31) Za motorje, namenjene za izvoz in za uporabo v oboroženih silah, ne bi smele veljati
mejne vrednosti emisij, določene v tej uredbi. Kljub temu bi bilo treba v nekaterih primerih predpisati oznake za razlikovanje med takimi motorji in motorji, za katere veljajo zadevne mejne vrednosti emisij.
(32) Da bi upoštevali omejitve v zvezi z logistično do bavo in omogočili proizvodnjo „ob
pravem času“ in da bi se izognili nepotrebnim stroškom in upravnim bremenom, bi moralo biti proizvajalcu dovoljeno, da s soglasjem proizvajalca originalne opreme motor dobavi ločeno od sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov.
(33) Nekatere vrste necestne mobilne mehanizacije delujejo v ekstremnih pogojih, v katerih so
prisotna tveganja za življenje ali zdravje, ali pa zanje veljajo zelo visoke tehnične zahteve.
Zaradi teh posebnih okoliščin in ob razmeroma majhnem številu motorjev za necestno mobilno mehanizacijo bi bilo treba določiti nekatere izjeme glede zahtev o mejnih vrednostih emisij iz te uredbe v zvezi z motorji, namenjenimi uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah in v nosilnih vozilih za rešilne čolne.
(34) Da bi omogočili dejavnosti preskušanja na terenu, ki jih izvajajo proizvajalci in so del procesa razvoja motorja, bi bilo treba dovoliti, da se motorji, ki v tej fazi še niso pridobili EU-homologacije, začasno dajo na trg. Dovoljene bi morale biti tudi izjeme, ki bi
omogočile začasno dajanje na trg motorjev za namen preskušanja prototipov na terenu.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 13
SL
(35) Da bi upoštevali dolgoročne projekte v železniškem sektorju, pri katerih so potrebne velike
naložbe, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2008/57/ES Evr opskega parlamenta in Sveta1
določiti izjemo za motorje, vključene v projekte, ki so se začeli pred datumom začetka
uporabe te uredbe in so v poznejši fazi razvoja.
(36) Bistveno je, da se tehničnih inovacij glede emisijskih vrednosti motorjev za necestno
mobilno mehanizacijo ne ovira z zahtevami, ki zaenkrat niso določene v obstoječih
upravnih postopkih za homologacijo. Zato je treba določiti nekatere izjeme in pravila v zvezi z motorji, zasnovanimi z novimi tehnologijami ali novimi tehničnimi rešitvami.
(37) Proizvajalci originalne opreme, ki proizvedejo omejeno število enot na leto, se soočajo z velikimi izzivi pri preoblikovanju svojih proizvodov v standardnem prehodnem obdobju.
Ti proizvajalci so običajno mala in srednja podjetja (v nadaljnjem besedilu: MSP) z
omejenimi inženirskimi zmogljivostmi, ki so z informacijami o motorjih prihodnjih stopenj
pogosto seznanjeni pozneje kot drugi proizvajalci originalne opreme. To velja zlasti za proizvajalce kmetijske mehanizacije, ki proizvedejo omejeno število enot na leto in bi bili
soočeni z resnim strukturnim izzivom pri prehodu na mejne vrednosti emisij stopnje V. V
zvezi s takimi primeri je zato treba določiti posebna pravila.
1 Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o
interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 14
SL
(38) Dovoliti bi bilo treba dajanje na trg motorjev, katerih namen je nadomestiti motorje, ki so
že vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo in ki spoštujejo mejne vrednosti emisij, ki so manj stroge od mejnih vrednosti emisij, določenih v tej uredbi, da bi proizvajalci lahko izpolnili svoje garancijske obveznosti in zagotovili zadostno razpoložljivost takih motorjev na trgu.
(39) Po trenutnih ocenah bo treba med letoma 2016 in 2025 zamenjati več lokomotiv, ki obratujejo na širokotirnih omrežjih. Lokomotive z motorji visoke zmogljivosti, primerne za omrežje s tirno širino 1 520 mm, niso na voljo na trgu Unije. Z rešitvami po meri bi znatno
povečali stroške novih lokomotiv, železniške upravljavce pa odvračali od posodobitve njihovih voznih parkov. Tehnične in gospodarske omejitve železniškega omrežja s tirno širino 1 520 mm bi morali upošt evati v okviru postopkov EU -homologacije. Da bi olajšali
in pospešili vzpostavitev okolju prijaznejšega železniškega sektorja v prizadetih državah članicah ter spodbudili uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij na trgu, bi bilo treba odobriti začasno izjemo glede nekaterih zahtev za zadevne lokomotive v
železniškem omrežju. S tako izjemo bi lahko zmanjšali vpliv železniškega prometa na
okolje.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 15
SL
(40) Pridelava bombaža je v Uniji omejena na peščico držav članic. Zaradi visokih stroškov
nove meha nizacije za obiranje bombaža in da bi preprečili naložitev dodatnega finančnega
bremena za sektor pridelave bombaža, ki bi še bolj ogrozilo njegovo sposobnost ekonomskega preživetja, bi morali subjektom zagotoviti dostop do široke ponudbe rabljene mehanizacije za obiranje bombaža. Države članice bi zato morale imeti možnost, da za motorje, vgrajene v tako mehanizacijo, v omejenem časovnem obdobju uporabljajo nacionalno zakonodajo.
(41) V zvezi s tržnim nadzorom bi ta uredba morala določati obveznosti nacionalnih organov, ki so bolj specifične kot ustrezne obveznosti iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
1.
(42) Da bi zagotovili pravilno izvajanje in ustrezno delovanje postopka za spremljanje skladnosti proizvodnje, ki je eden od temeljev sistema za EU -homologacijo, bi moral
imenovani pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, redno preverjati proizvajalce.
1 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi
zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe
(EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 16
SL
(43) Unija je pogodbenica Sporazuma UN/ECE o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za
cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: revidirani sporazum iz leta 1958). Zato je treba homologacije ,
dodeljene na podlagi pravilnikov UN/ECE in njihovih sprememb, za katere je Unija glasovala ali h katerim je Unija pristopila v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES
1, priznati za
enakovredne EU -homologacijam, dodeljenim na podlagi te uredbe. V skladu z navede nim
ter da se zagotovi skladnost in prilagajanje med zakonodajo Unije in zakonodajo UN/ECE,
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov, da se določi,
kateri pravilniki UN/ECE se uporabljajo za EU -homologacije.
1 Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske
skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna
vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidirani sporazum iz leta 1958“) ( UL L 346, 17.12.1997,
str. 78).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 17
SL
(44) Da bi to uredbo dopolnili z nadaljnjimi tehničnimi podrobnostmi, bi bilo treba na Komisijo
prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije
sprejme akte v zvezi s spremljanjem emisij motorjev med obratovanjem, tehničnimi
preskus nimi postopki in postopki merjenja, skladnostjo proizvodnje, ločeno dostavo
sistema za naknadno obdelavo izpušnih plinov, motorji za preskušanje na terenu, motorji za uporabo v eksplozivnih atmosferah, enakovrednostjo EU -homologacij motorjev,
informacijami za proizvajalce originalne opreme in končne uporabnike ter standardi in ocenami tehničnih služb. Nadvse pomembno je, da Komisija med pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da ta posvetovanja potekajo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje
1. Da bi zlasti lahko vsi enakopravno sodelovali pri pripravi delegiranih aktov,
Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko udeležujejo vseh sej strokovnih skupin Komisije, na
katerih se pripravljajo delegirani akti.
1 UL L 123,12.5.2016, str. 1.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 18
SL
(45) Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti
izvedbena pooblastila. Navede na pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU)
št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1.
(46) Države članice bi morale sprejeti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Kazni bi morale biti učinkovite, sorazm erne in odvračilne.
(47) Da bi se upošteval stalni tehnični napredek in najnovejše ugotovitve na področju raziskav in inovacij, bi bilo treba opredeliti nadaljnji potencial motorjev, vgrajenih v necestno mobilno mehanizacijo, za zmanjšanje emisij onesnaževal. Ocene bi morale biti osredotočene na take kategorije motorjev, ki prvič spadajo na področje uporabe te uredbe
in na tiste, glede katerih ostanejo mejne vrednosti emisij v okviru te uredbe nespremenjene.
1 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 19
SL
(48) Posebne mejne vrednosti, preskusni postopki in zahteve za emisije onesnaževal iz te
uredbe bi morali veljali tudi za stroje v kmetijskih in gozdarskih traktorjih, ki jih zajema
Uredba (EU) št. 167/2013. Glede na skupni učinek odložitve stopnje IV za kmetijske
traktorje kategorij T2, T4.1 in C2 ter datumov uporabe stopnje V, bi stopnja IV za motorje
v razponu moči 56–130 kW veljala zelo kratek čas. V izogib neučinkovitosti in nepotrebnemu bremenu bi bilo treba datum obvezne EU -homologacije za stopnjo IV
odložiti za eno leto in ustrezno povečati stopnjo prožnosti. Poleg tega bi morale prehodne klavzule iz te uredbe v zvezi z zahtevami za izvajanje stopnje V veljati tudi za motorje
stopnje IIIB. Uredbo ( EU) št. 167/2013 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/96
1 bi
bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(49) Zaradi jasnosti, predvidljivosti, racionalnosti in poenostavitve ter zato, da bi zmanjšali breme za proizvajalce motorjev in necestne mobilne mehanizacije, bi morala ta uredba vsebovati le omejeno število izvedbenih faz, kar zadeva uvedbo novih ravni emisij in postopkov EU -homologacije. Pravočasna opredelitev zahtev je bistvena, da se
proizvajalcem zagotovi dovolj časa, da razvijejo, preskusijo in uveljavijo tehnične rešitve za serijsko izdelane motorje, ter da proizvajalci in homologacijski organi vzpostavijo
potrebne upravne sisteme.
1 Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/96 z dne 1. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU)
št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljske značilnosti in
zmogljivost pogonskega sistema kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 16, 23.1.2015, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 20
SL
(50) Direktiva 97/68/ES je bila večkrat bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti, predvidljivosti,
racionalnosti in poenostavitve bi bilo navedeno direktivo treba razveljaviti in nadomestiti z
uredbo ter majhnim številom de legiranih in izvedbenih aktov. Sprejetje uredbe zagotavlja,
da se njene določbe neposredno uporabljajo, zlasti za proizvajalce, homologacijske organe in tehnične službe, ter da jih je mogoče veliko hitreje in učinkoviteje spremeniti ter tako bolje prilagod iti tehničnemu napredku.
(51) Direktivo 97/68//ES bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od datuma, ki bi industriji omogočil dovolj časa, da se prilagodi tej uredbi ter tehničnim specifikacijam in upravnim določbam iz delegiranih in izvedbenih aktov, s prejetih na njeni podlagi.
(52) Direktiva 97/68/ES ne določa odstopanja za motorje za necestno mobilno mehanizacijo, ki se uporablja v potencialno eksplozivnih atmosferah. Zaradi spoštovanja strogih tehničnih zahtev, ki so bistvene za varno obratovanje teh motorjev, bi bilo treba spremeniti Direktivo 97/68/ES, da se omogočijo odstopanja za takšne motorje, dokler se navedena direktiva ne razveljavi.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 21
SL
(53) Izmenjavo podatkov in informacij v zvezi z EU -homologacijami je treba izboljšati, da bi se
ta uredba lahko hitro in učinkovito začela uporabljati. Zato bi morali nacionalni organi
učinkovito sodelovati med seboj in s Komisijo ter si prek informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: sistem IMI – Internal Market Information System),
vzpostav ljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta
1,
izmenjevati podatke in informacije v zvezi z EU -homologacijami. Za zagotovitev lažjega
izvajanja te uredbe bi bilo treba vzpostaviti modul sistema IMI, ki bi bila posebej prilagojena nece stni mobilni mehanizaciji. Prav tako bi bilo treba omogočiti proizvajalcem
in tehničnim službam, da sistem IMI uporabljajo za izmenjavo podatkov in informacij o
motorjih za necestno mobilno mehanizacijo.
1 Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o
upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe
Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 22
SL
(54) Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve harmoniziranih pravil o upravnih in tehničnih
zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in postopki EU -homologacije za motorje za
necestno mobilno mehanizacijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z
načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
PE-CONS 21/1/16 REV 1 23
SL
Poglavje I
Predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja
1. Ta uredba določa za vse motorje iz člena 2(1) mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih
onesnaževal ter upravne in tehnične zahteve v zvezi z EU -homologacijo.
Ta uredba določa tudi nekatere obveznosti v zvezi z necestno mobilno mehanizacijo, v
katero se vgrajuje ali je vgrajen motor iz člena 2(1), kar zadeva mejne vrednosti emisij plinastih in trdnih onesnaževal iz takih motorjev.
2. Ta uredba določa tudi zahteve za tržni nadzor motorjev iz člena 2(1), ki so ali naj bi bili
vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo in ki so predmet EU -homologacije.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 24
SL
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za vse motorje, ki spadajo v kategorije iz člena 4(1), ki so ali naj bi
bili vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo, in – kar zadeva mejne vrednosti emisij
plinastih in trdnih onesnaževal iz teh motorjev – za takšno necestno mobilno mehanizacijo.
2. Ta uredba se ne uporablja za motorje za:
(a) pogon vozil iz člena 2(1) Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta1;
(b) pogon kmetijskih in gozdarskih traktorjev, kakor so opredeljeni v točki 8 člena 3
Uredbe (EU) št. 167/2013;
(c) pogon vozil iz člena 2(1) Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
2;
1 Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o
vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov
in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263,
9.10.2007, str. 1).
2 Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o
odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013,
str. 52).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 25
SL
(d) nepremično mehanizacijo;
(e) morska plovila, za katera je potrebno veljavno dovoljenje za morsko plovbo ali
varnostno spričevalo;
(f) plovne objekte, kakor so opredeljeni v Direktivi 2016/… Evropskega parlamenta in Sveta
1 [številka in sklic na objavo za direktivo iz dokumenta st7532/16] in ki ne
spadajo v njeno področje uporabe;
(g) pogon ali pomožne namene plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, z izhodno močjo manj kot 19 kW;
(h) plovila, kakor so opredeljena v točki (1) člena 3 Direktive 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta
2;
(i) zrakoplove, kakor so opredeljeni v točki (a) člena 2 Uredbe Komisije (EU)
št. 1321/20143;
1 Direktiva 2016/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o tehničnih predpisih za
plovila, namenje na za plovbo po celinskih plovnih poteh, in spremembi Direktive
2009/100/ES (UL L).
2 Direktiva 2013/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o plovilih
za rekreacijo in osebnih plovilih ter razveljavitvi Direktive 94/25/ES (UL L 354,
28.12.2013, str. 90).
3 Uredba Komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. novembra 2014 o stalni plovnosti
zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami (UL L 362, 17.12.2014, str. 1).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 26
SL
(j) vozila za rekreacijo razen motornih sani, terenska vozila in štiri - ali večkolesnike z
vzporedno nameščenimi sedeži;
(k) vozila in mehanizacijo, ki se izključno uporablja ali je namenjena izključno za
tekmovalno uporabo;
(l) prenosne gasilske črpalke, ki so opredeljene in navedene v evropskem standardu za prenosne gasilske črpalke
1;
(m) pomanjša ne modele ali pomanjšane kopije vozil ali mehanizacije, ki so izdelani v
manjšem merilu kot original in v rekreativne namene, z izhodno močjo manj kot 19 kW.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. „necestna mobilna mehanizacija“ pomeni kateri koli premični stroj, prenosno opremo ali vozilo z nadgradnjo ali brez nje ali s kolesi ali brez njih, ki ni namenjeno prevozu potnikov ali blaga po cesti in vključuje mehanizacijo, nameščeno na podvozje vozil, namenjenih prevozu potnikov ali blaga po cesti;
1 Evropski standard EN -14466+ A1 : 2009 (Gasilske črpalke – Prenosne črpalke – Zahteve za
varnost in obnašanje v uporabi, preskusi).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 27
SL
2. „EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip
motorja ali družina motorjev izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve iz te
uredbe;
3. „plinasta onesnaževala“ pomenij o naslednja onesnaževala v njihovem plinastem stanju, ki
jih oddaja motor: ogljikov monoksid (CO), skupni ogljikovodiki (HC) ter dušikovi oksidi (NOx), in sicer dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO
2), izraženo z ekvivalentom
dušikovega dioksida (NO 2);
4. „delci“ ali „PM“ (particulate matter) pomenijo maso vsake snovi v plinu, ki ga motor oddaja, zbrano na določenem filtrskem mediju po razredčenju plina s čistim filtriranim zrakom, tako da temperatura ne preseže 325 K (52 °C);
5. „število delcev“ ali „P N“ (particle number) pomeni število trdnih delcev, ki jih motor
oddaja, s premerom, večjim od 23 nm;
6. „trdna onesnaževala“ pomeni vse snovi, ki jih oddaja motor in se izmerijo kot PM ali kot PN;
7. „motor z notranjim izgorevanjem“ali „motor“ pomeni pretvornik energije razen turbine na plin, zasnovan za pretvarjanje kemične energije (vnosna moč) v mehansko energijo (izhodna moč) v procesu notranjega izgorevanja; vključuje – če so vgrajeni – sistem za
uravnavanje emisij in komunikacijski vmesnik (strojna op rema in sporočila) med
elektronsko krmilno enoto oziroma enotami motorja in katero koli drugo krmilno enoto pogonskega sistema ali necestne mobilne mehanizacije, potrebno za skladnost s
poglavjema II in III;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 28
SL
8. „tip motorja“ pomeni skupino motorjev, ki se ne razlikujejo v bistvenih lastnostih motorja;
9. „družina motorjev“ pomeni proizvajalčevo razvrstitev tipov motorjev, ki imajo po svoji
zasnovi podobne lastnosti glede emisij izpušnih plinov in spoštujejo veljavne mejne vrednosti emisij;
10. „osnovni mot or“ pomeni tip motorja, ki je bil izbran iz družine motorjev na tak način, da
so njegove emisijske lastnosti reprezentativne za navedeno družino motorjev;
11. „nadomestni motor“ pomeni motor, ki:
(a) se uporablja izključno za nadomestitev motorja, ki je že dan na trg in vgrajen v
necestno mobilno mehanizacijo, in
(b) je v skladu s stopnjo emisij, nižjo od stopnje, ki velja na datum zamenjave motorja;
12. „motor med obratovanjem“ pomeni motor, ki obratuje v necestni mobilni mehanizaciji v okviru običajnih obratovalnih vzorcev, pogojev in zmogljivosti ter se uporablja za
opravljanje testov pri spremljanju emisij iz člena 19;
13. „motor CI“ (compression ignition) pomeni motor, ki deluje po načelu kompresijskega vžiga;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 29
SL
14. „motor SI“(spark ignition) pomeni motor, ki deluje po načelu prisilnega vžiga;
15. „motor na prisilni vžig za ročne stroje“ ali „motor SI za ročne stroje“ pomeni motor na
prisilni vžig z referenčno močjo manj kot 19 kW, ki se uporablja v delu opreme, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:
(a) upravljavec jo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij nosi;
(b) za opravljanje svoje predvidene funkcije oziroma funkcij mora delovati v več položajih, na primer od zgoraj navzdol ali vstran;
(c) njena suha masa skupaj z mot orjem je manjša od 20 kg in oprema izpolnjuje vsaj
enega od naslednjih pogojev:
(i) upravljavec opremo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij fizično drži ali jo nosi;
(ii) upravljavec opremo ves čas opravljanja njene predvidene funkcije oziroma funkcij fizično drži ali jo upravlja;
(iii) uporablja se v generatorju ali črpalki;
16. „tekoče gorivo“ pomeni gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v tekočem stanju;
17. „plinasto gorivo“ pomeni vsako gorivo, ki je v standardnih okoljskih pogojih (298K, absolutni zračni tlak 101,3 kPa) v popolnoma plinastem stanju;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 30
SL
18. „motor na kombinirano gorivo“, pomeni motor, zasnovan za istočasno obratovanje na
tekoče in plinasto gorivo, pri čemer se gorivi merita ločeno, razmerje med porabljeno količino enega in drugega goriva pa je lahko različno glede na obratovanje motorja;
19. „motor na eno gorivo“ pomeni motor, ki ni motor na kombinirano gorivo;
20. „GER (Gas Energy Ratio) – razmerje energije iz pl ina“ pomeni pri motorju na
kombinirano gorivo razmerje med energijsko vsebnostjo plinastega goriva in energijsko vsebnostjo obeh goriv; pri motorjih na eno gorivo je razmerje energije iz plina opredeljeno kot 1 ali 0 glede na vrsto goriva;
21. „motor s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni motor, katerega EU -homologacija je omejena
na obratovanje s stalno vrtilno frekvenco, razen motorjev, pri katerih je funkcija regulatorja stalne vrtilne frekvence odstranjena ali izključena; opremljen je lahko z vrtilno fre kvenco v
prostem teku, ki se lahko uporabi med zagonom ali izklopom, in z regulatorjem, ki se ga pri ustavljenem motorju lahko nastavi na drugo vrtilno frekvenco;
22. „motor s spremenljivo vrtilno frekvenco“ pomeni motor, ki ni motor s stalno vrtilno
frekv enco;
23. „obratovanje s stalno vrtilno frekvenco“ pomeni obratovanje motorja z regulatorjem, ki samodejno nadzoruje zahtevo upravljavca po ohranjanju vrtilne frekvence motorja, tudi pri spreminjanju obremenitve;
24. „pomožni motor“ pomeni motor, ki je ali naj bi bil vgrajen v necestno mobilno
mehanizacijo, ki neposredno ali posredno ne zagotavlja zagona;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 31
SL
25. „izhodna moč“ pomeni moč, izraženo v kW, ki jo motor doseže na preskusni napravi na
koncu ročične gredi ali enakovrednega dela in je izmerjena v skla du z metodo za merjenje
moči motorjev z notranjim izgorevanjem, določeno v pravilniku UN/ECE št. 120, pri čemer se uporablja referenčno gorivo ali kombinacija goriv iz člena 25(2);
26. „referenčna moč“ pomeni izhodno moč, ki se uporabi pri določanju veljavnih mejnih vrednosti emisij za motor;
27. „nazivna izhodna moč“ pomeni izhodno moč, izraženo v kW, ki jo je proizvajalec motorja navedel pri nazivni vrtilni frekvenci;
28. „največja izhodna moč“ pomeni najvišjo vrednost izhodne moči na krivulji nominalne moči pri polni obremenitvi za tip motorja;
29. „nazivna vrtilna frekvenca“ pomeni največjo frekvenco pri polni obremenitvi, ki jo motorjev regulator, kakor ga je proizvajalec zasnoval, omogoča, ali – če regulatorja ni –
frekvenco, pri kateri motor doseže na jvečjo izhodno moč, ki jo je proizvajalec navedel;
30. „datum izdelave motorja“ pomeni datum, izražen z mesecem in letom, ko motor prestane končni pregled, potem ko zapusti proizvodno linijo, in je pripravljen na dobavo ali skladiščenje;
31. „prehodno obdobje“ pomeni prvih 24 mesecev po datumu, ki je v Prilogi III določen za dajanje na trg motorjev stopnje V;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 32
SL
32. „prehodni motor“ pomeni motor z datumom izdelave pred datumom, ki je v Prilogi III
določen za dajanje na trg motorjev in ki:
(a) je v skladu z na jnovejšimi veljavnimi mejnimi vrednostmi emisij, določenimi v
zadevni zakonodaji, ki se uporablja na dan … [ datum dneva pred začetkom
veljavnosti te uredbe.]; ali
(b) spada v razpon moči ali se uporablja oziroma naj bi se uporabljal za namene, za katere dn e…[datum dneva pred začetkom veljavnosti te uredbe.]; niso veljale
omejitve emisij onesnaževal in ni bila potrebna homologacija na ravni Unije;
33. „datum izdelave necestnega mobilnega stroja“ pomeni mesec in leto, navedena na predpisani oznaki stroja ali, če predpisane oznake ni, mesec in leto, ko je stroj prestal
končni pregled, potem ko je zapustil proizvodno linijo;
34. „plovilo, ki pluje po celinskih plovnih poteh“, pomeni plovni objekt, ki spada na področje uporabe Direktive (EU) 2016/… [številka direktive iz dokumenta st7532/16];
35. „generatorski agregat“ pomeni neodvisen necestni mobilni stroj, ki ni del pogonskega sistema in je prvotno namenjen proizvodnji električne energije;
36. „nepremična mehanizacija“ pomeni mehanizacijo, namenjeno trajni vgradnji na eno lokacijo pred prvo uporabo, ki ni namenjena prestavljanju na drugo lokacijo, po cesti ali kako drugače, razen med prevozom z mesta proizvodnje na mesto prve vgradnje;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 33
SL
37. „trajna vgradnja“ pomeni, da je mehanizacija privita ali kako drugač e učinkovito pritrjena,
tako da je ni mogoče odstraniti brez orodja ali opreme, na temelje ali drugo podlago, ki naj
bi zagotovila, da deluje na enem samem mestu v stavbi, strukturi, objektu ali obratu;
38. „motorne sani“ pomenijo stroj na lasten pogon, ki je namenjen terenski vožnji zlasti po
snegu, poganjajo ga gosenice, ki so v stiku s snegom, usmerja pa se s smučjo ali smučmi, ki so v stiku s snegom; največja masa neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, je 454 kg (vključno s standardno opremo, hladilnim sredstvom, mazivom, gorivom in orodjem, vendar brez dodatne opreme in voznika);
39. „terensko vozilo“ ali „ATV“ (all terrain vehicle) pomeni motorno vozilo, ki ga poganja motor in je namenjeno zlasti vožnji po netlakovanih površinah na najmanj š tirih kolesih z
nizkotlačnimi pnevmatikami, zgolj z enim sedežem, ki je v obliki sedla in namenjen vozniku, ali s sedežem, ki je v obliki sedla ter namenjen vozniku, in sedežem za največ enega sopotnika ter krmilom za upravljanje;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 34
SL
40. „štiri - ali večkoles nik z vzporedno nameščenimi sedeži“ ali „SbS“ (side -by-side vehicle)
pomeni nezgibno vozilo na lasten pogon, s katerim upravlja voznik, ki je namenjeno zlasti
vožnji po netlakovanih površinah na štirih ali več kolesih, največja masa neobremenjenega vozila, pripravljenega za vožnjo, je 300 kg (vključno s standardno opremo, hladilnim sredstvom, mazivom, gorivom in orodjem, vendar brez dodatne opreme in voznika), največja konstrukcijsko določena hitrost pa je 25 km/h ali več; tako vozilo je namenjeno
tudi prevozu oseb in/ali tovora in/ali vlečenju in potiskanju opreme, upravlja se drugače kot s krmilom, zasnovano pa je v rekreativne namene ali za prevoz blaga in lahko prevaža največ šest potnikov, vključno z voznikom, ki sedijo vzporedno na enem ali več sedežev, ki niso v obliki sedla;
41. „železniško vozilo“ pomeni necestno mobilno mehanizacijo, ki obratuje izključno na železniških tirih;
42. „lokomotiva“ pomeni železniško vozilo, ki je zasnovano tako, da neposredno z lastnimi kolesi ali posredno prek koles drugih železniških vozil zagotavlja pogonsko moč za lasten pogon in pogon drugih železniških vozil, ki so zasnovana za prevoz tovora, potnikov in
druge opreme, samo vozilo pa ni zasnovano ali namenjeno za prevoz tovora ali potnikov (razen tistih, ki upravljaj o lokomotivo);
43. „železniško motorno vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki je zasnovano tako, da neposredno z lastnimi kolesi ali posredno prek koles drugih železniških vozil zagotavlja pogonsko moč za lasten pogon, ter je posebej zasnovano za prevoz blaga ali potnikov ali blaga in potnikov in ni lokomotiva;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 35
SL
44. „pomožno železniško vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki ni železniško motorno vozilo
ali lokomotiva in ki med drugim vključuje železniško vozilo, posebej zasnovano za izvajanje vzdrževalnih ali gradbenih del ali dvigov, povezanih s tiri ali drugo železniško infrastrukturo;
45. „premični žerjav“ pomeni pomolni žerjav na lasten pogon, ki se lahko premika po cesti ali terenu oziroma obojem ter je zaradi težnosti stabilen, nameščen pa je na pnevmatika h,
gosenicah ali drugi premični napravi;
46. „snežna freza“ pomeni stroj na lasten pogon, zasnovan izključno za odmetavanje snega s tlakovanih površin, ki pobira kupe snega in jih odmetava v močnih sunkih;
47. „omogočanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo motorja ali necestne mobilne mehanizacije za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru trgovske dejavnosti, bodisi v zameno za plačilo bodisi brezplačno;
48. „dajanje na trg“ pomeni, da je prvič omogočena dostopnost motorja ali necestne mobilne mehanizacije na trgu Unije;
49. „proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je pred homologacijskim organom odgovorna za vse vidike EU -homologacije ali postopka odobritve motorja in za
zagotavljanje skladnosti proizvodnje motorjev ter za vpr ašanja tržnega nadzora nad
proizvedenimi motorji, ne glede na to, ali je neposredno vključena v vse faze zasnove in proizvodnje motorja, za katerega se uporablja postopek EU -homologacije;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 36
SL
50. „zastopnik proizvajalca“ ali „zastopnik“pomeni vsako fizično al i pravno osebo s sedežem
v Uniji, ki jo proizvajalec s pisnim pooblastilom uradno imenuje, da ga zastopa pri
zadevah, povezanih s homologacijskim organom ali organom za tržni nadzor, in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, ki jih ureja ta uredba;
51. „uvoz nik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg motor iz
tretje države, ne glede na to, ali je motor že vgrajen v necestno mobilno mehanizacijo ali ne;
52. „distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, raz en proizvajalca ali
uvoznika, ki omogoči dostopnost motorja na trgu;
53. „gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;
54. „proizvajalec originalne opreme“ ali „OEM” (original equipment manufacturer) pomeni
vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja necestno mobilno mehanizacijo;
55. „homologacijski organ“ pomeni organ v državi članici, ki ga je država članica ustanovila ali imenovala in ga priglasila Komisiji ter ki je pristojen za:
(a) vse vidike EU -homo logacije tipa motorja ali družine motorjev;
(b) postopek izdaje dovoljenja;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 37
SL
(c) podelitev in, kadar je potrebno, odvzem ali zavrnitev EU -homologacije in izdajo
certifikatov o EU -homologaciji;
(d) vlogo kontaktne točke v stikih s homologacijskimi organi dr ugih držav članic;
(e) imenovanje tehničnih služb in
(f) zagotavljanje, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti glede skladnosti proizvodnje;
56. „tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ imenuje
bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti, ki opravi začetno oceno in druge preskuse ali preglede v imenu homologacijskega organa, ali pa pomeni sam homologacijski organ, kadar sam opravlja te naloge;
57. „tržni nadzor“ pome ni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi, in ukrepe, ki jih ti
organi sprejmejo, za zagotovitev, da so motorji, katerih dostopnost je omogočena na trgu, skladni z ustrezno harmonizacijsko zakonodajo Unije;
58. „organ za tržni nadzor“ pomeni organ države članice, ki je odgovoren za tržni nadzor na
svojem ozemlju;
59. „nacionalni organ“ pomeni homologacijski organ ali kateri koli drug organ, ki opravlja ali je odgovoren za tržni nadzor, mejni nadzor ali dajanje na trg v državi članici motorjev za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo ali necestne mobilne mehanizacije, v katero so
motorji vgrajeni;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 38
SL
60. „končni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo razen proizvajalca, proizvajalca
originalne opreme, uvoznika ali distributerja, ki je odgovorna za obratovanje motorja, vgrajenega v necestno mobilno mehanizacijo;
61. „strategija za uravnavanje emisij“ pomeni element ali sklop elementov zasnove, ki je vključen v celotno zasnovo motorja ali v necestno mobilno mehanizacijo, v katero je vgrajen mot or, in se uporablja pri uravnavanju emisij;
62. „sistem za uravnavanje emisij“ pomeni vsako napravo, sistem ali element zasnove, ki uravnava ali zmanjšuje emisije;
63. „odklopna strategija“ pomeni strategijo za uravnavanje emisij, ki zmanjšuje učinkovitost
sistema za uravnavanje emisij v okoljskih pogojih ali pogojih obratovanja motorja, ki nastanejo bodisi pri normalnem delovanju stroja ali izven preskusnih postopkov v okviru EU-homologacije;
64. „elektronska krmilna enota“ pomeni elektronsko napravo motor ja, ki je del sistema za
uravnavanje emisij in uporablja podatke iz tipal motorja za nadzor parametrov motorja;
65. „vračanje izpušnih plinov v valj“ ali „EGR “ (exhaust gas recirculation) pomeni tehnološko napravo, ki je del sistema za uravnavanje emisij in zmanjšuje emisije tako, da izpušne pline iz zgorevalne komore oziroma komor usmerja nazaj v motor, da se pred ali med zgorevanjem mešajo z vhodnim zrakom, razen uporabe krmilnih časov ventilov za povečanje količine preostalega izpušnega plina v zgoreval ni komori oziroma komorah, ki
se meša z vhodnim zrakom pred ali med zgorevanjem;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 39
SL
66. „sistem za naknadno obdelavo izpušnih plinov“ pomeni katalizator, filter za delce, sistem
za deNOx, kombinirani filter za delce in deNOx ali katero koli drugo napravo za zmanjševanje emisij, razen vračanja izpušnih plinov v valj in turbopihal, ki je del sistema za uravnavanje emisij, nameščena pa je za izpušnimi ventili motorja;
67. „nedovoljen poseg“ pomeni izključitev, prilagoditev ali spremembo sistema za uravnavanje em isij, vključno z vso programsko opremo ali drugimi elementi nadzorne
logike v takem sistemu, katerega načrtovani ali nenačrtovani učinek je povečanje emisij motorja;
68. „preskusni cikel“ pomeni zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka določeno vrti lno
frekvenco in navor, ki jim mora motor slediti pri preskušanju v ustaljenem stanju ali v prehodnih pogojih obratovanja;
69. „preskusni cikel v ustaljenem stanju“ pomeni preskusni cikel, pri katerem se vrtilna frekvenca in navor motorja ohranjata v končni postavitvi nazivno stalnih vrednosti. Preskusi v ustaljenem načinu so preskusi z ločenimi fazami ali preskusi z rampami med
fazami;
70. „preskusni cikel prehodnega stanja“ pomeni preskusni cikel z zaporedjem normiranih vrednosti vrtilne frekvence in navora, ki se iz sekunde v sekundo spreminjajo s časom;
71. „okrov ročične gredi“ pomeni zaprte prostore v motorju ali zunaj njega, ki so z notranjimi
ali zunanjimi kanali povezani z oljnim koritom in skozi katere lahko uhajajo plini in hlapi;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 40
SL
72. Člen 4
Kategorije motorjev
1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije motorjev, razdeljene na podkategorije iz
Priloge I:
1. „kategorija NRE“:
(a) motorji za necestno mobilno mehanizacijo, namenjeno ali primerno za premikanje, ali tako, ki se lahko premika po cesti ali zunaj nje, ki niso izključeni na podlagi čle na 2(2) in niso vključeni v katero koli drugo kategorijo
iz točk 2 do 10 tega odstavka;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 41
SL
(b) motorji z referenčno močjo, manjšo od 560 kW, ki se uporabljajo namesto
motorjev stopnje V kategorij IWP, IWA, RLL ali RLR;
2. „kategorija NRG“: motorji z referenč no močjo, večjo od 560 kW, ki se uporabljajo
izključno v generatorskih agregatih; motorji za generatorske agregate, ki nimajo teh
lastnosti, so glede na lastnosti vključeni v kategorijo NRE ali NRS;
3. „kategorija NRSh“: motorji na prisilni vžig za ročne s troje z referenčno močjo,
manjšo od 19 kW, ki se uporabljajo izključno v ročni mehanizaciji;
4. „kategorija NRS“: motorji na prisilni vžig z referenčno močjo, manjšo od 56 kW, ki niso vključeni v kategorijo NRSh;
5. „kategorija IWP“:
(a) motorji z referenč no močjo, večjo ali enako 19 kW, ki se uporabljajo ali so
namenjeni za neposredni ali posredni pogon izključno v plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh;
(b) motorji, ki se uporabljajo namesto motorjev kategorije IWA, če so skladni s členoma 24(8);
6. „kategorija IWA“: pomožni motorji z referenčno močjo, večjo ali enako 19 kW in ki se uporabljajo izključno v plovilih, ki plujejo po celinskih plovnih poteh;
PE-CONS 21/1/16 REV 1 42
SL
7. „kategorija RLL“: motorji, ki se uporabljajo ali so namenjeni izključno za pogon v
lokomot ivah;
8. „kategorija RLR“:
(a) motorji, ki se uporabljajo ali so namenjeni izključno za pogon v železniških
motornih vozilih;
(b) motorji, ki se uporabljajo namesto motorjev stopnje V kategorije RLL;
9. „kategorija SMB“: motorji na prisilni vžig, ki se uporabljajo izključno v motornih saneh; motorji za motorne sani, razen motorjev na prisilni vžig, so vključeni v
kategorijo NRE;
10. „kategorija ATS“: motorji na prisilni vžig, ki se uporabljajo izključno v terenskih vozilih in štiri - ali večkolesnikih z vzporedno nameščenimi sedeži (ATV in SbS);
motorji za terenska vozila in štiri- ali večkolesnike z vzporedno nameščenimi sedeži,
razen motorjev na prisilni vžig, so vključeni v kategorijo NRE.
2. Motor s spremenljivo vrtilno frekvenco določene kategorije se lahko uporabi namesto
motorja iste kategorije s stalno vrtilno frekvenco.
Motorji s spremenljivo vrtilno frekvenco kategorije IWP, ki se uporabljajo pri obratovanju
s stalno vrtilno frekvenco, so skladni tudi s členom 24(7) ali 24(8), kakor je primerno.
3. Motorji za pomožna železniška vozila in pomožni motorji za železniška motorna vozila in lokomotive so glede na lastnosti vključeni v kategorijo NRE ali NRS.
PE-CONS 21/1/16 REV 1 43
SL
Poglavje II
Splošne obveznosti
Člen 5
Obveznosti držav članic
1. Države članice ustanovijo ali imenujejo homologacijske organe in organe za tržni nadzor v
skladu s to uredbo.
2. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju homologacijskih
organov in organov za tržni nadzor iz odstavka 1, vključno z njihovimi imeni, poštnimi i n
elektronskimi naslovi ter področji pristojnosti. Komisija objavi seznam in podrobnosti o
homologacijskih organih na svojem spletnem mestu.
3. Države članice dovolijo dajanje na trg samo:
(a) motorjev, ki imajo veljavno EU -homologacijo, podeljeno v skladu s to uredbo, ne
glede na to, ali so že vgrajeni v necestno mobilno mehanizacijo; in
(b) necestne mobilne mehanizacije, v katero so vgrajeni motorji iz točke (a).
PE-CONS 21/1/16 REV 1 44
SL
4. Države članice ne prepovedujejo, omejujejo ali ovirajo dajanja na trg:
(a) motorjev iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, ki jih zajema
ta uredba, kadar ti motorji izpolnjujejo zahteve te uredbe;
(b) necestne mobilne mehanizacije iz razlogov, povezanih z emisijami plinastih in trdnih
onesnaževal iz motorjev, vgrajenih v tako mehanizacijo, kadar ti motorji spadajo na
področje uporabe in izpolnjujejo zahteve te uredbe.
5. Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo
tržni nadzor ter preverjanje motorjev na trgu.
| 17,355
| 1
|
2021/02008R0798-20210421/02008R0798-20210421_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 148
| 455
|
Konsolidirano BESEDILO: 32008R0798 — SL — 21.04.2021
02008R0798 — SL — 21.04.2021 — 053.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
►B
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 798/2008
z dne 8. avgusta 2008
o določitvi seznama tretjih držav, ozemelj, območij ali kompartmentov, iz katerih se dovolita uvoz perutnine in perutninskih proizvodov v Skupnost in njihov tranzit skozi Skupnost, ter zahtevah za izdajanje veterinarskih spričeval
(Besedilo velja za EGP)
(UL L 226, 23.8.2008, p.1)
razveljavljena z:
Uradni list
št.
stran
datum
Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/692 z dne 30. januarja 2020
L 174
379
3.6.2020
Zadnje prečiščeno besedilo pred razveljavitvijo je na voljo na naslednji povezavi:
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:02008R0798-20210410.
| 30,359
| 1
|
2024/2024/32024B01327_1/32024B01327_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| null |
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 371
| 1,535
|
p.m.
p.m.
p.m.
4 5
COPERNICUS
Diferencirana sredstva
7 067 000
7 067 000
5 722 359
5 722 359
12 789 359
12 789 359
4 6
EQUASIS
Diferencirana sredstva
350 000
350 000
50 000
50 000
400 000
400 000
4 7
MODULI THETIS
Diferencirana sredstva
550 000
550 000
418 000
418 000
968 000
968 000
4 9
RAZNO
Diferencirana sredstva
60 000
60 000
–94
–94
59 906
59 906
Naslov 4 — Skupaj
13 711 160
13 711 160
8 388 802
8 388 802
22 099 962
22 099 962
SKUPAJ
103 530 256
103 530 256
8 423 975
8 423 975
111 954 231
111 954 231
Kadrovski načrt
Funkcionalna skupina in razred
Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA)
2023
2022
Odobrena v proračunu Unije
Odobrena v proračunu Unije
Stalna delovna mesta
Začasna delovna mesta
Stalna delovna mesta
Začasna delovna mesta
AD 16
—
—
—
—
AD 15
—
1
—
1
AD 14
—
3
—
3
AD 13
1
6
1
6
AD 12
1
18
1
17
AD 11
—
22
—
20
AD 10
1
29
1
28
AD 9
—
33
—
35
AD 8
—
22
—
24
AD 7
—
13
—
11
AD 6
—
2
—
4
AD 5
—
—
—
—
Vmesni seštevek AD
3
149
3
149
AST 11
—
—
—
—
AST 10
—
1
—
1
AST 9
—
4
—
2
AST 8
—
6
—
7
AST 7
—
14
—
15
AST 6
—
19
—
19
AST 5
—
13
—
13
AST 4
—
3
—
3
AST 3
—
—
—
—
AST 2
—
—
—
—
AST 1
—
—
—
—
Vmesni seštevek AST
—
60
—
60
AST/SC 6
—
—
—
—
AST/SC 5
—
—
—
—
AST/SC 4
—
—
—
—
AST/SC 3
—
—
—
—
AST/SC 2
—
—
—
—
AST/SC 1
—
—
—
—
Vmesni seštevek AST/SC
—
—
—
—
Skupaj
3
209
3
209
Skupaj
212
212
(1) Zneski so izraženi v eurih, razen če ni navedeno drugače.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1327/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition).
| 31,120
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/9ba8f9ab-2a2d-11ec-bd8e-01aa75ed71a1_72
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
Komisjoni rakendusotsus (EL) 2021/1772, 28. juuni 2021, mis põhineb Euroopa Parlamendi ja nõukogu määrusel (EL) 2016/679 ning käsitleb isikuandmete piisavat kaitset Ühendkuningriigis (teatavaks tehtud numbri C(2021) 4800 all) (EMPs kohaldatav tekst)
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 11,497
| 24,996
|
(4) Kot je pojasnilo Sodišče Evropske unije, v ta namen ni treba zagotavljati identične ravni varstva (5). To pomeni zlasti, da se lahko sredstva, ki jih zadevna tretja država uporablja za varstvo osebnih podatkov, razlikujejo od tistih, ki jih uporablja Evropska unija, če se v praksi izkaže, da so učinkovita pri zagotavljanju ustrezne ravni varstva (6). Standard ustreznosti torej ne zahteva dobesednega prepisa pravil Unije. Bolj kot to preskus temelji na proučitvi, ali tuji sistem kot celota prek vsebine pravic do varstva podatkov ter njihovega učinkovitega izvajanja, nadzora in izvrševanja zagotavlja zahtevano raven varstva (7). (5) Komisija je skrbno analizirala zakonodajo in prakso Združenega kraljestva. Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav (8) do (270) Komisija ugotavlja, da Združeno kraljestvo zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ki se v okviru Uredbe (EU) 2016/679 prenašajo iz Evropske unije v Združeno kraljestvo. (6) Ta ugotovitev se ne nanaša na osebne podatke, ki se prenašajo za namene nadzora priseljevanja v Združeno kraljestvo ali ki sicer spadajo na področje uporabe izjeme glede nekaterih pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, za namene vzdrževanja učinkovitega nadzora priseljevanja (v nadaljnjem besedilu: izjema glede priseljevanja) v skladu z odstavkom 4(1) dodatka 2 k zakonu Združenega kraljestva o varstvu podatkov. Veljavnost in razlaga izjeme glede priseljevanja v skladu s pravom Združenega kraljestva po odločbi sodišča England and Wales Court of Appeal z dne 26. maja 2021 nista določeni. Ob priznavanju, da se pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, načeloma lahko omejijo za namene nadzora priseljevanja kot „pomemben vidik javnega interesa“, je sodišče Court of Appeal odločilo, da je izjema glede priseljevanja v sedanji obliki nezdružljiva s pravom Združenega kraljestva, saj zakonodajni ukrep ne vsebuje posebnih določb, ki bi določale zaščitne ukrepe iz člena 23(2) splošne uredbe o varstvu podatkov, kakor se uporablja v Združenem kraljestvu (v nadaljnjem besedilu: UK GDPR) (8). Pod temi pogoji bi bilo treba prenose osebnih podatkov iz Unije v Združeno kraljestvo, za katere se lahko uporabi izjema glede priseljevanja, izključiti s področja uporabe tega sklepa (9). Ko bo nezdružljivost z zakonodajo Združenega kraljestva odpravljena, bi bilo treba ponovno oceniti izjemo glede priseljevanja in potrebo po ohranitvi omejitve področja uporabe te odločbe. (7) Ta sklep ne bi smel vplivati na neposredno uporabo Uredbe (EU) 2016/679 s strani organizacij, ustanovljenih v Združenem kraljestvu, če so izpolnjeni pogoji glede ozemeljske veljavnosti iz člena 3 navedene uredbe. 2. PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV 2. 1 Ustavni okvir (8) Združeno kraljestvo je parlamentarna demokracija, katere vodja je ustavni monarh. Ima neodvisen parlament, ki je nadrejen vsem drugim vladnim institucijam, izvršilno vejo oblasti, ki izhaja iz parlamenta in je temu tudi odgovorna, ter neodvisno sodstvo. Izvršilna veja oblasti, katere pristojnosti temeljijo na zmožnosti, da uživa zaupanje izvoljenega spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva, je odgovorna obema domovoma parlamenta, ki sta odgovorna za pregled dela vlade ter razpravo o zakonih in njihovo sprejemanje. (9) Parlament Združenega kraljestva je pravice za sprejemanje zakonodaje o lokalnih vprašanjih na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem, ki jih ni zadržal zase, prenesel na škotski parlament, valižanski parlament (Senedd Cymru) in skupščino Severne Irske. Vprašanje varstva podatkov ni delegirano, tj. ista zakonodaja se uporablja po vsej državi, druga področja politike, ki se nanašajo na ta sklep, pa so delegirana. Urejanje sistemov kazenskega pravosodja na Škotskem in Severnem Irskem, vključno s policijskim delom, je na primer delegirano škotskemu parlamentu oziroma skupščini Severne Irske. Združeno kraljestvo nima kodificirane ustave v smislu uzakonjenega konstitutivnega dokumenta. Ustavna načela so se razvijala počasi, zlasti na podlagi sodne prakse in običajev. Sodišča so priznala ustavnopravno vrednost nekaterih listin, kot so Magna Carta, Bill of Rights iz leta 1689 in zakon o človekovih pravicah iz leta 1998 (Human Rights Act 1998). Kot del ustave so se z občim pravom, navedenimi listinami in mednarodnimi pogodbami, zlasti Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, ki jo je Združeno kraljestvo ratificiralo leta 1951, razvile temeljne pravice posameznikov. Združeno kraljestvo je leta 1987 ratificiralo tudi Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Konvencija št. 108) (10). (10) Z zakonom o človekovih pravicah iz leta 1998 so pravice iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic vključene v pravo Združenega kraljestva. Zakon o človekovih pravicah vsakemu posamezniku zagotavlja temeljne pravice in svoboščine iz členov 2 do 12 in člena 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, iz členov 1, 2 in 3 Protokola št. 1 te konvencije ter člena 1 Protokola št. 13 te konvencije, v povezavi s členi 16, 17 in 18 navedene konvencije. To vključuje pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (ter pravico do varstva podatkov, ki je del te pravice) in pravico do poštenega sojenja (11). Natančneje, v skladu s členom 8 navedene konvencije se lahko javna oblast vmešava v izvrševanje pravice do zasebnosti le, če je to določeno z zakonom, kadar je to nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. (11) V skladu z zakonom o človekovih pravicah iz leta 1998 mora biti vsak ukrep javnih organov združljiv s pravico, ki jo zagotavlja konvencija (12). Poleg tega je treba primarno in sekundarno zakonodajo razumeti in izvajati tako, da sta združljivi s pravicami iz konvencije (13). 2. 2 Okvir varstva podatkov v Združenem kraljestvu (12) Združeno kraljestvo je 31. januarja 2020 izstopilo iz Evropske unije. Na podlagi Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (14) se je v Združenem kraljestvu v prehodnem obdobju do 31. decembra 2020 še naprej uporabljalo pravo Unije. Pred izstopom in v prehodnem obdobju sta zakonodajni okvir o varstvu osebnih podatkov v Združenem kraljestvu sestavljali relevantna zakonodaja EU (zlasti Uredba (EU) 2016/679 in Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta (15)) in nacionalna zakonodaja, zlasti zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 (DPA 2018) (16), ki vsebuje nacionalna pravila, kadar to omogoča Uredba (EU) 2016/679, pri čemer opredeljuje in omejuje uporabo pravil Uredbe (EU) 2016/679 ter prenaša Direktivo (EU) 2016/680 v nacionalno zakonodajo. (13) Za pripravo na izstop iz Evropske unije je vlada Združenega kraljestva sprejela zakon o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018 (European Union (Withdrawal) Act 2018) (17), ki v zakonodajo Združenega kraljestva vključuje zakonodajo Unije, ki se neposredno uporablja (18). To ohranjeno pravo EU v celoti vključuje Uredbo (EU) 2016/679, vključno z uvodnimi določbami (19). V skladu z navedenim zakonom morajo sodišča v Združenem kraljestvu nespremenjeno ohranjeno pravo EU razlagati v skladu z relevantno sodno prakso Sodišča EU in splošnimi načeli prava Unije, kot ta učinkujejo tik pred iztekom prehodnega obdobja (tako imenovana ohranjena sodna praksa EU in ohranjena splošna načela prava EU) (20). (14) Na podlagi zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018 lahko nižji ministri Združenega kraljestva sprejemajo sekundarno zakonodajo v obliki aktov z zakonsko močjo, s katerimi se spreminja ohranjeno pravo EU, kot je potrebno zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije. To pooblastilo je bilo izvršeno s predpisi o varstvu podatkov, zasebnosti in elektronski komunikaciji (spremembe itd. , izstop iz EU) iz leta 2019 (predpisi DPPEC) (21). Predpisi DPPEC spreminjajo Uredbo (EU) 2016/679, kakor je bila vključena v pravo Združenega kraljestva na podlagi zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018, zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 in druge zakonodaje o varstvu podatkov, da ustreza nacionalnemu okviru (22). (15) Posledično po izteku prehodnega obdobja pravni okvir o varstvu osebnih podatkov v Združenem kraljestvu sestavljata: — UK GDPR, kakor je bila vključena v pravni red Združenega kraljestva na podlagi zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018 in spremenjena na podlagi predpisov DPPEC (23), ter — zakon o varstvu podatkov iz leta 2018, kakor je bil spremenjen s predpisi DPPEC (24). (16) Glede na to, da UK GDPR temelji na zakonodaji EU, so pravila o varstvu podatkov v Združenem kraljestvu v številnih primerih zelo podobna ustreznim pravilom, ki se uporabljajo v Evropski uniji. (17) Poleg pooblastil, ki jih ima pristojni minister na podlagi zakona o izstopu iz Evropske unije iz leta 2018, ima na podlagi več določb zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 tudi pristojnost za sprejemanje sekundarne zakonodaje, s katero se spreminjajo nekatere določbe navedenega zakona ali s katero so določena dopolnilna in dodatna pravila (25). Pristojni minister je do zdaj uporabil le pooblastila na podlagi člena 137 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 in sprejel spremembo predpisov o varstvu podatkov, pristojbinah in informacijah iz leta 2019 (Data Protection (Charges and Information) (Amendment) Regulations 2019), ki določajo okoliščine, v katerih morajo upravljavci podatkov plačati letno pristojbino informacijskemu pooblaščencu (Information Commissioner), ki je neodvisni organ za varstvo podatkov v Združenem kraljestvu. (18) Nazadnje, nadaljnje smernice glede zakonodaje Združenega kraljestva o varstvu podatkov vsebujejo kodeks ravnanja in druge smernice, ki jih je sprejel informacijski pooblaščenec. Čeprav navedene smernice niso uradno pravno zavezujoče, pa so pomembne za razlago in prikazujejo, kako informacijski pooblaščenec v praksi uporablja in izvršuje zakonodajo o varstvu podatkov. Natančneje, na podlagi členov 121 do 125 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 mora informacijski pooblaščenec pripraviti kodekse ravnanja o izmenjavi podatkov, neposrednem trženju, starosti primernem oblikovanju, varstvu podatkov in novinarstvu. (19) Po svoji strukturi in glavnih sestavinah je pravni okvir Združenega kraljestva, ki se uporablja za podatke, ki se prenašajo na podlagi tega sklepa, torej zelo podoben tistemu, ki se uporablja v Evropski uniji. To vključuje dejstvo, da navedeni okvir ne temelji le na obveznostih iz notranjega prava, na katere je vplivalo pravo EU, temveč tudi na obveznostih, kot so določene v mednarodnem pravu, zlasti s pristopom Združenega kraljestva k EKČP in Konvenciji št. 108, ter njegovem priznavanju pristojnosti Evropskega sodišča za človekove pravice. Te obveznosti, ki izhajajo iz pravno zavezujočih mednarodnih instrumentov, ki se nanašajo zlasti na varstvo osebnih podatkov, so torej še posebno pomemben element pravnega okvira, ki se obravnava v tem sklepu. 2. 3 Stvarno področje uporabe in ozemeljska veljavnost (20) Po vzoru Uredbe (EU) 2016/679 se UK GDPR uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki v celoti ali delno poteka avtomatizirano, ali za druge vrste obdelav, če so osebni podatki del zbirke (26). Opredelitve pojmov „osebni podatki“, „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ in „obdelava“ so v UK GDPR enaki kot v Uredbi (EU) 2016/679 (27). Poleg tega se UK GDPR uporablja za obdelavo neavtomatiziranih in nestrukturiranih osebnih podatkov (28), ki jih hranijo nekateri javni organi v Združenem kraljestvu (29), čeprav se načela in pravice iz UK GDPR, ki se ne nanašajo na take osebne podatke, na podlagi členov 24 in 25 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 ne uporabljajo. Podobno kot na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 tudi na podlagi UK GDPR velja, da se ta ne uporablja, kadar osebne podatke obdeluje fizična oseba zgolj med izvajanjem popolnoma osebne ali domače dejavnosti (30). (21) Področje uporabe UK GDPR vključuje tudi obdelavo v okviru dejavnosti, ki je bila tik pred iztekom prehodnega obdobja zunaj področja uporabe prava Evropske unije (npr. nacionalna varnost) (31) ali ki je spadala na področje uporabe poglavja 2 naslova 5 Pogodbe o Evropski uniji (dejavnosti skupne zunanje in varnostne politike) (32). Tako kot v sistemu Evropske unije se UK GDPR ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja pristojni organ z namenom preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem (tako imenovani namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj) – tako obdelavo ureja del 3 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, tako kot Direktiva (EU) 2016/680 v okviru prava Evropske unije – ali za obdelavo osebnih podatkov s strani obveščevalnih služb (varnostna služba (Security Service), tajna obveščevalna služba (Secret Intelligence Service) in vladna obveščevalna služba GCHQ), ki jo ureja del 4 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 (33). (22) Ozemeljska veljavnost UK GDPR je navedena v členu 3 UK GDPR (34) in vključuje obdelavo osebnih podatkov (ne glede na to, kje se ta izvaja) v okviru dejavnosti ustanovitve upravljavca ali obdelovalca v Združenem kraljestvu ter obdelavo osebnih podatkov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in ki so v Združenem kraljestvu, kadar so dejavnosti obdelave povezane z nudenjem blaga ali storitev takim posameznikom ali s spremljanjem njihovega vedenja (35) To odraža pristop iz člena 3 Uredbe (EU) 2016/679. 2. 4 Opredelitev pojma osebni podatki ter pojmov upravljavec in obdelovalec (23) V UK GDPR so brez bistvenih posegov ohranjene opredelitve pojmov osebni podatki, obdelava, upravljavec, obdelovalec ter psevdonimizacija iz Uredbe (EU) 2016/679 (36). Nadalje, posebne vrste podatkov so v členu 9(1) UK GDPR opredeljene enako kot v Uredbi (EU) 2016/679 („ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo“). Člen 205 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 vsebuje opredelitev pojma „biometričnih podatkov“ (37), „podatkov o zdravstvenem stanju“ (38) in „genetskih podatkov“ (39). 2. 5 Zaščitni ukrepi, pravice in obveznosti 2. 5. 1 Zakonitost in poštenost obdelave (24) Osebni podatki se morajo obdelovati zakonito in pošteno. (25) Načela zakonitosti, poštenosti in preglednosti ter razlogi, na podlagi katerih je obdelava zakonita, so v zakonodaji Združenega kraljestva zagotovljeni na podlagi člena 5(1)(a) in člena 6(1) UK GDPR, ki sta enaka zadevnima določbama iz Uredbe (EU) 2016/679 (40). Člen 8 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 dopolnjuje člen 6(1)(e), saj določa, da obdelava osebnih podatkov na podlagi člena 6(1)(e) UK GDPR (ki je potrebna za izvajanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu) vključuje obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna za izvajanje sodne oblasti, izvrševanje nalog spodnjega ali zgornjega doma parlamenta, izvrševanje nalog, za katere je oseba pooblaščena na podlagi pravnega akta ali pravnega pravila, izvrševanje nalog države, nižjega ministra ali vladne službe, ali za izvajanje dejavnosti, ki podpira ali spodbuja demokratično udeležbo. (26) V zvezi s privolitvijo (enem od razlogov, na podlagi katerih je obdelava zakonita) UK GDPR prav tako ohranja pogoje iz člena 7 Uredbe (EU) 2016/679 nespremenjene, tj. upravljavec mora biti zmožen dokazati, da je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolil, predložena mora biti pisna zahteva za privolitev v jasnem in preprostem jeziku, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora imeti pravico, da kadar koli prekliče privolitev, pri ugotavljanju, ali je bila privolitev dana prostovoljno, pa je treba upoštevati, ali je izvajanje pogodbe pogojeno s privolitvijo v obdelavo osebnih podatkov, ki ni potrebna za izvedbo zadevne pogodbe. Poleg tega je v skladu s členom 8 UK GDPR v zvezi z zagotavljanjem storitev informacijske družbe privolitev otroka zakonita le, če je otrok star vsaj 13 let. To spada v starostno mejo iz člena 8 Uredbe (EU) 2016/679. 2. 5. 2 Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (27) Glede obdelave posebnih vrst podatkov bi morali veljati posebni zaščitni ukrepi. (28) UK GDPR in zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 vsebujeta posebna pravila glede obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, ki so v členu 9(1) UK GDPR opredeljeni enako kot v Uredbi (EU) 2016/679 (glej uvodno izjavo (23) above). V skladu s členom 9 UK GDPR je obdelava posebnih vrst podatkov načeloma prepovedana, razen če se uporablja posebna izjema. (29) Te izjeme (navedene v členu 9(2) in (3) UK GDPR) nikakor ne spreminjajo vsebine člena 9(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Razen če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, izrecno privolil v obdelavo navedenih osebnih podatkov, je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov dovoljena le v specifičnih in omejenih okoliščinah. V večini primerov mora biti obdelava občutljivih podatkov potrebna zaradi posebnega namena, opredeljenega v zadevni določbi (glej člen 9(2)(b), (c), (f), (g), (h), (i) in (j)). (30) Poleg tega velja, da kadar izjema na podlagi člena 9(2) UK GDPR zahteva pooblastilo na podlagi zakona ali se nanaša na javni interes, člen 10 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 v povezavi z dodatkom 1 k navedenemu zakonu nadalje določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uporabo izjeme. Na primer pri obdelavi občutljivih podatkov za namen varstva javnega zdravja (glej člen 9(2)(i) UK GDPR) točka 3(b) dela 1 dodatka 1 zahteva, da je poleg pogoja preskusa potrebnosti izpolnjen tudi pogoj, da tako obdelavo izvaja „zdravstveni delavec ali da se izvaja v okviru njegove pristojnosti“ ali da jo izvaja „druga oseba, ki je dolžna varovati zaupnost na podlagi pravnega akta ali pravnega pravila“, tudi na podlagi uveljavljene obveznosti varovanja zaupnosti na podlagi občega prava. (31) Kadar se občutljivi podatki obdelujejo zaradi bistvenega javnega interesa (člen 9(2)(g) UK GDPR), del 2 dodatka 1 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 določa izčrpen seznam namenov, ki se lahko štejejo za bistven javni interes, ter za vsakega od navedenih namenov določa posebne dodatne pogoje. Na primer spodbujanje rasne in etnične raznolikosti v višjih ravneh organizacij se šteje za bistven javni interes. Glede obdelave občutljivih podatkov za ta specifični namen veljajo podrobne zahteve, vključno z zahtevo, da se obdelava izvaja kot del postopka identifikacije primernih posameznikov za najvišja mesta, če je treba spodbujati rasno in etnično raznolikost in če ni verjetno, da bi to posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, povzročilo znatno škodo ali stisko. (32) Člen 11(1) zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 določa pogoje, na podlagi katerih je mogoče obdelovati osebne podatke v okoliščinah, opisanih v členu 9(3) UK GDPR), ki se nanašajo na ohranjanje tajnosti. To vključuje okoliščine, v katerih obdelavo izvaja zdravstveni ali socialni delavec ali druga oseba, ki mora v zadevnih okoliščinah varovati zaupnost na podlagi pravnega akta ali pravnega pravila, ali kadar se obdelava izvaja v okviru pristojnosti take osebe. (33) Poleg tega številne izjeme, navedene v členu 9(2) UK GDPR za uporabo zahtevajo ustrezne in specifične zaščitne ukrepe. Odvisno od vrste obdelave in stopnje tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, so s pogoji za obdelavo iz dodatka 1 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 vzpostavljeni različni zaščitni ukrepi. Dodatek 1 določa pogoje za vsak primer okoliščin obdelave posamezno. (34) V nekaterih primerih zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 ureja in omejuje vrsto občutljivih podatkov, ki jih je mogoče obdelovati, da se zagotovi skladnost s specifično pravno podlago. Na primer točka 8 dodatka 1 dovoljuje obdelavo občutljivih podatkov za namene spodbujanja enakih možnosti ali enake obravnave. Ta pogoj za obdelavo je mogoče uporabiti le, če podatki razkrivajo raso ali narodnost, versko ali filozofsko prepričanje, spolno usmerjenost ali če gre za podatke o zdravstvenem stanju. (35) V nekaterih primerih zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 omejuje vrsto upravljavca, ki lahko uporablja izjemo glede obdelave. Na primer točka 23 dodatka 1 določa obdelavo občutljivih podatkov v zvezi z odzivi izvoljenih predstavnikov javnosti. Ta izjema glede obdelave se lahko uporabi le, če je upravljavec izvoljeni predstavnik ali druga oseba, ki deluje na podlagi njegovih pristojnosti. (36) V nekaterih drugih primerih zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 glede pogoja obdelave, ki se uporabi, določa omejitve glede kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Na primer točka 21 dodatka 1 ureja obdelavo občutljivih podatkov za namene shem poklicnih pokojnin. Ta pogoj je mogoče uporabiti le, če je zadevni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sorojenec, starš, stari starš ali starš starega starša člana sheme. (37) Poleg tega velja, da kadar se uporabi izjema iz člena 9(2) UK GDPR, ki je nadalje opredeljena v členu 10 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, v povezavi z dodatkom 1 k navedenemu zakonu, mora upravljavec v večini primerov sestaviti dokument o ustrezni politiki (Appropriate Policy Document). V njem morajo biti orisani postopki upravljavca za zagotavljanje skladnosti z načeli iz člena 5 UK GDPR. Vsebovati mora tudi politike za hrambo in izbris ter navedbo verjetnega obdobja hrambe. Upravljavci morajo navedeni dokument po potrebi pregledati in posodobiti. Upravljavec mora dokument o politiki hraniti še šest mesecev po koncu obdelave in ga predložiti na zahtevo informacijskega pooblaščenca (41). (38) V skladu s točko 41 dodatka 1 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 mora biti dokumentu o politiki vedno priložena posodobljena evidenca obdelave. Ta evidenca mora vsebovati zaveze iz dokumenta o politiki, tj. ali se podatki brišejo oziroma hranijo v skladu s politikami. Če se politike ne upoštevajo, mora biti v dnevniku naveden razlog za to. V evidencah mora biti tudi opisano, kako se zagotavlja skladnost obdelave s členom 6 UK GDPR (zakonitost obdelave) in z zadevnimi posebnimi pogoji iz dodatka 1 k zakona o varstvu podatkov iz leta 2018. (39) Nazadnje, tako kot Uredba (EU) 2016/679 tudi UK GDPR določa splošne zaščitne ukrepe za nekatera dejanja obdelave posebnih vrst podatkov. Člen 35 UK GDPR določa, da mora biti izvedena ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kadar se v velikem obsegu obdelujejo posebne vrste podatkov. V skladu s členom 37 UK GDPR mora upravljavec ali obdelovalec imenovati pooblaščeno osebo za varstvo podatkov, kadar njegova temeljna dejavnost vključuje obsežno obdelavo posebnih vrst podatkov. (40) Glede osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški je člen 10 UK GDPR enak členu 10 Uredbe (EU) 2016/679. Ta omogoča obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje notranje pravo, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. (41) Kadar se obdelava podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ne izvaja pod nadzorom uradnega organa, člen 10(5) zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 določa, da je taka obdelava mogoča le za posebne namene oziroma v posebnih okoliščinah, navedenih v delih 1, 2 in 3 dodatka 1 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018, zanjo pa veljajo posebne zahteve, ki so določene za vsakega od navedenih namenov oziroma okoliščin. Podatke o kazenskih obsodbah lahko na primer obdelujejo nepridobitni organi, če (a) obdelavo pri svojih zakonitih dejavnostih z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali drug nepridobitni organ s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in (b) pod pogojem, da (i) se obdelava nanaša samo na člane oziroma nekdanje člane organa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, in (ii) da se podatki ne posredujejo tretji osebi brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo. (42) Nadalje, del 3 dodatka 1 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 določa nadaljnje okoliščine, v katerih je mogoče uporabiti podatke o kazenskih obsodbah in ki ustrezajo pravnim razlogom za obdelavo občutljivih podatkov iz člena 9(2) Uredbe (EU) 2016/679 in UK GDPR (npr. privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; življenjski interesi takega posameznika, če ta pravno ali fizično ne more izraziti privolitve; če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, te že očitno sam objavil; če je obdelava potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov itd. ). 2. 5. 3 Omejitev namena, točnost, najmanjši obseg podatkov, omejitev hrambe in varstvo podatkov (43) Osebni podatki bi se morali obdelovati za določen namen in se nato uporabljati samo, če to ni nezdružljivo z namenom obdelave. (44) To načelo je določeno v členu 5(1)(b) Uredbe (EU) 2016/679 in je nespremenjeno ohranjeno v členu 5(1)(b) UK GDPR. Pogoji nadaljnje združljive obdelave na podlagi člena 6(4) Uredbe (EU) 2016/679 so bili prav tako brez bistvenih sprememb ohranjeni v členu 6(4)(a) do (e) UK GDPR. (45) Še več, podatki morajo biti točni in po potrebi posodobljeni. Prav tako morajo biti osebni podatki ustrezni in relevantni ter ne smejo presegati namenov, za katere se obdelujejo; načeloma se jih ne sme hraniti dlje, kot je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. (46) Ta načela najmanjšega obsega podatkov, točnosti in omejitve hrambe so opredeljena v členu 5(1)(c) do (e) Uredbe (EU) 2016/679 ter so brez sprememb ohranjena v členu 5(1)(c) do (e) UK GDPR. (47) Osebni podatki se morajo tudi obdelovati tako, da se zagotavlja njihovo varstvo, vključno z zaščito pred nepooblaščeno ali nezakonito obdelavo in pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodovanjem. Zato morajo poslovni subjekti sprejeti ustrezne tehnične ali organizacijske ukrepe za varstvo osebnih podatkov pred morebitnimi grožnjami. Navedene ukrepe je treba presojati glede na najsodobnejšo tehnologijo in zadevne stroške. (48) Varstvo podatkov je v pravu Združenega kraljestva zagotovljeno na podlagi načela celovitosti in zaupnosti iz člena 5(1)(f) UK GDPR ter v členu 32 UK GDPR o varnosti obdelave. Navedene določbe so enake relevantnim določbam v Uredbi (EU) 2016/679. Poleg tega UK GDPR pod enakimi pogoji, kot so določeni v členih 33 in 34 Uredbe (EU) 2016/679, zahteva obveščanje nadzornega organa o kršitvi varstva osebnih podatkov (člen 33 UK GDPR) in sporočilo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva osebnih podatkov (člen 34 UK GDPR). 2. 5. 4 Preglednost (49) Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo biti obveščeni o glavnih značilnostih obdelave svojih osebnih podatkov. (50) To zagotavljata člena 13 in 14 UK GDPR, ki poleg splošnega načela preglednosti določata pravila o informacijah, ki se morajo zagotoviti posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki (42). UK GDPR ne uvaja nobenih bistvenih sprememb teh pravil v primerjavi z ustreznimi členi Uredbe (EU) 2016/679. Vendar pa za zahteve glede preglednosti v navedenih členih tako kot na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 velja več izjem, ki so določene v zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 (glej uvodne izjave (55) do (72)). 2. 5. 5 Pravice posameznikov (51) Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, bi morali imeti določene pravice, ki jih lahko uresničujejo zoper upravljavca ali obdelovalca, zlasti pravico do dostopa do podatkov, pravico ugovarjati obdelavi in pravico do popravka in izbrisa podatkov. Hkrati so te pravice lahko omejene, če so take omejitve potrebne in sorazmerne za zaščito javne varnosti ali za doseganje drugih pomembnih ciljev splošnega javnega interesa. 2. 5. 5. 1 Materialne pravice (52) UK GDPR posameznikom priznava enake izvršljive pravice kot Uredba (EU) 2016/679. Določbe o pravicah posameznikov so v UK GDPR ohranjene brez bistvenih sprememb. (53) Navedene pravice vključujejo pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, do dostopa do takih podatkov (člen 15 UK GDPR), pravico do popravka (člen 16 UK GDPR), pravico do izbrisa (člen 17 UK GDPR), pravico do omejitve obdelave (člen 18 UK GDPR), obveznost obveščanja o popravku ali izbrisu osebnih podatkov ali o omejitvi obdelave (člen 19 UK GDPR), pravico do prenosljivosti podatkov (člen 20 UK GDPR) ter pravico do ugovora (člen 21 UK GDPR) (43). Slednja vključuje tudi pravico posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugovarjati obdelavi osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, kot je določeno v členu 21(2) in (3) Uredbe (EU) 2016/679. Nadalje, na podlagi člena 122 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 mora informacijski pooblaščenec pripraviti kodeks ravnanja v zvezi z izvajanjem neposrednega trženja v skladu z zahtevami zakonodaje o varstvu podatkov (ter predpisov o zasebnosti in elektronskih komunikacijah iz leta 2003 (direktiva ES) (Privacy and Electronic Communications (EC Directive) Regulations 2003)) ter druge smernice za spodbujanje dobrih praks pri neposrednem trženju, za katere informacijski pooblaščenec meni, da so ustrezne. Urad informacijskega pooblaščenca trenutno pripravlja kodeks neposrednega trženja (44). (54) V UK GDPR je bila brez vsebinskih sprememb ohranjena tudi pravica posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, da zanj ne velja odločitev, ki temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi, ki ima pravne učinke v zvezi z njim ali na podoben način nanj znatno vpliva, kakor je določeno v členu 22 splošne uredbe o varstvu podatkov. Dodan pa je bil nov odstavek 3A s sklicem na člen 14 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, ki določa zaščitne ukrepe glede pravic, svoboščin in zakonitih interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar se obdelava izvaja na podlagi člena 22(2)(b) UK GDPR. To se uporablja le, kadar je temelj za tako odločitev pooblastilo ali zahteva na podlagi prava Združenega kraljestva, ne uporablja pa se, kadar je odločitev potrebna na podlagi pogodbe ali sprejeta na podlagi izrecne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Kadar se uporablja člen 14 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, mora upravljavec posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, v najkrajšem možnem času pisno obvestiti, da je bila odločitev sprejeta le na podlagi avtomatizirane obdelave. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico zahtevati, da upravljavec v enem mesecu od prejema obvestila odločitev ponovno prouči, ali pa sprejme novo odločitev, ki ne temelji zgolj na podlagi avtomatizirane obdelave. Pristojni minister lahko sprejema nadaljnje zaščitne ukrepe glede avtomatiziranega odločanja. Ta pristojnost še ni bila izkoriščena. 2. 5. 5. 2 Omejitve pravic posameznikov in druge določbe (55) Zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 določa več omejitev pravic posameznikov, ki ustrezajo okviru člena 23 UK GDPR. Okvir ne vsebuje omejitev pravice do ugovora neposrednemu trženju, kot je določena v členu 21(2) in (3) UK GDPR, ali pravice, da za posameznika ne velja odločitev, ki bi temeljila zgolj na avtomatizirani obdelavi, kakor je določena v členu 22 UK GDPR. (56) Omejitve so navedene v dodatkih 2 do 4 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018. Organi Združenega kraljestva so pojasnili, da morajo upoštevati dve načeli: načelo specifičnosti (vprašanja je treba obravnavati podrobno in razdeliti široke omejitve v več bolj specifičnih določb) ter načelo pogojenosti (vsako določbo spremljajo zaščitni ukrepi v obliki omejitev ali pogojev, da se preprečijo zlorabe) (45). (57) Namen omejitev iz člena 23(1) UK GDPR je zagotoviti, da se uporabljajo le v specifičnih okoliščinah, kadar je to v demokratični družbi potrebno in kadar je sorazmerno glede na zakoniti cilj omejitve. Poleg tega v skladu z uveljavljeno sodno prakso o razlagi omejitev velja, da se lahko izjema od ureditve varstva podatkov v posameznem primeru uporabi le, če je to potrebno in sorazmerno (46). Preskus, ali je izjema potrebna, mora biti „strog, saj mora biti vsak poseg v pravice posameznika sorazmeren resnosti grožnje javnemu interesu. To torej zahteva klasično analizo sorazmernosti (47). “ (58) Cilj teh omejitev ustreza omejitvam v členu 23 Uredbe (EU) 2016/679, razen glede omejitev v zvezi z nacionalno varnostjo in obrambo, ki so urejene v členu 26 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, vendar zanje veljajo enake zahteve glede potrebnosti in sorazmernosti (glej uvodne izjave (63) do (66)). (59) Nekatere od omejitev, na primer tiste, ki se nanašajo na preprečevanje ali odkrivanje kaznivih dejanj, prijetje ali pregon storilcev ter izračun ali zbiranje davkov ali dajatev (48), dovoljujejo omejitve vseh pravic posameznikov in obveznosti glede preglednosti (razen pravic na podlagi člena 21(2) in člena 22). Obseg drugih omejitev je omejen na obveznosti glede preglednosti in pravic do dostopa, na primer omejitev, ki se nanašajo na varovanje zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko (49), na pravico, da posamezniku ni treba izpovedati zoper sebe (50), in na financiranje podjetja, predvsem trgovanje na podlagi notranjih informacij (51). Nekaj omejitev omogoča omejevanje obveznosti upravljavca glede obveščanja posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o kršitvi varstva podatkov ter načel omejevanja namena, zakonitosti, poštenosti in preglednosti obdelave (52). (60) Nekatere omejitve se samodejno v celoti uporabljajo za nekatere vrste obdelave osebnih podatkov (uporaba obveznosti v zvezi s preglednostjo in pravic posameznikov je na primer izključena, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene presoje primernosti posameznika za sodno funkcijo ali kadar osebne podatke obdeluje sodišče ali posameznik, ki izvršuje sodno pristojnost). (61) Vendar pa v večini primerov zadevna točka v dodatku 2 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 določa, da se omejitve uporabljajo le, kadar in kolikor bi uporaba določb „verjetno posegala“ v zakoniti cilj zadevne omejitve: navedene določbe UK GDPR se na primer ne uporabljajo za osebne podatke, ki se obdelujejo zaradi preprečevanja ali odkrivanja kaznivih dejanj, prijetja ali pregona storilcev ali zaradi izračuna oziroma zbiranja davkov oziroma dajatev, „če bi uporaba navedenih določb verjetno posegala“ v katero koli od navedenih zadev (53). (62) Standard, „da bi verjetno posegalo“ so sodišča Združenega kraljestva razlagala tako, da obstaja „znatna in pomembna verjetnost poseganja v opredeljene javne interese“ (54). Na omejitev, za katero je treba izvesti preskus glede poseganja, se je torej mogoče sklicevati le, če je zelo verjetno, da bi podelitev določene pravice škodovala zadevnemu javnemu interesu. Upravljavec mora za vsak primer posebej oceniti, ali so ti pogoji izpolnjeni (55). (63) Poleg omejitev iz dodatka 2 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 člen 26 navedenega zakona določa izjemo, ki jo je mogoče uporabiti pri nekaterih določbah UK GDPR in zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, če je taka izjema potrebna za zagotavljanje nacionalne varnosti ali v obrambne namene. Ta izjema se nanaša na načela o varstvu podatkov (razen na načelo zakonitosti), na obveznost preglednosti, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, obveznost obveščanja o kršitvi varstva podatkov, pravila o mednarodnih prenosih, nekatere obveznosti in pristojnosti informacijskega pooblaščenca ter na pravila o pravnih sredstvih, odgovornosti in sankcijah, razen glede določbe o splošnih pogojih za uvedbo upravnih glob iz člena 83 UK GDPR in določbe o sankcijah iz člena 84 UK GDPR. Nadalje, člen 28 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 spreminja uporabo člena 9(1), da se omogoči obdelava posebnih vrst podatkov iz člena 9(1) UK GDPR, če se obdelava izvaja za zagotavljanje nacionalne varnosti ali v obrambne namene ter ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (56). (64) Izjema se lahko uporabi le, kolikor je potrebno za zagotavljanje nacionalne varnosti ali obrambe. Tako kot velja tudi pri drugih izjemah na podlagi zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, mora upravljavec to izjemo proučiti in uporabiti za vsak primer posebej. Nadalje, vsaka uporaba izjeme mora biti v skladu s standardi, ki veljajo za človekove pravice (na podlagi zakona o človekovih pravicah iz leta 1998), v skladu s katerimi mora biti v demokratični družbi vsak poseg v pravice do zasebnosti potreben in sorazmeren (57). (65) To razlago izvzetja potrjuje urad informacijskega pooblaščenca, ki je izdal podrobne smernice o uporabi izjeme glede nacionalne varnosti in obrambe, pri čemer je jasno, da jo mora upravljavec obravnavati in uporabiti za vsak primer posebej (58). V smernicah je poudarjeno, da ne gre za splošno izjemo in da se nanjo ni mogoče sklicevati samo zato, ker se podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti. Upravljavec mora pri sklicevanju nanjo dokazati, da obstaja resnična možnost negativnega učinka za nacionalno varnost, in od njega se po po potrebi pričakuje, da bo [uradu informacijskega pooblaščenca] predložil dokaze o tem, zakaj jo je uporabil. Smernice vsebujejo kontrolni seznam in vrsto primerov za nadaljnjo pojasnitev pogojev, pod katerimi se to izvzetje lahko uveljavlja. (66) Zgolj dejstvo, da se podatki obdelujejo za namene nacionalne varnosti ali obrambe, torej samo po sebi ne zadošča za uporabo izjeme. Upravljavec mora proučiti dejanske posledice za nacionalno varnost, če bi moral upoštevati posamezno določbo o varstvu podatkov. Izjema se lahko uporabi le pri posebnih določbah, za katere je bilo ugotovljeno, da pomenijo tveganje, in jo je treba uporabiti kolikor je mogoče omejujoče (59). (67) Ta pristop je potrdilo tudi sodišče Information Tribunal (60). V zadevi Baker v Secretary of State for the Home Department (v nadaljnjem besedilu: Baker proti Secretary of State) je ugotovilo, da je nezakonito uporabiti izjemo zaradi nacionalne varnosti kar na splošno glede vseh zahtev za dostop do podatkov, ki jih prejmejo obveščevalne službe. Namesto tega je treba izjemo uporabiti v vsakem primeru posebej in vsako zahtevo vsebinsko proučiti, tudi z vidika pravice posameznikov do spoštovanja njihovega zasebnega življenja (61). 2. 5. 6 Omejitve glede osebnih podatkov, ki se obdelujejo za novinarske, umetniške, akademske in književne namene ter za namene arhiviranja in raziskav (68) Člen 85(2) UK GDPR omogoča, da se obdelava osebnih podatkov za novinarske umetniške , akademske,in književne namene izvzame iz uporabe več določb UK GDPR. Del 5 dodatka 2 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 določa izjeme glede obdelave za navedene namene. Določa izjeme od načel o varstvu podatkov (razen od načela celovitosti in zaupnosti), pravno podlago za obdelavo (vključno s posebnimi vrstami podatkov in podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami ipd. ), pogoje privolitve, obveznosti glede preglednosti, pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, obveznost obveščanja o kršitvi varstva podatkov, zahtevo glede posvetovanja z informacijskim pooblaščencem pred izvedbo visoko tvegane obdelave podatkov in pravila o mednarodnih prenosih (62). V tem smislu se UK GDPR vsebinsko ne razlikuje od Uredbe (EU) 2016/679, ki v členu 85 prav tako omogoča izjemo glede obdelave v novinarske namene ali zaradi akademskega, umetniškega ali književnega izražanja od zahtev Uredbe (EU) 2016/679. Določbe zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, predvsem del 5 dodatka 2, so skladne z UK GDPR. (69) Ključna presoja, ki jo je treba izvesti na podlagi člena 85 UK GDPR, se nanaša na vprašanje, ali je izjema od pravil o varstvu podatkov iz uvodne izjave (68) „potrebna za uravnoteženje pravice do varstva osebnih podatkov s svobodo izražanja in obveščanja“ (63). Na podlagi točke 26(2) in (3) dodatka 2 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 Združeno kraljestvo pri taki presoji uporablja preskus „razumne domneve“. Izjema je upravičena, če upravljavec razumno domneva (i) da je objava v javnem interesu, in (ii) da uporaba zadevnih določb UK GDPR ne bi bila skladna z obdelavo za novinarske, akademske, umetniške in književne namene. V skladu s sodno prakso (64) ima preskus „razumne domneve“ subjektivno in objektivno komponento: ne zadošča, če upravljavec dokaže, da je sam osebno domneval, da upoštevanje ne bi bilo skladno. Njegova domneva mora biti utemeljena, tj. enako mora domnevati vsaka razumna oseba, ki pozna zadevna dejstva. Upravljavec mora torej pri odločanju ravnati s potrebno skrbnostjo, da lahko dokaže razumnost. Iz pojasnil organov Združenega kraljestva izhaja, da je treba preskus „razumne domneve“ izvesti pri uporabi vsake izjeme posebej (65). Če so pogoji izpolnjeni, se šteje, da je izjema potrebna in sorazmerna na podlagi prava Združenega kraljestva. (70) Na podlagi člena 124 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 mora urad informacijskega pooblaščenca pripraviti kodeks ravnanja glede varstva podatkov na področju novinarstva. Navedeni kodeks je v pripravi. Izdane so bile smernice o vprašanjih v zvezi z zakonom o varstvu podatkov iz leta 1998, v katerih je poudarjeno predvsem, da za uporabo navedene izjeme ne zadošča zgolj navesti, da bi zagotavljanje skladnosti povzročalo nevšečnosti pri izvajanju novinarskih dejavnosti, ampak mora obstajati jasen argument, da zadevna določba pomeni oviro odgovornemu novinarstvu (66). Smernice glede uporabe preskusa javnega interesa in glede tehtanja javnega interesa z interesom posameznika do zasebnosti sta objavila tudi britanski regulator telekomunikacij OFCOM in BBC v okviru svojih uredniških smernic (67). Smernice vsebujejo predvsem primere informacij, za katere se lahko šteje, da so v javnem interesu, ter pojasnjujejo, da je treba dokazati, da v okviru posebnih okoliščin primera javni interes prevlada nas pravicami do zasebnosti. (71) Podobno kot na podlagi člena 89 UK GDPR je mogoče iz uporabe več določb UK GDPR izvzeti tudi osebne podatke, ki se obdelujejo za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene (68). V zvezi z raziskovalnimi in statističnimi nameni so izjeme mogoče glede določb UK GDPR, ki se nanašajo na potrditev obdelave, dostop do podatkov in zaščitne ukrepe za prenos v tretje države, pravico do popravka, omejitev obdelave in ugovor obdelavi. Glede arhiviranja v javnem interesu so izjeme mogoče tudi glede obveznosti obveščanja o popravku ali izbrisu osebnih podatkov ali glede omejitve obdelave, pa tudi glede pravice do prenosljivosti podatkov. (72) V skladu s točkama 27(1) in 28(1) dodatka 2 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 so izjeme od določb, navedenih v UK GDPR, mogoče, kadar bi uporaba določbe „onemogočila ali resno ovirala doseganje“ zadevnih namenov (69). (73) Glede na njihov pomen za učinkovito uveljavljanje pravic posameznikov se bodo v okviru stalnega spremljanja tega sklepa ustrezno upoštevale vse pomembne spremembe v zvezi z razlago in uporabo navedenih izjem v praksi (poleg tistih, ki se nanašajo na ohranjanje učinkovitega nadzora priseljevanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (6)), vključno z nadaljnjim razvojem sodne prakse ter smernic in izvršilnih ukrepov urada informacijskega pooblaščenca (70). 2. 5. 7 Omejitve nadaljnjih prenosov podatkov (74) Raven varstva, ki se zagotavlja osebnim podatkom, prenesenim iz Evropske unije upravljavcem ali obdelovalcem v Združenem kraljestvu, se ne sme poslabšati z nadaljnjim prenosom takih podatkov prejemnikom v tretji državi. Taki „nadaljnji prenosi“ podatkov, ki z vidika upravljavca ali obdelovalca iz Združenega kraljestva pomenijo mednarodni prenos iz Združenega kraljestva, bi morali biti dovoljeni le, kadar tudi za nadaljnjega prejemnika zunaj Združenega kraljestva veljajo pravila, ki zagotavljajo podobno raven varstva, kot je zagotovljena v okviru pravnega reda Združenega kraljestva. Zato je uporaba pravil iz UK GDPR in iz zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 o mednarodnih prenosih osebnih podatkov pomemben dejavnik za zagotavljanje nadaljnjega varstva v primeru, ko se na podlagi tega sklepa prenašajo osebni podatki iz Evropske unije v Združeno kraljestvo. (75) Ureditev mednarodnega prenosa osebnih podatkov iz Združenega kraljestva je določena v členih 44 do 49 UK GDPR, kakor je bila dopolnjena z zakonom o varstvu podatkov iz leta 2018, in odraža ureditev iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 (71). Osebni podatki se lahko prenašajo v tretjo državo ali mednarodno organizacijo le na podlagi predpisov o ustreznosti (instrument, ki je v Združenem kraljestvu enak sklepu o ustreznosti na podlagi Uredbe (EU) 2016/679), če takih predpisov o ustreznosti ni, pa kadar upravljavec ali obdelovalec zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, v skladu s členom 46 UK GDPR. Če ne obstajajo niti predpisi o ustreznosti, niti ustrezni zaščitni ukrepi, se lahko podatki prenašajo le na podlagi odstopanj iz člena 49 UK GDPR. (76) Predpisi o ustreznosti, ki jih izda pristojni minister, lahko določajo, da tretja država (ali ozemlje oziroma področje znotraj tretje države), mednarodna organizacija ali opis (72) take države, ozemlja, področja ali organizacije zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Pri presoji ustreznosti ravni varstva mora pristojni minister upoštevati iste elemente, kot jih mora proučiti Komisija na podlagi člena 45(2)(a) do (c) Uredbe (EU) 2016/679, v povezavi z uvodno izjavo 104 navedene uredbe, ter ohranjene sodne prakse EU. To pomeni, da je pri presoji ustrezne ravni varstva v tretji državi zadevni standard, ali zadevna tretja država zagotavlja raven varstva, ki je „v osnovi enakovredna“ tisti, ki se zagotavlja v Združenem kraljestvu. (77) Glede postopka se za predpise o ustreznosti uporabljajo „splošne“ procesne zahteve iz člena 182 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018. V skladu s tem postopkom se mora pristojni minister pred sprejetjem predpisov Združenega kraljestva o ustreznosti posvetovati z informacijskim pooblaščencem (73). Ko pristojni minister sprejme navedene predpise, se jih predloži parlamentu, ki jih obravnava v postopku tako imenovane negativne potrditve, v katerem lahko oba domova parlamenta proučita predpise in jih v 40 dneh razveljavita (74). (78) V skladu s členom 17B(1) zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 je treba predpise o ustreznosti preverjati na največ štiri leta, pristojni minister pa mora redno spremljati dogajanje v tretjih državah in mednarodnih organizacijah, ki bi lahko vplivalo na odločitve o sprejemanju predpisov o ustreznosti, njihovem spreminjanju ali odpravi. Če pristojni minister izve, da določena država ali organizacija ne zagotavlja več ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, mora po potrebi spremeniti ali odpraviti navedene predpise ter se z zadevno tretjo državo ali mednarodno organizacijo posvetovati o izboljšanju ravni varstva. Ti procesni vidiki odražajo ustrezne zahteve iz Uredbe (EU) 2016/679. (79) Če predpisi o ustreznosti niso sprejeti, se lahko mednarodni prenosi podatkov izvajajo, če upravljavec ali obdelovalec zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe v skladu s členom 46 UK GDPR. Ti zaščitni ukrepi so podobni tistim iz člena 46 Uredbe (EU) 2016/679. Vključujejo pravno zavezujoče in izvršljive instrumente med javnimi organi ali telesi, zavezujoča poslovna pravila (75), standardne klavzule o varstvu podatkov, odobrene kodekse ravnanja, odobrene mehanizme certificiranja ter ob odobritvi informacijskega pooblaščenca pogodbene klavzule med upravljavci (ali obdelovalci) oziroma upravne dogovore med javnimi organi. Vendar pa so bila pravila s procesnega vidika spremenjena tako, da delujejo v okviru Združenega kraljestva; standardne klavzule o varstvu podatkov lahko sprejema pristojni minister (člen 17C) ali informacijski pooblaščenec (člen 119A), v skladu z zakonom o varstvu podatkov iz leta 2018. (80) Če ne obstajajo niti sklep o ustreznosti, niti ustrezni zaščitni ukrepi, se lahko podatki prenašajo le na podlagi odstopanj iz člena 49 UK GDPR (76). UK GDPR ne uvaja nobenih bistvenih sprememb teh odstopanj v primerjavi z ustreznimi pravili iz Uredbe (EU) 2016/679. V skladu z UK GDPR in Uredbo (EU) 2016/679 se nekatera odstopanja lahko uporabijo le, če je prenos občasen (77). Nadalje, urad informacijskega pooblaščenca v svojih smernicah o mednarodnih prenosih podatkov pojasnjuje: „Uporabiti jih je treba le kot dejanske ‚izjeme‘ od splošnega pravila, da je omejeni prenos prepovedan, razen če se izvede na podlagi sklepa o ustreznosti ali če obstajajo ustrezni zaščitni ukrepi“ (78). Pristojni minister lahko glede prenosov, ki so potrebni zaradi pomembnih razlogov javnega interesa (člen 49(1)(d)), izda predpise z opredelitvijo okoliščin, v katerih je prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo potreben oziroma ni potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa. Nadalje, pristojni minister lahko s predpisi omeji prenos posamezne vrste osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo, kadar prenosa ni mogoče izvesti na podlagi predpisov o ustreznosti in pristojni minister meni, da je omejitev potrebna zaradi pomembnih razlogov javnega interesa. Tak predpis do zdaj še ni bil izdan. (81) Ta okvir glede mednarodnih prenosov podatkov se je začel uporabljati ob koncu prehodnega obdobja (79). Vendar pa točka 4 dodatka 21 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018 (ki je bil uveden s predpisi DPPEC) določa, da se od konca prehodnega obdobja naprej nekateri prenosi osebnih podatkov obravnavajo, kot da temeljijo na predpisih o ustreznosti. Ti prenosi vključujejo prenose v države EGP, na ozemlje Gibraltarja, v institucije, organe, urade ali agencije Unije, ustanovljene s Pogodbo EU ali na njeni podlagi, in v tretje države, glede katerih je bil ob koncu prehodnega obdobja izdan sklep EU o ustreznosti. Posledično se prenosi v navedene države lahko nadaljujejo kot pred izstopom Združenega kraljestva iz EU. Po koncu prehodnega obdobja mora pristojni minister v štirih letih opraviti pregled teh ugotovitev glede ustreznosti, tj. do konca decembra 2024. Iz pojasnila organov Združenega kraljestva izhaja, da čeprav mora pristojni minister tak pregled opraviti do konca decembra 2024, pa prehodne določbe ne vključujejo samoderogacijske klavzule in zadevne prehodne določbe ne prenehajo samodejno veljati, če pregled ni opravljen do konca decembra 2024. (82) Kar zadeva prihodnji razvoj ureditve mednarodnega prenosa podatkov v Združenem kraljestvu – s sprejetjem novih predpisov o ustreznosti, sklepanjem mednarodnih sporazumov ali razvojem drugih mehanizmov za prenos – bo Komisija pozorno spremljala razmere, ocenila, ali se različni mehanizmi za prenos uporabljajo na način, ki zagotavlja neprekinjeno varstvo, in po potrebi sprejela ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih škodljivih učinkov (glej uvodne izjave (278) do (287)). Ker imata EU in Združeno kraljestvo podobna pravila o mednarodnih prenosih, bi se problematičnim razlikam lahko izognili tudi s sodelovanjem ter izmenjavo informacij in izkušenj, tudi med uradom informacijskega pooblaščenca in Evropskim odborom za varstvo podatkov. 2. 5. 8 Odgovornost (83) V skladu z načelom odgovornosti morajo subjekti, ki obdelujejo podatke, sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da lahko uspešno izpolnjujejo svoje obveznosti glede varstva podatkov in dokažejo tako skladnost, predvsem pristojnim nadzornim organom. (84) Načelo odgovornosti iz Uredbe (EU) 2016/679 je ohranjeno v členu 5(2) UK GDPR brez bistvenih sprememb, enako pa velja glede člena 24 o odgovornosti upravljavca, člena 25 o vgrajenem in privzetem varstvu podatkov ter člena 30 o evidenci dejavnosti obdelave. Prav tako sta bila ohranjena člena 35 in 36 o oceni učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodnim posvetovanjem z nadzornim organom. Členi 37 do 39 Uredbe (EU) 2016/679 o imenovanju in nalogah pooblaščenih oseb za varstvo podatkov so bili v UK GDPR ohranjeni brez bistvenih sprememb. V UK GDPR so ohranjene tudi določbe členov 40 in 42 Uredbe (EU) 2016/679 o kodeksih ravnanja in certificiranju (80). 2. 6 Nadzor in izvrševanje 2. 6. 1 Neodvisen nadzor (85) Vzpostaviti bi bilo treba neodvisen nadzorni organ s pristojnostjo spremljanja in zagotavljanja skladnosti s pravili o varstvu podatkov, da se tudi v praksi zagotovi ustrezna raven varstva podatkov. Pri izvajanju svojih obveznosti in pooblastil bi moral ta organ ravnati popolnoma neodvisno in nepristransko. (86) V Združenem kraljestvu nadzor in uveljavljanje skladnosti z UK GDPR in zakonom o varstvu podatkov iz leta 2018 izvaja informacijski pooblaščenec. Informacijski pooblaščenec je „Corporation Sole“, tj. ločen enoosebni pravni subjekt. Pri delu mu pomaga urad. Dne 31. marca 2020 je imel urad informacijskega pooblaščenca 768 stalnih članov osebja (81). Podporno ministrstvo informacijskega pooblaščenca je ministrstvo za digitalne tehnologije, kulturo, medije in šport (82). (87) Neodvisnost informacijskega pooblaščenca je izrecno določena v členu 52 UK GDPR, ki v ničemer bistveno ne spreminja člena 52(1) do (3) splošne uredbe o varstvu podatkov. Informacijski pooblaščenec mora pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil v skladu z UK GDPR ravnati popolnoma neodvisno, ne sme biti izpostavljen niti neposrednemu niti posrednemu zunanjemu vplivu ter ne sme nikogar prositi za navodila niti jih od nikogar sprejeti. Poleg tega se mora vzdržati vsakega delovanja, ki je nezdružljivo z njegovimi dolžnostmi, in se v času svojega mandata ne sme ukvarjati z nobenim nezdružljivim delom, bodisi profitnim bodisi neprofitnim. (88) Pogoji za imenovanje in razrešitev informacijskega pooblaščenca so določeni v dodatku 12 k zakonu o varstvu podatkov iz leta 2018. Informacijskega pooblaščenca imenuje kraljica na podlagi priporočila vlade ter na podlagi poštenega in odprtega postopka izbire. Kandidat mora imeti ustrezne kvalifikacije, izkušnje in znanje. V skladu s kodeksom upravljanja v zvezi z javnimi imenovanji (83) seznam ustreznih kandidatov pripravi svetovalni ocenjevalni odbor. Preden minister za digitalne tehnologije, kulturo, medije in šport sprejme končno odločitev, mora zadevni izbrani parlamentarni odbor opraviti preverjanje pred imenovanjem. Mnenje odbora se javno objavi (84). (89) Mandat informacijskega pooblaščenca traja največ sedem let. Posameznik je lahko za informacijskega pooblaščenca imenovan le enkrat. Informacijskega pooblaščenca lahko s funkcije razreši kraljica, na podlagi nagovora obeh domov parlamenta (85). Predloga za razrešitev informacijskega pooblaščenca ni mogoče predložiti nobenemu od domov parlamenta brez poročila pristojnega nižjega ministra, iz katerega izhaja, da je po njegovem mnenju informacijski pooblaščenec kriv hujše kršitve dolžnega ravnanja uradnih oseb in/ali da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje svoje funkcije (86). (90) Financiranje informacijskega pooblaščenca temelji na treh virih: (i) pristojbinah za varstvo podatkov, ki jih plačujejo upravljavci in so določene s predpisi pristojnega ministra (87) (Data Protection (Charges and Information) Regulations 2018 (predpisi o varstvu podatkov, pristojbinah in informacijah iz leta 2018)); te znašajo od 85 % do 90 % letnega proračuna urada (88); (ii) nepovratnih sredstvih, ki jih informacijskemu pooblaščencu nameni vlada. Ta sredstva so namenjena predvsem financiranju operativnih stroškov informacijskega pooblaščenca v zvezi z nalogami, ki se ne nanašajo na varstvo podatkov (89), in (iii) pristojbinah, ki se zaračunavajo za opravljanje storitev (90). Trenutno se take pristojbine ne zaračunavajo. (91) Splošne naloge informacijskega pooblaščenca v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, na katere se nanaša UK GDPR, so navedene v členu 57 UK GDPR, ki tesno odraža ustrezna pravila iz Uredbe (EU) 2016/679. Med njegovimi nalogami so spremljanje in izvrševanje UK GDPR, ozaveščanje javnosti, obravnava pritožb posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vodenje preiskav itd. Poleg tega so v členu 115 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 navedene druge splošne naloge informacijskega pooblaščenca, ki vključujejo obveznost svetovanja parlamentu, vladi ter drugim splošnim institucijam in organom o zakonodajnih in upravnih ukrepih, ki se nanašajo na varstvo pravic in svoboščin posameznikov glede obdelave osebnih podatkov, ter pristojnost izdati (na svojo pobudo ali na zahtevo) mnenje parlamentu, vladi ali drugim institucijam in organom ter javnosti o vseh zadevah, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Informacijski pooblaščenec zaradi vzdrževanja neodvisnosti sodstva ne sme izvajati nalog v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja posameznik ali sodišče v okviru svoje sodne pristojnosti. Vendar pa je nadzor nad sodstvom zagotovljen prek posebnih organov (glej uvodne izjave (99) do (103)). 2. 6. 2 Izvrševanje, vključno s sankcijami (92) Pristojnosti informacijskega pooblaščenca so določene v členu 58 UK GDPR, ki ne uvaja nobenih bistvenih sprememb glede na ustrezne člene Uredbe (EU) 2016/679. Zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 določa dodatna pravila o izvrševanju teh pristojnosti. Informacijski pooblaščenec je pristojen zlasti za to, da: (a) upravljavcu in obdelovalcu (v nekaterih primerih pa kateri koli drugi osebi) odredi, naj predloži potrebne informacije, z izdajo obvestila o predložitvi informacij (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o predložitvi informacij) (91); (b) izvaja preiskave in preglede z izdajo obvestila o preverjanju, na podlagi katerega mora upravljavec ali obdelovalec informacijskemu pooblaščencu morda dovoliti vstop v določene prostore, pregled ali proučitev dokumentov ali opreme, razgovore z osebami, ki obdelujejo osebne podatke v imenu upravljavca itd. (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o preverjanju (92)); (c) na drug način pridobi dostop do dokumentov itd. upravljavcev in obdelovalcev ter dostop v njihove prostore, v skladu s členom 154 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za vstop in pregled); (d) izvršuje popravne pristojnosti, tudi na podlagi opozoril in opominov ali z izdajo odločb v obliki obvestil o izvršitvi, s katerimi od upravljavcev/obdelovalcev zahteva določeno ukrepanje ali prenehanje izvajanja določenih ukrepov, vključno z odredbo, da mora upravljavec ali obdelovalec storiti kar koli, kar je navedeno v členu 58(2)(c) do (g) in (j) UK GDPR (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o izvršitvi) (93), (e) ter izreče upravne globe v obliki obvestila o plačilnem nalogu (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o plačilnem nalogu) (94). Slednje se lahko izda tudi, če javni organ ne ravna v skladu z določbami UK GDPR (95). (93) Politika urada informacijskega pooblaščenca o regulativnih ukrepih (Regulatory Action Policy) določa okoliščine, v katerih se izdajo obvestilo o predložitvi informacij, obvestilo o preverjanju, obvestilo o izvršitvi ali obvestilo o plačilnem nalogu (96). Z obvestilom o izvršitvi, ki se izda kot odziv na pomanjkljivost upravljavca ali obdelovalca, se lahko izrečejo le zahteve, za katere informacijski pooblaščenec meni, da so ustrezne glede na namen odprave pomanjkljivosti. Obvestilo o izvršitvi ali o plačilnem nalogu se lahko izda le upravljavcu ali obdelovalcu v zvezi s kršitvami poglavja II UK GDPR (načela obdelave), členov 12 do 22 UK GDPR (pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), členov 25 do 39 UK GDPR (obveznosti upravljavcev in obdelovalcev) in členov 44 do 49 UK GDPR (mednarodni prenosi). Obvestilo o izvršitvi se lahko izda tudi, če upravljavec ne zagotovi skladnosti z zahtevo za plačilo pristojbine, kakor je določena v predpisih, izdanih na podlagi člena 137 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018. Poleg tega se lahko organu za spremljanje na podlagi člena 41 ali ponudniku certificiranja izda obvestilo o izvršitvi, če ne izpolnjujeta svojih obveznosti na podlagi UK GDPR. Obvestilo o plačilnem nalogu se lahko izda tudi osebi, ki ni izvršila obvestila o predložitvi informacij, obvestila o preverjanju ali obvestila o izvršitvi. (94) Na podlagi obvestila o plačilnem nalogu mora oseba informacijskemu pooblaščencu plačati znesek, naveden v obvestilu. Pri odločanju o tem, ali osebi izdati obvestilo o plačilnem nalogu in kako visoka naj bo globa, mora informacijski pooblaščenec upoštevati, kar je navedeno v členu 83(1) in (2) UK GDPR, ki je enak ustreznim pravilom iz Uredbe (EU) 2016/679 (97). V skladu s členom 83(4) in (5) sta najvišja zneska upravne globe v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz navedenih določb 8700000 GBP oziroma 17500000 GBP. V primeru podjetij lahko informacijski pooblaščenec izreče globo tudi v obliki deleža svetovnega letnega prometa, če je ta višja. Tako kot pri enakovrednih določbah Uredbe (EU) 2016/679 so ti zneski v členu 83(4) in (5) določeni kot 2 % oziroma 4 %. V primeru neizpolnitve obvestila o predložitvi informacij, obvestila o preverjanju ali obvestila o izvršitvi je najvišji znesek kazni, ki se lahko izreče na podlagi obvestila o plačilnem nalogu, 17500000 GBP oziroma v primeru podjetja 4 % svetovnega letnega prometa, odvisno od tega, kateri znesek je višji. (95) Z UK GDPR in zakonom o varstvu podatkov iz leta 2018 so se okrepile tudi druge pristojnosti informacijskega pooblaščenca. Informacijski pooblaščenec lahko zdaj na primer izvaja obvezne preglede upravljavcev in obdelovalcev na podlagi obvestil o preverjanju, pri čemer je na podlagi predhodne zakonodaje (zakona o varstvu podatkov iz leta 1998) imel to pristojnost le glede osrednje vlade in zdravstvenih organizacij, ostali subjekti pa so morali s pregledi soglašati. (96) Od sprejetja Uredbe (EU) 2016/679 urad informacijskega pooblaščenca na leto obravnava približno 40000 pritožb posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (98), poleg tega pa opravi tudi približno 2000 preiskav po uradni dolžnosti (99). Večina pritožb se nanaša na pravice do dostopa do podatkov in do razkritja podatkov. Na podlagi preiskav informacijski pooblaščenec sprejema izvršilne ukrepe v raznih sektorjih. Natančneje, iz zadnjega letnega poročila informacijskega pooblaščenca (2019–2020) (100) izhaja, da je v zadevnem obdobju poročanja izdal 54 obvestil o predložitvi informacij, 8 obvestil o preverjanju, 7 obvestil o izvršitvi, 4 opozorila, 8 pregonov in 15 glob (101). (97) To vključuje več pomembnih denarnih kazni, ki so bile izrečene na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in zakona o varstvu podatkov iz leta 2018. Natančneje, informacijski pooblaščenec je oktobra 2020 izrekel globo britanski letalski družbi v višini 20 milijonov GBP zaradi kršitve varstva podatkov, ki je prizadela več kot 400000 strank. Ob koncu oktobra 2020 je bila mednarodni hotelski verigi izrečena globa v višini 18,4 milijona GBP, ker ni zagotovila varstva osebnih podatkov milijonov strank, novembra 2020 pa je bila britanskemu ponudniku storitev, ki je prek spleta prodajal vstopnice za dogodke, izrečena globa v višini 1,25 milijona GBP, ker ni zagotovil varstva podatkov o plačilih strank (102). (98) Poleg pooblastil, ki jih ima informacijski pooblaščenec za izvrševanje in so opisana v uvodni izjavi (92), se nekatere kršitve zakonodaje o varstvu podatkov štejejo za kazniva dejanja, zato se lahko zanje izrečejo kazenske sankcije (člen 196 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018). To se na primer nanaša na namerno ali malomarno pridobitev ali razkritje osebnih podatkov brez privolitve upravljavca, zagotovitev razkritja osebnih podatkov drugi osebi brez privolitve upravljavca (103), ponovno identifikacijo informacij v primeru anonimizacije osebnih podatkov brez privolitve upravljavca, ki je odgovoren za anonimizacijo osebnih podatkov (104), namerno oviranje informacijskega pooblaščenca pri izvrševanju njegovih pristojnosti v zvezi s preverjanjem osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi obveznostmi (105), dajanje neresničnih izjav v odgovor na obvestilo o predložitvi informacij, ali uničenje informacij v zvezi z obvestilom o predložitvi informacij ali obvestilom o preverjanju (106). 2. 6. 3 Nadzor nad sodstvom (99) Nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo sodišča in sodstvo, je dvostranski. Kadar nosilec sodne funkcije ali sodišče ne deluje v okviru svoje sodne pristojnosti, nadzor izvaja urad informacijskega pooblaščenca. Kadar pa upravljavec deluje v okviru svoje sodne pristojnosti, urad informacijskega pooblaščenca ne more izvajati svoje nadzorne funkcije (107), zato jo izvajajo posebni organi. To odraža pristop iz Uredbe (EU) 2016/679 (člen 55(3)). (100) Natančneje, v drugem primeru glede sodišč Anglije in Walesa ter glede prvostopenjskih in višjih sodišč Anglije in Walesa tak nadzor zagotavlja sodni svet za varstvo podatkov (Judicial Data Protection Panel) (108). Poleg tega sta vodja sodstva Anglije in Walesa (Lord Chief Justice) in vodja sodišč Tribunals (Senior President of Tribunals) izdala obvestilo o zasebnosti (109), ki določa, kako sodišča v Angliji in Walesu obdelujejo osebne podatke za namene opravljanja sodne funkcije. Podobni obvestili sta izdali tudi sodstvo Severne Irske (110) in sodstvo Škotske (111). (101) Še več, na Severnem Irskem je vodja sodstva Severne Irske sodnika sodišča High Court imenoval za sodnika, pristojnega za nadzor podatkov (Data Supervisory Judge) (112). Poleg tega so izdali smernice za sodstvo Severne Irske o tem, kako ravnati v primeru izgube ali potencialne izgube podatkov ter kako obravnavati vsa vprašanja, ki iz tega izhajajo (113). (102) Na Škotskem je vodja sodstva (Lord President) imenoval sodnika za nadzor podatkov (Data Supervisory Judge) za obravnavo vseh pritožb s področja varstva podatkov. Ta sistem je vzpostavljen na podlagi pravil o pritožbah v sodstvu, ki so podobna tistim v Angliji in Walesu (114). (103) Nazadnje, eden od sodnikov pri sodišču Supreme Court je pooblaščen za nadzor nad varstvom podatkov. 2. 6. 4 Pravna sredstva (104) Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, mora imeti na voljo učinkovito upravno in sodno varstvo, vključno z odškodnino za škodo, da se zagotovita ustrezno varstvo in zlasti uresničevanje pravic posameznika. (105) Prvič, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ima pravico vložiti pritožbo pri informacijskem pooblaščencu, če meni, da je v zvezi z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, prišlo do kršitve UK GDPR (115). V UK GDPR so brez bistvenih sprememb ohranjena pravila iz člena 77 Uredbe (EU) 2016/679 o navedeni pravici. Enako velja za člen 57(1)(f) in (2), ki določa naloge informacijskega pooblaščenca v zvezi z obravnavo pritožb. Kot je opisano v uvodnih izjavah (92) do (98) above, lahko informacijski pooblaščenec preverja zagotavljanje skladnosti upravljavca in obdelovalca z UK GDPR in zakonom o varstvu podatkov iz leta 2018, od njiju zahteva, da v primeru neskladnosti sprejmeta potrebne ukrepe ali se vzdržita določenih ukrepov ter izreče globe. (106) Drugič, UK GDPR in zakon o varstvu podatkov iz leta 2018 določata pravico do pravnega sredstva zoper odločitev informacijskega pooblaščenca. Na podlagi člena 78(1) UK GDPR ima posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev informacijskega pooblaščenca v zvezi z njim. V okviru sodne presoje sodnik prouči v zahtevku izpodbijano odločbo in odloči, ali je informacijski pooblaščenec ravnal zakonito. Nadalje, iz člena 78(2) UK GDPR izhaja, da če informacijski pooblaščenec pritožbe posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne obravnava ustrezno (116), ima pritožnik na voljo pravno sredstvo. Od sodišča prve stopnje lahko zahteva, naj informacijskemu pooblaščencu naloži ustrezne ukrepe v odgovor na pritožbo ali da pritožnika obvesti o stanju zadeve (117). Poleg tega se lahko vsakdo, ki mu informacijski pooblaščenec izda eno od zgoraj navedenih obvestil (o predložitvi informacij, o preverjanju, o izvršitvi ali o plačilnem nalogu), pritoži pri sodišču prve stopnje (First Tier Tribunal) (118). Če sodišče ugotovi, da odločba informacijskega pooblaščenca ni v skladu s pravom ali da bi moral informacijski pooblaščenec odločiti drugače, mora sodišče pritožbo dovoliti ali obvestilo oziroma odločbo informacijskega pooblaščenca nadomestiti z drugo. (107) Tretjič, posamezniki lahko pravna sredstva zoper upravljavce in obdelovalce uveljavljajo neposredno pred sodiščem v skladu s členom 79 UK GDPR in členom 167 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018. Če sodišče na podlagi vloge posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ugotovi, da so bile kršene njegove pravice s področja zakonodaje o varstvu podatkov, lahko upravljavcu, ki je zadolžen za obdelavo takih podatkov, ali obdelovalcu, ki deluje v njegovem imenu, odredi sprejetje ali opustitev določenih ukrepov, navedenih v odločbi. (108) Poleg tega ima v skladu s členom 82 UK GDPR in členom 168 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 vsak posameznik, ki je utrpel premoženjsko ali nepremoženjsko škodo kot posledico kršitve UK GDPR, pravico, da od upravljavca ali obdelovalca dobi odškodnino za nastalo škodo. Pravila o odškodnini in odgovornosti iz člena 82(1) do (5) UK GDPR so enaka ustreznim pravilom iz Uredbe (EU) 2016/679. V skladu s členom 168 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018 nepremoženjska škoda vključuje tudi stisko. V skladu s členom 80 UK GDPR ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, tudi pravico, da pooblasti zastopnika ali organizacijo, da v njegovem imenu vloži pritožbo pri informacijskem pooblaščencu (v skladu s členom 77 UK GDPR) in pravico, da v njegovem imenu uresničuje pravice iz člena 78 (pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper informacijskega pooblaščenca), člena 79 (pravica do učinkovitega pravnega sredstva zoper upravljavca ali obdelovalca) in člena 82 (pravica do odškodnine in odgovornost) UK GDPR. (109) Četrtič, poleg zgornjih možnosti za uveljavljanje pravnih sredstev lahko vsakdo, ki meni, da so javni organi kršili njegove pravice, vključno s pravico do zasebnosti in varstva podatkov, uveljavlja pravna sredstva pred sodišči Združenega kraljestva na podlagi zakona o človekovih pravicah iz leta 1998 (119). Posameznik, ki trdi, da je javni organ ravnal (ali predlaga ravnanje) neskladno s pravico iz konvencije, kar je posledično nezakonito na podlagi člena 6(1) zakona o človekovih pravicah iz leta 1998, lahko pri pristojnem sodišču začne postopek zoper tak organ ali se na zadevne pravice sklicuje v vsakem pravnem postopku, če je (ali bo postal) žrtev nezakonitega dejanja. (110) Če sodišče ugotovi, da je katero koli dejanje javnega organa nezakonito, lahko odobri odškodnino ali pravno sredstvo ali izda odločbo, kot meni, da je pravično in ustrezno ter v skladu s svojimi pristojnostmi (120). Sodišče lahko odloči tudi, da določba primarne zakonodaje ni skladna s pravico na podlagi konvencije. (111) Nazadnje, ko posameznik izčrpa nacionalna pravna sredstva, se lahko obrne na Evropsko sodišče za človekove pravice zaradi kršitev pravic, zagotovljenih na podlagi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. 3. DOSTOP DO OSEBNIH PODATKOV, KI JIH IZ EVROPSKE UNIJE PRENESEJO JAVNI ORGANI V ZDRUŽENEM KRALJESTVU, IN NJIHOVA UPORABA (112) Komisija je presojala tudi pravni okvir Združenega kraljestva glede zbiranja in posledične uporabe osebnih podatkov, ki jih v javnem interesu javni organi v Združenem kraljestvu prenesejo poslovnim subjektom v Združenem kraljestvu, zlasti za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in nacionalne varnosti (v nadaljnjem besedilu: vladni dostop). Komisija je pri oceni pogojev, na podlagi katerih vladni dostop do podatkov, prenesenih v Združeno kraljestvo, na podlagi tega sklepa izpolnjuje preskus „osnovne enakovrednosti“ na podlagi člena 45(1) Uredbe (EU) 2016/679, kakor ga razlaga Sodišče EU glede na Listino o temeljnih pravicah, upoštevala zlasti naslednja merila. (113) Prvič, vsaka omejitev pravice do varstva osebnih podatkov mora biti določena v zakonu, pravna podlaga, ki dovoljuje tak poseg v uresničevanje pravice, pa mora že sama opredeljevati obseg omejitve izvrševanja zadevne pravice (121). (114) Drugič, da se izpolni zahteva glede sorazmernosti, v skladu s katero se lahko odstopanja od in omejitve varstva osebnih podatkov uporabljajo le, kolikor je nujno potrebno v demokratični družbi, da se dosežejo specifični cilji splošnega interesa, ki so enakovredni interesom, priznanim v Uniji, morajo biti z zakonodajo zadevne tretje države, s katero se ureja poseg, določena jasna in natančna pravila, ki urejajo obseg in uporabo zadevnega ukrepa ter minimalne zahteve, tako da imajo osebe, katerih podatki so bili preneseni, na voljo zadostna jamstva, ki omogočajo učinkovito varovanje njihovih osebnih podatkov pred tveganjem zlorab (122). V zakonodaji mora biti zlasti navedeno, v kakšnih okoliščinah in pod katerimi pogoji je mogoče sprejeti ukrep, ki določa obdelavo takih podatkov (123), izpolnjevanje teh zahtev pa mora biti podvrženo neodvisnemu nadzoru (124). (115) Tretjič, navedena zakonodaja mora biti pravno zavezujoča na podlagi notranjega prava, za te pravne zahteve pa mora veljati, da ne zavezujejo le organov, ampak so tudi sodno izvršljive zoper organe zadevne tretje države (125). Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo zlasti imeti možnost uveljavljanja pravnih sredstev pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, da bi si tako zagotovili dostop do osebnih podatkov, ki se nanje nanašajo, ali dosegli popravo oziroma izbris takih podatkov (126). 3. 1 Splošni pravni okvir (116) V okviru izvajanja pooblastil javnega organa mora biti vladni dostop v Združenem kraljestvu izveden ob popolnem upoštevanju zakona. Združeno kraljestvo je ratificiralo Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (glej uvodno izjavo (9)), zato morajo vsi javni organi v Združenem kraljestvu ravnati v skladu z navedeno konvencijo (127). Člen 8 konvencije določa, da mora biti vsak poseg v zasebnost v skladu s pravom, v interesu enega od ciljev iz člena 8(2) in sorazmeren glede na cilj. Člen 8 določa tudi, da mora biti poseg „predvidljiv“, tj. da ima jasno in dostopno pravno podlago in da pravo vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorab. (117) Poleg tega je Sodišče EU v svoji sodni praksi navedlo, da mora biti vsak poseg v pravico do zasebnosti in varstva podatkov podvržen učinkovitemu, neodvisnemu in nepristranskemu nadzornemu sistemu, ki ga zagotavlja sodnik ali drug neodvisni organ (128) (na primer upravni ali parlamentarni organ). (118) Poleg tega morajo imeti posamezniki učinkovita pravna sredstva, Evropsko sodišče za človekove pravice pa je pojasnilo, da mora pravno sredstvo zagotavljati neodvisen in nepristranski organ, ki sprejme svoj poslovnik, sestavljati ga morajo člani, ki imajo ali so imeli visoko sodno funkcijo ali ki so izkušeni odvetniki, hkrati pa ne sme obstajati dokazno breme, ki bi ga bilo treba premagati za vložitev vloge pri takem organu. Pri obravnavi pritožb posameznikov mora imeti neodvisen in nepristranski organ dostop do vseh zadevnih informacij, vključno s tajnim gradivom. Nazadnje, organ mora imeti pristojnost odpraviti neskladnost (129). (119) Združeno kraljestvo je leta 2018 ratificiralo tudi Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Konvencija št. 108) ter podpisalo protokol o spremembi navedene konvencije (znan kot Konvencija št. 108+) (130). Člen 9 Konvencije št. 108 določa, da so odstopanja od splošnih načel o varstvu podatkov (člen 5, Kakovost podatkov), pravil o posebnih vrstah podatkov (člen 6, Posebne vrste podatkov) in od pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (člen 8, Dodatni zaščitni ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki), dovoljena le, kadar je tako odstopanje določeno v zakonu podpisnice in če gre za ukrep, ki je v interesu zaščite nacionalne varnosti, javne varnosti, monetarnih interesov države, zatiranja kaznivih dejanj ali varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, oziroma pravic in svoboščin drugih potreben v demokratični družbi (131). (120) Združeno kraljestvo torej na podlagi članstva v Svetu Evrope, zavezanosti Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic ter priznanja pristojnosti Evropskega sodišča za človekove pravice zavezuje več obveznosti iz mednarodnega prava, ki oblikujejo njegov sistem vladnega dostopa na podlagi načel, zaščitnih ukrepov in pravic posameznikov, ki so podobni tistim, ki so zagotovljeni na podlagi prava EU in ki se uporabljajo v državah članicah. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi (19), je nadaljnja zavezanost takim instrumentom posebno pomemben element ocene, na kateri temelji ta sklep. (121) Nadalje, posebne zaščitne ukrepe in pravice za varstvo podatkov zagotavlja tudi zakon o varstvu podatkov iz leta 2018, če podatke obdelujejo javni organi, vključno z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in organi nacionalne varnosti. (122) Ureditev obdelave osebnih podatkov v okviru preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj je določena v delu 3 zakona o varstvu podatkov iz leta 2018, ki je bil sprejet za prenos Direktive (EU) 2016/680.
| 14,939
| 1
|
2022/62021CA0077/62021CA0077_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 310
| 809
|
C_2022472SL.01001001.xml
12.12.2022
SL
Uradni list Evropske unije
C 472/10
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 20. oktobra 2022 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Fővárosi Törvényszék – Madžarska) – Digi Távközlési és Szolgáltató Kft./Nemzeti Adatvédelmi és Információszabadság Hatóság
(Zadeva C-77/21) (1)
(Predhodno odločanje - Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov - Uredba (EU) 2016/679 - Člen 5(1)(b) in (e) - Načelo „omejitve namena“ - Načelo „omejitve hrambe“ - Vzpostavitev podatkovne zbirke iz obstoječe podatkovne zbirke zaradi testiranja in odprave napak - Nadaljnja obdelava podatkov - Združljivost nadaljnje obdelave teh podatkov z nameni, za katere so bili podatki prvotno zbrani - Obdobje hrambe glede na te namene)
(2022/C 472/11)
Jezik postopka: madžarščina
Predložitveno sodišče
Fővárosi Törvényszék
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Digi Távközlési és Szolgáltató Kft.
Tožena stranka: Nemzeti Adatvédelmi és Információszabadság Hatóság
Izrek
1.
Člen 5(1)(b) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
je treba razlagati tako, da
načelo „omejitve namena“ iz te določbe ne nasprotuje temu, da upravljavec v podatkovno zbirko, ki je bila ustvarjena za izvedbo testiranja in odpravo napak, vnese in v njej hrani osebne podatke, ki so bili predhodno zbrani in shranjeni v drugi podatkovni bazi, če je taka nadaljnja obravnava združljiva z nameni, za katere so bili osebni podatki prvotno zbrani, kar je treba presoditi ob upoštevanju meril iz člena 6(4) te uredbe.
2.
Člen 5(1)(e) Uredbe 2016/679
je treba razlagati tako, da
načelo „omejitve hrambe“ iz te določbe nasprotuje temu, da upravljavec v podatkovni zbirki, ki je bila ustvarjena za izvedbo testiranja in odpravo napak, osebne podatke, ki so bili predhodno zbrani za druge namene, hrani daljše obdobje, kot je potrebno za izvedbo teh testiranj in odpravo teh napak.
(1) UL C 182, 10.5.2021.
| 37,846
| 1
|
2018/52018PC0241/52018PC0241_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,308
| 15,889
|
Predlog obravnava najpomembnejša vprašanja, ki so jih opredelile zainteresirane strani. Vendar predlog upošteva, da imajo zainteresirane strani različne poglede na podrobnosti reševanja posameznih vprašanj, zato si prizadeva za srednjo pot med temi stališči.
Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija je maja 2014 za pomoč pri pripravi pobude ustanovila neformalno strokovno skupino za pravo družb. Člani strokovne skupine so bili visoko usposobljeni in izkušeni visokošolski učitelji in raziskovalci ter delavci v pravni stroki na področju prava družb iz več držav članic.
Komisija je uporabila tudi rezultate študije, izvedene v letu 2017, ki je proučila posebna vprašanja o čezmejnih prenosih statutarnega sedeža družb in čezmejni delitvi družb. Poleg tega je Komisija povratne informacije strokovnjakov zbrala na več konferencah, tudi na 21. evropski konferenci o pravu družb in upravljanju podjetij „Crossing Borders, Digitally“ (Digitalno prečkanje meja), ki je potekala septembra 2017 v Talinu v Estoniji, in na letni konferenci o evropskem pravu družb in upravljanju podjetij, ki je potekala oktobra 2017 v Trierju v Nemčiji.
Ocena učinka
Poročilo o oceni učinka, ki zajema digitalizacijo, čezmejne dejavnosti in kolizijska pravila na področju prava družb, je 11. oktobra 2017 pregledal Odbor za regulativni nadzor
36
. Negativno mnenje Odbora za regulativni nadzor je bilo izdano 13. oktobra 2017. Priporočila Odbora so bila upoštevana v revidirani različici ocene učinka, ki je bila Odboru predložena 20. oktobra 2017. Odbor je 7. novembra 2017 izdal pozitivno mnenje s pridržki.
V zvezi s področjem uporabe, s katerim bi se opredelilo, katere vrste družb bi lahko imele korist od usklajenih pravil in postopkov za čezmejna preoblikovanja in delitve ter spremenjenih pravil o čezmejnih združitvah, je bilo v oceni učinka pojasnjeno, zakaj sedanje področje uporabe pravil o čezmejnih združitvah (t.j. kapitalske družbe) zagotavlja najučinkovitejšo rešitev za vse čezmejne operacije kljub nekaterim pozivom, naj se razširi na partnerstva in zadruge. Glede na obstoječe podatke namreč subjekti, ki niso kapitalske družbe, pravila o čezmejnih združitvah uporabljajo v zelo omejenem obsegu. Med družbami, ki so bile dejavne v čezmejnih združitvah, je bilo 66 % prevzemnih družb in 70 % družb, ki so se združevale, družb z omejeno odgovornostjo, 32 % prevzemnih družb in 28 % družb, ki so se združevale, pa delniških družb
37
. Poleg tega bi razširitev področja uporabe privedla do potencialnih praktičnih težav, povezanih s pravom družb EU in računovodskimi pravili, ki se uporabljajo le za kapitalske družbe.
V zvezi z uvedbo novih postopkovnih pravil o čezmejnih preoblikovanjih ali delitvah sta bili v oceni učinka proučeni možnost 0 (osnovni scenarij) brez postopkovnih pravil za čezmejna preoblikovanja in delitve in možnost 1 z uvedbo usklajenih postopkov EU, ki bi družbam omogočili izvedbo neposrednih čezmejnih preoblikovanj in delitev. Pomanjkanje postopkovnih pravil čezmejno preoblikovanje in delitev zelo otežuje ali celo onemogoča. Nacionalni postopki za čezmejna preoblikovanja in delitve obstajajo samo v omejenem številu držav članic in pogosto med seboj niso usklajeni. Podjetja se morajo zato zanašati na drage posredne postopke, analogno uporabo direktive o čezmejnih združitvah in sodno prakso Sodišča EU, če so pravniki in poslovni registri z njo seznanjeni. Z uvedbo novih postopkovnih pravil o čezmejnih preoblikovanjih in delitvah bi se družbam zagotovila precejšnja jasnost in družbe, ki želijo izvesti čezmejno preoblikovanje ali delitev, bi imele znatno nižje stroške. Zagotovila bi se tudi jasnost za nacionalne poslovne registre, da bi lahko jasno opredeliti točen trenutek, ko se družba lahko vpiše v poslovni register v ciljni državi članici in izbriše iz poslovnega registra v matični državi članici, kar bi preprečilo situacije, kakršna je bila Polbud
38.
Glede zaščite manjšinskih delničarjev je bila v oceni učinka ocenjena možnost 0 (osnovni scenarij) z obstoječimi pravili o zaščiti manjšinskih delničarjev v primerjavi z možnostma 1 in 2. Možnost 1 bi zagotovila usklajena pravila na vsem enotnem trgu. Nadgradila bi se pravila o čezmejnih združitvah, pri tem pa bi se zagotovila tudi usklajena pravila. Prednostna možnost, možnost 2, bi zagotovila enaka usklajena pravila kot možnost 1, vendar bi države članice lahko zagotovile dodatne zaščitne ukrepe. Ta možnost bi zagotovila najbolj prilagojeno zaščito manjšinskih delničarjev. Čeprav bi pri možnosti 2 družbam potencialno lahko nastali stroški izpolnjevanja obveznosti, bi se v primerjavi z osnovnim scenarijem stroški in obremenitve za družbe bistveno zmanjšali, hkrati pa bi se zagotovila večja pravna varnost in zmanjšala potreba po pravnem svetovanju, kar bi v primerjavi z osnovnim scenarijem družbam omogočilo prihranek. Prednostna možnost, možnost 2, zagotavlja najboljše ravnotežje med znižanjem stroškov, visoko ravnjo zaščite in prožnostjo za države članice.
V zvezi z zaščito upnikov je bila v oceni učinka preučena možnost 0 (izhodiščni scenarij), ki ohranja nespremenjena obstoječa pravila o čezmejnih združitvah in nima pravil EU o zaščiti upnikov v čezmejnih preoblikovanjih in delitvah, v primerjavi z možnostjo 1 z usklajenimi pravili za zaščito upnikov in z možnostjo 2 z enakimi usklajenimi pravili kot v možnosti 1, pri čemer bi države članice lahko zagotovile dodatne zaščitne ukrepe. Prednostna možnost, možnost 2, bi zagotovila najboljše ravnotežje med znižanjem stroškov, visoko ravnjo zaščite in prožnostjo za države članice. V primerjavi z osnovnim scenarijem bi imele družbe v možnostih 1 in 2 znatno manjše stroške in obremenitve, saj bi usklajena pravila o zaščiti upnikov zagotavljala večjo pravno varnost in manjšo potrebo po pravnem svetovanju pri kateri koli čezmejni operaciji. Možnost 1 bi družbam omogočala največje prihranke, medtem ko bi bili prihranki pri možnosti 2 lahko manjši, saj bi države članice lahko določile dodatne zaščitne ukrepe, ki bi za nekatere družbe lahko bili dragi in obremenjujoči (npr. potreba po zagotovitvi jamstva za vse upnike). Glede zaščite upnikov bi možnost 2 zagotovila popolnejšo in bolj usmerjeno zaščito kot možnost 1, in sicer zaradi možnosti, da bi države članice lahko ocenile nacionalne posebnosti glede zaščite upnikov in uvedle več zaščitnih ukrepov.
Glede informiranja delavcev, njihovega vključevanja v posvetovanje in njihove pravice do soodločanja je bila v oceni učinka opravljena primerjava možnosti 0 (osnovni scenarij) z uporabo obstoječih pravil o soodločanju delavcev v direktivi o čezmejnih združitvah z možnostjo 1, pri kateri bi se uporabljala obstoječa pravila o soodločanju delavcev v odborih pri čezmejnih združitvah, delitvah in preoblikovanjih, in z možnostjo 2, pri kateri bi se uporabljala ciljno spremenjena obstoječa pravila o čezmejnih združitvah, hkrati pa bi se zagotovili posebni ukrepi za zaznano višje tveganje za delavce pri čezmejnih delitvah in preoblikovanjih. Prednostna možnost, možnost 2, vsebuje več elementov, ki so v kombinaciji namenjeni zagotovitvi potrebne zaščite za delavce. Zaščitni ukrepi bi za vse čezmejne operacije vključevali novo posebno poročilo, ki bi ga pripravila uprava družbe, da bi opisala učinek čezmejne združitve na zaposlitve in položaj delavcev, ter pravilo proti zlorabi, ki bi določalo, da družba v treh letih po čezmejni operaciji pri izvajanju naslednje čezmejne operacije ali operacije znotraj države ne bi mogla okrniti sistema soodločanja delavcev. Pravilo temelji na obstoječih pravilih o čezmejnih združitvah, a bi bilo prilagojeno, da ne bi zajemalo le naslednjih preoblikovanj, združitev ali delitev znotraj države, temveč tudi druge čezmejne operacije ali operacije znotraj države. Ta možnost bi tudi uvedla posebna pravila za pogajanja v primeru čezmejnih delitev in preoblikovanj. V oceni učinka so bili analizirani stroški in koristi teh ciljno usmerjenih sprememb in ugotovljeno je bilo, da bi večja zaščita delavcev in posledične družbene koristi odtehtale omejene dodatne stroške z izpolnjevanjem obveznosti, ki bi jih družbam utegnila povzročiti morebitna priprava poročila.
Nazadnje je bilo v oceni učinka preučeno tudi vprašanje, kako obravnavati tveganja zlorabe, pri čemer je bilo obravnavano širjenje slamnatih podjetij za zlorabe, na primer za izogibanje delovnim standardom ali prispevkom za socialno varnost, ter agresivno davčno načrtovanje. Med javnimi posvetovanji so nekatere zainteresirane strani, zlasti sindikati, pozvali k rešitvi, pri kateri bi družba, ki se čezmejno preoblikuje, v ciljno državo članico skupaj s statutarnim sedežem morala prenesti tudi dejanski sedež. Vendar se glede na nedavno odločitev Sodišča v zadevi Polbud, ki je bila izrečena, ko so bila javna posvetovanja že zaključena, svoboda ustanavljanja uporablja za primere, ko se izven države seli le statutarni sedež. Zato take rešitve ni bilo mogoče predvideti. V oceni učinka se je torej preučila možnost 0 (osnovni scenarij) brez usklajenih pravil v primerjavi z možnostjo 1, pri kateri bi se uvedli pravila in postopki, v skladu s katerimi bi države članice morale za vsak primer posebej oceniti, ali zadevno čezmejno preoblikovanje predstavlja umetno ureditev, ki je namenjena pridobitvi neupravičenih davčnih ugodnosti ali neupravičeni omejitvi pravic delavcev, manjšinskih delničarjev ali upnikov. Prednostna možnost, možnost 1, bi neposredno prispevala k boju proti izogibanju pravilom in proti nepošteni ali goljufivi uporabi slamnatih podjetij. V primerjavi z izhodiščnim scenarijem bi bila možnost 1 del postopka, ki bi družbam omogočal čezmejno preoblikovanje, zato dodatni stroški izpolnjevanja obveznosti ne bi bili specifični za oceno morebitne umetne ureditve. Kar zadeva države članice, te bi morale ta pravila prenesti in izvajati, kar bi jim povzročilo nekaj upravnih in organizacijskih stroškov. Možnost 1 bi privedla do okrepitve zaščite zainteresiranih strani. Zainteresirane strani bi lahko kadar koli v postopku predložile svoja stališča, v končni fazi pa bi bile zaščitene pred goljufivimi družbam, ki se izogibajo pravilom.
V oceni učinka so bile prav tako analizirane možnosti, povezane s kolizijskimi pravili. Glede tega je bila prednostna možnost instrument, ki bi usklajeval relevantna pravila, zlasti kar zadeva navezne okoliščine, in sicer na podlagi kraja pridobitve pravne osebnosti družbe, ter dodatna posebna pravila, usmerjena k zakonodaji o dejanskem sedežu in namenjena le družbam, ustanovljenim v EU. Toda ker se bodo vprašanja, ki jih je treba najbolj nujno razjasniti, namreč posebna vprašanja v zvezi z zakonodajo, ki se uporablja za kapitalske družbe v čezmejnih situacijah, obravnavala v predlagani zakonodaji o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah, je bilo odločeno, da se v tem trenutku ne predlaga poseben zakonodajni akt o koliziji zakonov.
Ustreznost in poenostavitev ureditve
Pričakuje se, da bo predlog poenostavil poslovanje družb na enotnem trgu z olajšanjem njihove čezmejne mobilnosti.
Razvoj obsežnega sklopa skupnih pravil za ureditev čezmejnih preoblikovanj in delitev bo racionaliziral in poenostavil postopke in znižal stroške za družbe, kar zadeva vrsto in vsebino dokumentov, ki jih je treba pripraviti, različne postopke in z njimi povezane časovne roke ali druge dodatne zahteve. Predlagana pravila soodločanja delavcev ter pravila o zaščiti družbenikov in upnikov bodo izboljšala pravno varnost in predvidljivost pri teh operacijah. Lahko se pričakuje, da bodo nova skupna pravila o čezmejnih delitvah in preoblikovanjih omogočila prihranek 12 000–37 000 EUR (pri delitvah) in 12 000–19 000 EUR (pri preoblikovanjih), odvisno od velikosti družb in od zadevnih držav članic.
Predlagana sprememba obstoječega pravnega okvira EU za čezmejne združitve bo z novim skupnim in racionaliziranim postopkom poenostavila pravila o čezmejnih združitvah družb ter znižala stroške in upravna bremena. Predlagana pravila glede zaščite družbenikov in upnikov ter pravila o razkritju bodo okrepila pravno varnost in predvidljivost.
Znižanje stroškov in poenostavitve bodo imele posebej pozitiven učinek na mikro in mala podjetja.
Izmenjava informacij, predvidena v tem predlogu, se bo izvajala prek obstoječega sistema povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (BRIS). Zato se ne predvideva poseben razvoj informacijske tehnologije.
Temeljne pravice
Predlagana pravila te pobude zagotavljajo dosledno spoštovanje pravic in načel, določenih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ter prispevajo k uresničevanju več teh pravic. Najpomembnejši cilj te pobude je spodbujanje pravice do ustanavljanja v kateri koli državi članici, kot določa člen 15(2) Listine, in zagotavljanje upoštevanja načela nediskriminacije na podlagi državljanstva (člen (21(2)). Cilj pobude je okrepiti svobodo gospodarske pobude v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in praksami (člen 16). Pobuda z zaščitnimi ukrepi za delničarje krepi tudi lastninsko pravico iz člena 17 Listine. Čeprav bo pobuda zagotovila pravila za družbe v okviru prava družb, bo prispevala tudi k pravici delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju (člen 27 Listine), saj bo zagotovila večjo preglednost za delavce v primeru čezmejnih operacij družb. Zagotovi se tudi varstvo osebnih podatkov v skladu s členom 8 Listine.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Večji stroški niso bili ugotovljeni. Predlog bi stroške povzročil predvsem upravam držav članic, in sicer v zvezi z uvedbo zakonodajnih predpisov na nacionalni ravni (priprava, posvetovanje, sprejetje, prilagoditev že obstoječih predpisov) ter z uvedbo postopkov pregleda. Kar zadeva čezmejna preoblikovanja in delitve, bi bil učinek v državah članicah, ki nimajo čezmejnih postopkov, večji kot v tistih državah članicah, ki take postopke že imajo in bi jih morale samo prilagoditi. Učinka na proračun EU ni.
5.DRUGI ELEMENTI
Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo državam članicam pomagala pri prenosu predlaganih pravil in spremljala njihovo izvajanje. Komisija bo tudi tesno sodelovala z nacionalnimi organi, npr. nacionalnimi strokovnjaki za pravo družb v strokovni skupini za pravo družb. V okviru tega lahko Komisija zagotovi pomoč in smernice (npr. z organizacijo delavnic o izvajanju ali svetovanjem na dvostranski ravni).
Spremljanje bi obsegalo analizo trendov v dejavnostih čezmejnih operacij družb prek uradnih obvestil o čezmejnih preoblikovanjih, združitvah in delitvah prek sistema povezovanja poslovnih registrov, prek zbiranja stroškov za čezmejna preoblikovanja, kolikor bi bilo mogoče, ter glede tega ali zainteresirane strani in njihove organizacije izražajo zadovoljstvo z varstvom svojih pravic v zadevnih čezmejnih operacijah ali ne in v kolikšni meri. Spremljal se bo tudi razvoj sodne prakse Sodišča Evropske unije na tem področju.
Za zbiranje potrebnih prispevkov zainteresiranih strani bi Komisija lahko zainteresiranim stranem poslala vprašalnike ali izvedla posebne ankete.
Treba bi bilo tudi izvesti oceno, da se oceni učinek predlaganih ukrepov in preveri, če so bili cilji doseženi. Izvedla bi jo Komisija na podlagi informacij, zbranih v postopku spremljanja, in dodatnih prispevkov ustreznih zainteresiranih strani, kot bi bilo potrebno. Ko bo zbranih dovolj izkušenj z uporabo predlaganih pravil, bi bilo treba pripraviti ocenjevalno poročilo.
Zagotavljanje informacij za spremljanje in ocenjevanje zadevnim zainteresiranim stranem ne bi smelo povzročiti nepotrebnega upravnega bremena.
Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Predlog spreminja Direktivo (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb. Za zagotovitev ustreznega izvajanja te zapletene direktive bi bil potreben obrazložitveni dokument, na primer v obliki korelacijske tabele.
Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Čezmejna preoblikovanja
Člen 86a: člen opisuje področje uporabe predloga, ki določa pravni okvir EU, ki ureja čezmejno preoblikovanje družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb.
Člen 86b: člen vsebuje opredelitev pojmov. Opredelitev čezmejnega preoblikovanja temelji na sodni praksi Sodišča in pomeni spremembo pravne oblike družbe v matični državi članici v pravno obliko v ciljni državi članici.
Člen 86c: določba opredeljuje pogoje, pod katerimi se čezmejna preoblikovanja lahko izvedejo, njihovo preverjanje in pravo, ki se uporablja. Zlasti določa zahtevo, da družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti ali podobnem postopku, ne morejo izvesti čezmejnega preoblikovanja, kakršnega ureja ta direktiva. Poleg tega v skladu s splošnim načelom, da s sklicevanjem na pravo EU ni mogoče upravičevati zlorabe pravic, vzpostavljenih s sodno prakso Sodišča, preoblikovanja ni mogoče odobriti, če se po preučitvi posameznega primera in ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin ugotovi, da gre za umetno ureditev, katere namen je pridobiti neupravičene davčne ugodnosti ali nezakonito omejiti pravne ali pogodbene pravice delavcev, upnikov ali družbenikov.
Člen 86d: določba opredeljuje najmanjši obseg informacij, ki jih je treba zagotoviti v načrtu čezmejnega preoblikovanja, ki bo javno dostopen vsem, ki jih ta operacija zadeva. Načrt bo moral zagotoviti informacije glede spremembe pravne oblike družbe in glede družbe, ki bo s preoblikovanjem nastala, ter glede zaščite zadevnih zainteresiranih strani, zlasti delničarjev, upnikov in delavcev. Ta člen poudarja pomen načrta, hkrati pa kolikor mogoče poenostavlja njegovo pripravo, saj družbam poleg možnosti, da načrt napišejo v uradnem jeziku ali jezikih zadevnih držav članic, ponuja možnost, da ga pripravijo v jeziku, ki se najpogosteje uporablja v poslovnih transakcijah; zato lahko država članica sama določi, katera jezikovna različica je odločilna v primeru neskladij.
Člen 86e: člen določa zahtevo za pripravo poročila za delničarje, v katerem so podrobno razloženi namen čezmejnega preoblikovanja, načrti družbe in zaščitni ukrepi za delničarje. Poročilo vsebuje zlasti učinek preoblikovanja na dejavnost družbe in njene interese ter na interese delničarjev, pa tudi ukrepe za njihovo zaščito. Zagotovi se tudi dostopnost poročila za delavce. V skladu z načelom sorazmernosti se lahko poročilo opusti, če se s tem strinjajo vsi družbeniki.
Člen 86f: člen zahteva, da družba pripravi poročilo, v katerem obravnava vprašanja bistvenega pomena za delavce družbe, ki se čezmejno preoblikuje. To poročilo razloži posledice čezmejnega preoblikovanja za delavce. Zagotovi se dostopnost poročila za predstavnike delavcev ali neposredno za delavce, kadar ti nimajo takih predstavnikov. Določba poleg tega pojasnjuje, da predložitev poročila ne posega v veljavni postopek obveščanja in posvetovanja, ki je že določen v pravnem redu.
Člen 86g: člen se nanaša na preučitev s strani neodvisnega strokovnjaka. Točnost informacij, navedenih v načrtu čezmejnega preoblikovanja in poročilih poslovodnega ali upravnega organa, je predmet ocene neodvisnega strokovnjaka, ki ga imenuje pristojni organ. Poročilo vsebuje tudi vse pomembne informacije o družbi in predvidenem čezmejnem preoblikovanju, kar pristojnemu organu omogoča, da med drugim oceni, ali gre pri operaciji za umetno ureditev. Člen nadalje določa postopek, časovni načrt in pristojnosti neodvisnega strokovnjaka, vključno z varstvom zaupnih podatkov. V skladu z načelom sorazmernosti so mikro in mala podjetja izvzeta iz zahteve po poročilu neodvisnega strokovnjaka.
Člen 86h: člen določa pravila za razkritje načrta čezmejnega preoblikovanja in poročila neodvisnega strokovnjaka, ki bi morala biti brezplačno javno dostopna. Obenem razkritje vključuje obvestilo, s katerim se družbeniki, upniki in delavci družbe pozovejo k predložitvi pripomb. Za zaščito zadevnih zainteresiranih strani zahteve po razkritju zagotavljajo takojšen dostop do načrta. Ta člen določa načelo, da je načrt razkrit v poslovnem registru, ki je najbolj smiselna skupna referenčna točka zainteresiranih strani. Države članice lahko družbi dovolijo, da načrt razkrije na svojem spletišču, a v takem primeru morajo biti najpomembnejše informacije razkrite tudi v poslovnem registru. Ta člen določa možnost, da države članice ohranijo dodatne objave v uradnem listu in za to zaračunajo pristojbino. Da bi se olajšal dostop do razkritih informacij, morajo biti razkriti načrt čezmejnega preoblikovanja, obvestilo in poročilo neodvisnega strokovnjaka javnosti dostopni brezplačno. Pristojbine, ki se zaračunajo za razkritje, ne smejo presegati upravnih stroškov storitve.
Člen 86i: člen določa zahtevo po odobritvi načrta čezmejnega preoblikovanja na skupščini. Podobna zahteva obstaja v primeru čezmejnih združitev. Države članice lahko določijo zahteve za kvalificirano večino oddanih glasov za odobritev načrta; vendar ne smejo zahtevati večine, ki bi presegla zahtevano večino za čezmejne združitve.
Člen 86j: člen določa zaščitne ukrepe za delničarje in vzpostavlja pravico do izstopa za delničarje, ki nasprotujejo čezmejnim preoblikovanjem. To velja tako za delničarje, ki niso glasovali za čezmejno preoblikovanje, kot za delničarje, ki se s preoblikovanjem ne strinjajo, vendar nimajo glasovalne pravice. Družba, preostali delničarji ali tretje osebe bi na zahtevo zadevnih družbenikov morale delnice slednjih pridobiti v zameno za ustrezno nadomestilo. Če delničarji menijo, da je ponujeno denarno nadomestilo določeno neustrezno, so njegov znesek upravičeni izpodbijati pred sodiščem matične države članice.
Člen 86k: člen določa razne zaščitne ukrepe za upnike. Države članice lahko določijo, da mora družba, ki se preoblikuje, dati izjavo, ki je del načrta čezmejnega preoblikovanja, v kateri izjavi, da preoblikovanje ne bo vplivalo na zmožnost izpolnjevanja obveznosti do tretjih oseb in da upniki ne bodo oškodovani.
Upniki bodo imeli tudi pravico, da pred pristojnim upravnim ali sodnim organom zaprosijo, da jim odobri ustrezno zaščito. Organi bodo uporabljali izpodbojno predpostavko, da upniki niso oškodovani, če bi neodvisni strokovnjak v poročilu ugotovil, da ni verjetno, da bi bile pravice upnikov ogrožene, ali če bi družba ponudila pravico do plačila proti preoblikovani družbi ali jamstvu tretje osebe v vrednosti prvotne terjatve, ki se lahko uveljavlja v isti jurisdikciji kakor prvotna terjatev. Ta člen tudi določa, da določbe o zaščiti upnikov ne vplivajo na uporabo nacionalne zakonodaje glede poplačila ali zaščite plačil, dolžnih javnim organom.
Člen 86l: člen obravnava soodločanje delavcev v družbi, ki se preoblikuje, če operacija ogroža varstvo pravice do soodločanja. Načeloma bo družba morala upoštevati ustrezna pravila ciljne države članice, razen če nacionalna zakonodaja navedene države članice ne zagotavlja enake ravni soodločanja delavcev v poslovodnih ali nadzornih organih družbe. Ta člen se uporablja tudi, če število delavcev presega štiri petine praga, določenega v nacionalni zakonodaji matične države članice, na podlagi katerega se začne uporabljati pravica delavcev do soodločanja iz člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali ne glede na število delavcev, če pravila soodločanja delavcev v ciljni državi članici ne zagotavljajo enake ravni udeležbe. V tem primeru se bo družba z delavci morala pogajati o njihovem soodločanju. Pogajanja bodo obvezna in njihov izid bo moral biti posebej prilagojeni aranžma, ki bo urejal sodelovanje delavcev, če pa sporazum ne bo dosežen v 6 mesecih, se bodo uporabljala standardna pravila o soodločanju delavcev, kot so določena v Prilogi (zlasti točka (a) dela 3) Direktive 2001/86/ES. V skladu z Direktivo 2001/86/ES se morajo pogajanja začeti, čim je mogoče, potem ko postane načrt preoblikovanja javno dostopen. Družba bo morala vsaj tri leta ohraniti bistvene pravice delavcev do soodločanja v primeru poznejših operacij, kot so združitve, delitve ali preoblikovanja. Družba bo morala izide pogajanj sporočiti delavcem.
Člena 86m in 86n: člena urejata oceno zakonitosti čezmejnih preoblikovanj s strani pristojnega organa matične države članice. Ta država članica oceni dokončanje čezmejnega preoblikovanja glede na postopek, ki ga ureja ustrezna nacionalna zakonodaja. Pravila temeljijo na ustreznih načelih iz Uredbe (ES) št. 2157/2001 za SE in predpisih v zvezi s čezmejnimi združitvami.
Pristojni organ matične države članice opravi oceno uradnega dokončanja postopka s strani družbe in poleg tega določi, ali gre pri načrtovanem preoblikovanju za umetno ureditev, kakor je navedeno zgoraj. Če ima organ resne pomisleke, da bi pri čezmejnem preoblikovanju lahko šlo za umetno ureditev, lahko izvede podrobno oceno.
Člen 86o opredeljuje določbe, ki se nanašajo na pregled odločitev, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi glede izdaje ali zavrnitve izdaje potrdila pred preoblikovanjem. Obravnava tudi razpoložljivost takšnih odločitev prek sistema povezovanja in prenos potrdila pred preoblikovanjem ciljni državi članici prek digitalnih sredstev komunikacije.
Člen 86p ureja pregled zakonitosti čezmejnega preoblikovanja v ciljni državi članici. Organ te države članice pregleda zlasti zahteve glede pridobitve pravne osebnosti in izide pogajanj o soodločanju delavcev, če je ustrezno.
Člen 86q ureja dogovore za razkritje dokončanja vpisa v register in informacije, ki jih je treba vnesti v registre. Informacije o vpisu v register bi se med registri morale izmenjati samodejno, tako da bi matična država članica lahko takoj sprejela ukrepe za izbris družbe iz svojega poslovnega registra.
Člen 86r določa, da začne čezmejno preoblikovanje veljati na dan vpisa v register preoblikovane družbe v ciljni državi članici.
Člen 86s: določba opisuje posledice čezmejnega preoblikovanja.
Člen 86 t: določba navaja, da bi države članice morale določiti pravila o odgovornosti neodvisnega strokovnjaka.
Člen 86u: veljavnosti čezmejnega preoblikovanja ni mogoče izpodbijati, če je bil upoštevan postopek za čezmejno preoblikovanje.
Čezmejne združitve
Člen 119 se spremeni tako, da se vključi opredelitev čezmejne združitve kot operacije med družbama, v kateri prevzeta družba prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na prevzemno družbo brez izdaje novih delnic. Take dejavnosti bodo spadale na področje uporabe tega člena, če ima družbe, ki se združujejo, v lasti ista oseba ali če lastniške strukture v vseh družbah, ki se združujejo, po dokončanju operacije ostanejo enake.
Člen 120 je razširjen, da zajema več situacij, ko bi bile družbe izključene iz področja uporabe, npr. kadar se sproži postopek za prenehanje, likvidacijo ali insolventnost ali kadar je v teku ustavitev plačil.
Člen 121 se spremeni tako, da se črtajo sklicevanja na zaščito upnikov in zaščito manjšinskih delničarjev, ker bo to usklajeno v členih 126a in 126b.
Člen 122 se spremeni, da se določi, da mora skupni načrt čezmejne združitve vključevati tudi ponudbo denarnega nadomestila za družbenike, ki niso glasovali za združitev, ter zaščitne ukrepe za upnike. Poleg tega določa jezikovno ureditev skupnega načrta čezmejne združitve.
Doda se novi člen 122a, ki uvaja pravila za določitev datuma, od katerega se transakcije družb, ki se združujejo, obravnavajo v računovodske namene.
Spremenjeni člen 123 kot privzeto pravilo določa razkritje skupnega načrta v poslovnih registrih družb, ki se združujejo. Druga možnost je, da države članice družbe lahko izvzamejo iz obveznosti razkritja informacij v poslovnih registrih v primeru, da družbe načrt objavijo na svojih spletiščih in da izpolnjujejo posebne pogoje v zvezi s tem. V tem primeru morajo družbe razkriti nekatere specifične informacije v poslovnih registrih. Podjetja morajo načeloma imeti možnost, da predložijo potrebne informacije v celoti po spletu, ne da bi se jim bilo treba osebno zglasiti pri katerem koli nacionalnem organu, razen če obstaja dejanski sum goljufije. Dostop do takih informacij mora biti brezplačen. Države članice lahko poleg tega objavijo skupni načrt v nacionalnem uradnem listu, v tem primeru nacionalni register predloži ustrezne informacije nacionalnem uradnem listu (načelo „samo enkrat“).
Spremenjeni člen 124 določa, da poročilo, naslovljeno na družbenike družbe, ki se združuje, pojasni posledice čezmejne združitve na prihodnji poslovni in upravni strateški načrt ter posledice čezmejne združitve za družbenike. Poleg tega se v poročilu pojasni menjalno razmerje delnic in opišejo morebitne posebne težave glede vrednotenja ter pravna sredstva, ki so na voljo nekaterim družbenikom. Zagotovi se tudi dostopnost poročila za delavce. Poročilo se lahko opusti, če se s tem strinjajo vsi družbeniki družb, ki se združujejo.
Novi člen 124a določa, da vsaka od družb, ki se združujejo, delavcem zagotovi poročilo, v katerem se obravnavajo vprašanja, ki so v okviru čezmejne združitve pomembna za delavce. Predstavniki delavcev ali delavci sami, če nimajo predstavnikov, bodo imeli pravico izraziti svoje mnenje. Mnenje je treba predložiti delničarjem in ga priložiti poročilu.
Novi člen 126a določa zaščitne ukrepe za družbenike. Določa pravico do izstopa za tiste družbenike, ki združitvi nasprotujejo. To velja tako za družbenike, ki niso glasovali za čezmejno združitev, kot za družbenike, ki se z združitvijo ne strinjajo, vendar nimajo glasovalne pravice. Družba, preostali družbeniki ali tretje osebe morajo v dogovoru z družbo pridobiti delnice družbenikov, ki uveljavljajo pravico do izstopa, v zameno za ustrezno denarno nadomestilo. Ker obstoječa pravila o čezmejnih združitvah že predvidevajo imenovanje neodvisnega strokovnjaka (člen 125), ta strokovnjak pregleda tudi ustreznost denarnega nadomestila. Če družbeniki menijo, da ponujeno denarno nadomestilo ni ustrezno določeno, lahko nacionalno sodišče zaprosijo za ponovni izračun. Tudi družbeniki, ki želijo ostati v družbi, imajo pravico izpodbijati menjalno razmerje delnic, ki mora biti obrazloženo in utemeljeno v poročilu iz člena 124.
Novi člen 126b določa zaščitne ukrepe za upnike. Prvič, države članice lahko zahtevajo, da poslovodni ali upravni organi družbe, ki se združuje, dajo izjavo, da niso seznanjeni z nobenim razlogom, da družba, ki nastane z združitvijo, ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti. Drugič, upniki, ki niso zadovoljni z zaščito, ki jim je ponujena v načrtu združitve, imajo pravico, da pri pristojnem organu zaprosijo za ustrezne zaščitne ukrepe. Vendar pristojni organ uporabi izpodbojno predpostavko, da upniki niso oškodovani s čezmejno združitvijo, če je podjetje ponudilo pravico do plačila (ob jamstvu tretje osebe ali družbe, ki nastane z združitvijo) v enakovredni vrednosti njihove prvotne terjatve, ki se lahko uveljavlja v isti jurisdikciji kakor prvotna terjatev, ali če je poročilo neodvisnega strokovnjaka, ki je bilo razkrito upnikom, potrdilo, da bo družba upnike lahko izplačala. Določbe o zaščiti upnikov ne vplivajo na uporabo nacionalne zakonodaje glede poplačila ali zaščite plačil, dolžnih javnim organom.
Spremenjena člena 127 in 128 določata, da lahko družbe za namene potrdila pred združitvijo in pregleda zakonitosti čezmejne združitve vse informacije in dokumente oddajo prek spleta. Poleg tega člena določata, da morajo biti potrdila pred združitvijo organu države članice, ki bo pregledal zakonitost čezmejne združitve, poslana prek sistema povezovanja registrov (BRIS). Določata tudi, da je treba potrdilo pred združitvijo sprejeti kot prepričljiv dokaz pravilne izvedbe dejanj in formalnosti pred združitvijo. Države članice lahko v primeru dejanskega suma goljufije zahtevajo osebno zglasitev pred pristojnim organom.
Člen 131 se spremeni tako, da se pojasni, da vsa sredstva in obveznosti prevzete družbe ali družb, ki se združujejo, vključujejo vse njihove pogodbe, dobropise, pravice in obveznosti.
Člen 132 se spremeni z razširitvijo poenostavljenih formalnosti na situacijo, v kateri čezmejno združitev izvajajo družbe, pri katerih ima vse delnice v lasti ena sama oseba. Poleg tega v primerih, ko skupščina v nobeni od družb, ki se združujejo, ni potrebna, člen 132 določa poseben referenčni datum za razkritje skupnega načrta čezmejne združitve in poročil poslovodnega ali upravnega organa družb, ki se združujejo.
Odstavek 7 člena 133, ki določa, da v 3 letih po čezmejni združitvi družba ne bi mogla izvesti naknadne združitve v isti državi, ki bi oslabila sistem soodločanja delavcev, je spremenjen tako, da zajema vse morebitne naknadne operacije znotraj iste države (tj. združitve, delitve, preoblikovanja) in ne le združitve znotraj iste države. Poleg tega se člen 133 spremeni tako, da se doda obveznost za podjetja, da svojim delavcem sporočijo, ali se je družba odločila, da uporabi standardna pravila ali da začne pogajanja z delavci. V slednjem primeru družba obvesti delavce o izidu pogajanj.
Doda se novi člen 133a, ki obravnava pravila držav članic o civilni odgovornosti neodvisnega strokovnjaka.
Čezmejne delitve
Člen 160a določa področje uporabe predloga, ki ureja čezmejne delitve družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb.
Člen 160b vsebuje opredelitev pojmov. Za zagotovitev skladnosti z obstoječim pravnim redom EU na področju prava družb se določbe pravnega okvira za čezmejne delitve uporabljajo za iste družbe kot določbe o čezmejnih preoblikovanjih.
Člen 160c določa nadaljnje omejitve uporabe tega poglavja.
Člen 160d določa pogoje, pod katerimi se čezmejne delitve lahko izvedejo, njihovo preverjanje in pravo, ki se uporablja. Zlasti določa zahtevo, da družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti ali podobnem postopku, ne morejo biti predmet delitve, kakršno ureja ta direktiva. Poleg tega v skladu s splošnim načelom, da s sklicevanjem na pravo EU ni mogoče upravičevati zlorabe pravic, vzpostavljenih s sodno prakso Sodišča, čezmejne delitve ni mogoče odobriti, če se po preučitvi vsakega posameznega primera in ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev in okoliščin ugotovi, da gre za umetno ureditev, katere namen je pridobiti neupravičene davčne ugodnosti ali nezakonito omejiti pravne ali pogodbene pravice delavcev, upnikov ali družbenikov.
Člen 160e: določba opredeljuje najmanjši obseg informacij, ki jih je treba zagotoviti v načrtu čezmejne delitve, ki bo javno dostopen vsem, ki jih operacija zadeva. Načrt mora zagotoviti informacije glede družbe, ki se deli, registriranega sedeža, dodelitve delnic družbam prejemnicam, menjalnega razmerja delnic, dodelitve sredstev in obveznosti družbam prejemnicam in zaščite zadevnih zainteresiranih strani: delničarjev, upnikov in delavcev. Ta člen poudarja pomen načrta, hkrati pa kolikor mogoče poenostavlja njegovo pripravo, saj družbam poleg možnosti, da načrt napišejo v uradnem jeziku ali jezikih zadevnih držav članic, ponuja možnost, da ga pripravijo v jeziku, ki se najpogosteje uporablja v poslovnih transakcijah; v takem primeru lahko država članica sama določi, katera jezikovna različica je odločilna v primeru neskladij.
Člen 160f določa pravila za določitev datuma, od katerega se transakcije družbe, ki se deli, v računovodske namene obravnavajo kot transakcije družb prejemnic.
Člen 160 g: člen določa zahtevo za pripravo poročila za delničarje, v katerem so podrobno razloženi namen delitve, načrti družbe in zaščitni ukrepi za delničarje. Poročilo vsebuje zlasti učinek delitve na dejavnost družbe in njene interese ter na interese delničarjev, pa tudi ukrepe za njihovo zaščito. Zagotovi se tudi dostopnost poročila za delavce. V skladu z načelom sorazmernosti se lahko poročilo opusti, če se s tem strinjajo vsi družbeniki.
Člen 160h: člen zahteva, da družba pripravi poročilo, v katerem obravnava vprašanja bistvenega pomena za delavce družbe, ki se čezmejno deli. V tem poročilu se opiše in oceni vpliv delitve na pogoje v pogodbah o zaposlitvi delavcev. Zagotovi se dostopnost poročila za predstavnike delavcev ali neposredno za delavce, kadar ti nimajo takih predstavnikov. Določba poleg tega pojasnjuje, da predložitev poročila ne posega v veljavni postopek obveščanja in posvetovanja, ki je že določen v pravnem redu.
Člen 160i se nanaša na preučitev s strani neodvisnega strokovnjaka. Točnost informacij, navedenih v načrtu čezmejne delitve in poročilih poslovodnega ali upravnega organa, je predmet ocene v poročilu neodvisnega strokovnjaka, ki ga imenuje pristojni organ. Poročilo vsebuje tudi vse pomembne informacije o družbi in predvideni delitvi, kar pristojnemu organu omogoča, da med drugim oceni, ali gre pri operaciji za umetno ureditev. Člen nadalje določa postopek, časovni načrt in pristojnosti neodvisnega strokovnjaka, vključno z varstvom zaupnih podatkov.
V skladu z načelom sorazmernosti so mikro in mala podjetja izvzeta iz zahteve po poročilu neodvisnega strokovnjaka.
Člen 160j: člen določa pravila za razkritje načrta čezmejne delitve in poročila neodvisnega strokovnjaka, ki bi morala biti brezplačno javno dostopna. Obenem razkritje vključuje obvestilo, s katerim se družbeniki, upniki in delavci družbe pozovejo k predložitvi pripomb. Za zaščito zadevnih zainteresiranih strani zahteve po razkritju zagotavljajo takojšen dostop do načrta. Ta člen določa načelo, da je načrt razkrit v poslovnem registru, ki je najbolj smiselna skupna referenčna točka zainteresiranih strani. Države članice lahko družbi dovolijo, da načrt razkrije na svojem spletišču, a v takem primeru morajo biti najpomembnejše informacije razkrite tudi v poslovnem registru. Ta člen določa možnost, da države članice ohranijo dodatne objave v uradnem listu in za to zaračunajo pristojbino.
Da bi se olajšal dostop do razkritih informacij, morajo biti razkriti načrt čezmejne delitve, obvestilo in poročilo strokovnjaka javnosti dostopni brezplačno. Pristojbine, ki se zaračunajo za razkritje, ne smejo presegati upravnih stroškov storitve.
Člen 160k: člen določa zahtevo po odobritvi načrta čezmejne delitve na skupščini družbe, ki se deli. Podobna zahteva obstaja v primeru čezmejnih združitev. Države članice lahko določijo zahteve za kvalificirano večino oddanih glasov za odobritev načrta; vendar ne smejo zahtevati večine, ki bi presegla zahtevano večino za čezmejne združitve.
Člen 160l določa zaščitne ukrepe za delničarje in vzpostavlja pravico do izstopa za delničarje, ki nasprotujejo čezmejnim delitvam. To velja tako za delničarje, ki niso glasovali za čezmejno delitev, kot za delničarje, ki se z delitvijo ne strinjajo, vendar nimajo glasovalne pravice. Družba, preostali delničarji ali tretje osebe morajo pridobiti delnice družbenikov, ki uveljavljajo pravico do izstopa, v zameno za ustrezno denarno nadomestilo. Neodvisni strokovnjak pregleda ustreznost denarnega nadomestila. Če delničarji menijo, da je ponujeno denarno nadomestilo določeno neustrezno, so njegov znesek upravičeni izpodbijati pred sodiščem matične države članice. Tudi družbeniki, ki želijo ostati v družbi, imajo pravico izpodbijati menjalno razmerje delnic, ki mora biti obrazloženo in utemeljeno v poročilu iz člena 160g.
Člen 160m določa zaščitne ukrepe za upnike. Države članice lahko določijo, da mora družba, ki se deli, dati izjavo, ki je del načrta čezmejne delitve in v kateri izjavi, da delitev ne bo vplivala na zmožnost izpolnjevanja obveznosti do tretjih oseb in da upniki ne bodo oškodovani.
Upniki bodo imeli tudi pravico, da pred pristojnim upravnim ali sodnim organom zaprosijo, da jim odobri ustrezno zaščito. Organi bodo uporabljali izpodbojno predpostavko, da upniki niso oškodovani, če bi neodvisni strokovnjak v poročilu ugotovil, da ni verjetno, da bi bile pravice upnikov ogrožene, ali če bi družba, ki se deli, ponudila pravico do plačila proti preoblikovani družbi ali jamstvu tretje osebe v vrednosti prvotne terjatve, ki se lahko uveljavlja v isti jurisdikciji kakor prvotna terjatev. Določbe o zaščiti upnikov ne vplivajo na uporabo nacionalne zakonodaje glede poplačila ali zaščite plačil, dolžnih javnim organom.
Člen 160n obravnava soodločanje delavcev v upravnih ali nadzornih organih družb, vključenih v čezmejno delitev, če čezmejna delitev ogroža obstoječe pravice do soodločanja v družbi, ki se deli. Načeloma bi moralo soodločanje delavcev v družbah prejemnicah upoštevati ustrezna pravila držav članic, v katerih bodo te družbe registrirane, razen če nacionalno pravo teh držav članic za soodločanje delavcev v upravnih ali nadzornih organih družbe ne zagotavlja enake ravni, kakršna je v družbi, ki se deli. Ta člen se uporablja tudi, če število delavcev presega 4/5 praga, določenega v nacionalni zakonodaji države članice družbe, ki se deli, na podlagi katerega se začne uporabljati pravica delavcev do soodločanja iz člena 2 Direktive 2001/86/ES, ali ne glede na število delavcev, če pravila o soodločanju delavcev v državah članicah družb prejemnic ne zagotavljajo enake ravni soodločanja. V tem primeru se bo družba z delavci morala pogajati o njihovem soodločanju v družbah prejemnicah. Pogajanja bodo obvezna in njihov izid bodo morali biti posebej prilagojeni aranžmaji, ki bodo urejali sodelovanje delavcev, ali v primeru, da sporazum ni dosežen v 6 mesecih, standardna pravila o soodločanju delavcev, kot so določena v Prilogi (uporabljal se bo del 3 Direktive 2001/86/ES). V skladu z Direktivo 2001/86/ES se morajo pogajanja začeti, čim je mogoče, potem ko postane načrt čezmejne delitve javno dostopen. Družbe prejemnice bo morale vsaj tri leta ohraniti bistvene pravice delavcev do soodločanja v primeru poznejših operacij, kot so združitve, delitve ali preoblikovanja. Družba bo morala izide pogajanj sporočiti delavcem.
Člena 160o in 160p: člena urejata oceno zakonitosti čezmejne delitve s strani pristojnega organa države članice, pod katere jurisdikcijo sodi družba, ki se deli. Ta država članica oceni dokončanje čezmejne delitve glede na postopek, ki ga ureja ustrezna nacionalna zakonodaja. Pravila temeljijo na ustreznih načelih iz Uredbe (ES) št. 2157/2001 za SE in predpisih v zvezi s čezmejnimi združitvami. Pristojni organ navedene države članice opravi oceno uradnega dokončanja postopka s strani družbe in poleg tega preveri, ali gre pri načrtovani delitvi za umetno ureditev, kakor je navedeno zgoraj.
Če ima organ resne pomisleke, da bi pri čezmejnem preoblikovanju lahko šlo za umetno ureditev, mora izvesti podrobno oceno.
Člen 160q opredeljuje določbe, ki se nanašajo na pregled odločitev, ki jih sprejmejo pristojni nacionalni organi glede izdaje ali zavrnitve izdaje potrdila pred preoblikovanjem. Obravnava tudi razpoložljivost takšnih odločitev prek sistema povezovanja in prenos potrdila pred preoblikovanjem ciljni državi članici. Ti členi tudi določajo obvezno uporabo digitalne komunikacije med poslovnimi registri za izmenjavo odločitev, ki jih izdajo pristojni organi.
Člen 160r ureja pregled zakonitosti čezmejne delitve v vsaki zadevni državi članici. Organi družb prejemnic pregledajo zlasti zahteve glede pridobitve pravne osebnosti in izide pogajanj o soodločanju delavcev, če je ustrezno.
Člen 160s določa ureditve glede vpisa v register delitve in informacij, ki morajo biti javno dostopne. Informacije o vpisu v register bi se morale samodejno izmenjati med registri prek sistema povezovanja registrov.
Člen 160t: pravo države članice družbe, ki se deli, določi datum, ko čezmejna delitev začne učinkovati.
Člen 160u: določba opisuje posledice čezmejne delitve.
Člen 160v: določba navaja, da bi države članice morale določiti pravila o odgovornosti neodvisnega strokovnjaka.
Člen 160w: veljavnosti čezmejne delitve ni mogoče izpodbijati, če je bil upoštevan postopek za čezmejno delitev.
Poročanje in pregled
Člen 3: določa obveznost Komisije, da oceni to direktivo, pri čemer oceni tudi izvedljivost zagotovitve pravil za vrste čezmejnih delitev, ki jih ta direktiva ne zajema. Države članice prispevajo k poročilu z zagotavljanjem ustreznih podatkov.
2018/0114 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 50(1) in (2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
39
,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta
40
ureja čezmejne združitve kapitalskih družb. Ta pravila pomenijo pomemben mejnik pri izboljševanju delovanja enotnega trga za družbe in podjetja ter uresničevanje svobode ustanavljanja. Vendar ocena teh pravil kaže, da so potrebne spremembe pravil o čezmejnih združitvah. Poleg tega je primerno, da se določijo pravila, ki urejajo čezmejna preoblikovanja in delitve.
(2)Svoboda ustanavljanja je eno od temeljnih načel prava Unije. V skladu z drugim odstavkom člena 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v povezavi s členom 54 PDEU svoboda ustanavljanja za družbe ali podjetja med drugim vključuje pravico do ustanovitve in vodenja takšnih družb ali podjetij pod pogoji, ki jih določa zakonodaja države članice ustanovitve. Po razlagi Sodišča Evropske unije to vključuje pravico družbe ali podjetja, ki je ustanovljeno v skladu z zakonodajo ene države članice, do preoblikovanja v družbo ali podjetje po pravu druge države članice, če so izpolnjeni pogoji, ki so opredeljeni v zakonodaji te druge države članice, zlasti merilo, ki je v zakonodaji te druge države članice določeno za navezavo družbe ali podjetja na njen nacionalni pravni red.
(3)Ker pravo Unije ni poenoteno, opredelitev navezne okoliščine, po kateri se opredeli nacionalno pravo, ki se uporabi za družbo ali podjetje, v skladu s členom 54 PDEU spada v pristojnost vsake države članice. Člen 54 PDEU kot okoliščine z enako stopnjo navezave našteva statutarni sedež, glavno upravo in glavni kraj poslovanja družbe ali podjetja. Zato, kakor je pojasnjeno v sodni praksi
41
, kadar država članica novega sedeža, tj. ciljna država članica, kot navezno okoliščino za obstoj družbe v skladu s svojo zakonodajo zahteva le prenos statutarnega sedeža, dejstvo, da se prenese samo statutarni sedež (in ne glavna uprava ali glavni kraj poslovanja), samo po sebi ne izključuje možnosti uporabe svobode ustanavljanja v skladu s členom 49 PDEU. Izbira konkretne oblike družbe pri čezmejnih združitvah, preoblikovanjih in delitvah ali izbira države članice ustanovitve sta neločljivi del uresničevanja svobode ustanavljanja, ki jo zagotavlja PDEU kot del enotnega trga.
(4)S tem razvojem sodne prakse so se družbam in podjetjem na enotnem trgu odprle nove priložnosti, da bi se spodbudile gospodarska rast, učinkovita konkurenca in produktivnost. Obenem je treba cilj enotnega trga brez notranjih meja za družbe uskladiti tudi z drugimi cilji evropskega povezovanja, kot so socialna zaščita (zlasti zaščita delavcev), zaščita upnikov in zaščita delničarjev. Ker ni usklajenih pravil, zlasti glede čezmejnih preoblikovanj, države članice takšne cilje izvajajo z veliko različnimi pravnimi določbami in upravnimi praksami. Čeprav se lahko podjetja že čezmejno združujejo, se posledično srečujejo s številnimi pravnimi in praktičnimi težavami, ko se želijo čezmejno preoblikovati. Poleg tega nacionalna zakonodaja v veliko državah članicah določa postopek preoblikovanja znotraj države, ne ponuja pa enakovrednega postopka za čezmejno preoblikovanje.
(5)To vodi k pravni razdrobljenosti in negotovosti ter zato k oviram za uresničevanje svobode ustanavljanja. Vodi tudi k neoptimalni zaščiti delavcev, upnikov in manjšinskih delničarjev znotraj enotnega trga.
(6)Zato je primerno, da se določijo postopkovna in materialna pravila o čezmejnih preoblikovanjih, ki bi prispevala k odpravi omejitev svobode ustanavljanja in hkrati zagotovila ustrezno in sorazmerno zaščito zainteresiranih strani, kot so delavci, upniki in manjšinski delničarji.
(7)Pravica do preoblikovanja obstoječe družbe, ki je bila ustanovljena v eni od držav članic, v družbo, za katero velja zakonodaja druge države članice, se lahko v nekaterih okoliščinah izkorišča za zlorabe, na primer za obid delovnih standardov, plačil za socialno varnost, davčnih obveznosti, pravic upnikov in manjšinskih delničarjev ali pravil o soodločanju delavcev. Zaradi boja proti takšnim morebitnim zlorabam v skladu s splošnim načelom prava Unije morajo države članice zagotoviti, da družbe ne uporabljajo postopka čezmejnega preoblikovanja za ustvarjanje umetnih ureditev, katerih cilj bi bil pridobitev neupravičenih davčnih ugodnosti ali neupravičeno omejevanje pravnih ali pogodbenih pravic delavcev, upnikov ali družbenikov. Kolikor to pomeni odstopanje od temeljne svoboščine, bi bilo treba boj proti zlorabam razlagati ozko, temeljiti pa bi moral na individualni oceni vseh pomembnih okoliščin. Treba bi bilo določiti postopkovni in materialni okvir, ki bi opisoval polje proste presoje in dopuščal različne pristope držav članic, hkrati pa določal zahteve za racionalizacijo ukrepov, ki bi jih morali sprejeti nacionalni organi za boj proti zlorabam v skladu s pravom Unije.
(8)Čezmejno preoblikovanje vključuje spremembo pravne oblike družbe, ne da bi ta izgubila svojo pravno osebnost. Vendar ne bi smelo voditi k izogibanju zahtevam za ustanovitev družb v ciljni državi članici. Družba bi morala v celoti spoštovati takšne pogoje, vključno z zahtevo po sedežu v ciljni državi članici in zahtevami, povezanimi s prepovedjo opravljanja funkcije direktorjev. Vendar uporaba takšnih pogojev s strani ciljne države članice ne sme vplivati na kontinuiteto preoblikovane pravne osebnosti družbe. Družba se lahko v skladu s členom 49 PDEU preoblikuje v katero koli pravno obliko, ki obstaja v ciljni državi članici.
(9)Glede na zapletenost čezmejnih preoblikovanj in veliko število zadevnih interesov je primerno, da se za zagotovitev pravne varnosti določi predhodna kontrola. V ta namen bi bilo treba določiti strukturiran in večplasten postopek, po katerem pristojni organi matične in ciljne države članice zagotovijo, da se odločitev o odobritvi čezmejnega preoblikovanja sprejme pravično, objektivno in nediskriminatorno na podlagi vseh relevantnih elementov in ob upoštevanju vseh legitimnih javnih interesov, zlasti zaščite delavcev, družbenikov in upnikov.
(10)Da bi se pri postopku, ki ureja čezmejno preoblikovanje, omogočilo upoštevanje vseh legitimnih interesov zainteresiranih strani, bi morala družba razkriti načrt čezmejnega preoblikovanja, ki vsebuje najpomembnejše informacije o predlaganem čezmejnem preoblikovanju, vključno s predvideno novo obliko družbe, ustanovitvenim aktom in predlaganim časovnim razporedom za preoblikovanje. Družbenike, upnike in delavce družbe, ki se čezmejno preoblikuje, bi bilo treba obvestiti, da bi lahko predložili pripombe glede predlaganega preoblikovanja.
(11)Da bi družba, ki se čezmejno preoblikuje, svojim družbenikom zagotovila informacije, bi morala pripraviti poročilo. V poročilu bi morala pojasniti in utemeljiti pravne in gospodarske vidike predlaganega čezmejnega preoblikovanja, zlasti posledice čezmejnega preoblikovanja za družbenike v zvezi s prihodnjim poslovanjem družbe in strateškim načrtom poslovodnega organa. V poročilo bi bilo treba vključiti tudi morebitna pravna sredstva, ki so na voljo družbenikom, če se ne strinjajo z odločitvijo o izvedbi čezmejnega preoblikovanja. To poročilo bi moralo biti dano na razpolago tudi delavcem družbe, ki se čezmejno preoblikuje.
| 9,436
| 1
|
2021/52020AE4972/52020AE4972_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,439
| 3,699
|
C_2021220SL.01004701.xml
9.6.2021
SL
Uradni list Evropske unije
C 220/47
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana
(COM(2020) 663 final)
(2021/C 220/05)
Poročevalec:
Udo HEMMERLING
Zaprosilo
Evropska komisija, 27. 11. 2020
Pravna podlaga
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost
strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
9. 3. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
24. 3. 2021
Plenarno zasedanje št.
559
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
252/5/4
1. Sklepi in priporočila
1.1.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira cilj in temeljno usmeritev strategije EU za metan, da se v boju proti podnebnim spremembam dodatno znatno zmanjšajo emisije metana.
1.2.
Razumljivo je, da se največ pozornosti namenja sektorjem z največjimi emisijami metana: kmetijstvu, energetiki in ravnanju z odpadki.
1.3.
Strategija za metan bi morala biti povezana s strategijama za biogospodarstvo in krožno gospodarstvo.
1.4.
EESO izrecno podpira pozornost, ki je namenjena izboljšanju zbiranja podatkov o emisijah metana in mednarodnim pobudam za zmanjšanje teh emisij. Emisije metana namreč pogosto izhajajo iz decentraliziranih, razpršenih virov vzdolž mednarodnih proizvodnih in dobavnih verig.
EESO predlaga, da se strategija EU za metan dopolni z naslednjim:
1.5.
Zaradi pretežno razpršenih virov metana in zapletenega zbiranja podatkov o emisijah metana je emisije pogosto težko spremljati. Izboljšano spremljanje bi bilo treba razvijati enotno in primerljivo za ustrezne sektorje, kot so kmetijstvo, energetika, ravnanje z odpadki in kemična industrija.
Neposredna vključitev razpršenih emisij metana v sistem trgovanja s toplogrednimi plini ali neposredno oblikovanje njihovih cen sta zelo težka in pogosto nemogoča. Kadar pa je zbiranje podatkov o emisijah iz točkovnih virov mogoče, bi si bilo treba zanj prizadevati in pri tem enako obravnavati vse povzročitelje emisij.
1.6.
Države članice bi morale v svojih podnebnih načrtih opredeliti trenutno stanje in možnosti uporabe bioplina iz gnojevke in gnoja, bioloških odpadkov, odpadnih voda in odlagališč odpadkov ter jamskega plina, pa tudi ukrepe za okrepitev njegove uporabe.
1.7.
V kmetijstvu je še vedno veliko možnosti za zmanjšanje emisij metana, zlasti z anaerobno razgradnjo gnojevke in gnoja v obratih za pridobivanje bioplina ter napredkom pri krmljenju in vzreji rejnih živali ter pri uporabi gnojil z nizkimi emisijami. Te možnosti bi bilo treba bolj konkretno opredeliti v okviru izvajanja strategije EU za metan.
1.8.
Na področju ravnanja z odpadki bi morala ločeno zbiranje in predelava bioloških odpadkov postopoma postati pravilo v vsej EU. S tem bi ustvarili pogoje za nadaljnje zmanjševanje emisij metana v tem sektorju.
2. Pregled strategije Evropske komisije za metan
2.1.
Metan predstavlja 10,5 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, kar znaša 3,76 milijarde ton ekvivalenta CO2 (podatek za leto 2018). Emisije metana so se od leta 1990 zmanjšale za skoraj 34 %.
2.2.
Strategija za metan obravnava sektorje z največjimi antropogenimi emisijami metana v EU – kmetijstvo (53 %), ravnanje z odpadki (26 %) in energetika (19 %) – ter predlaga ukrepe za njihovo zmanjšanje. Emisije metana iz naravnih virov, kot so divje živali prežvekovalci in močvirja, zato niso del strategije.
2.3.
Zmanjšanje emisij metana na svetovni ravni lahko pomembno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Če bi se današnje svetovne emisije metana prepolovile, bi se zemeljsko ozračje do leta 2050 ohladilo za 0,18 stopinje Celzija.
2.4.
V EU nastane 5 % svetovnih emisij metana. Z uvozom fosilnih goriv – plina, nafte in premoga – pa EU povzroča dodatne precejšnje emisije metana v tretjih državah. Zato Evropska komisija predlaga ukrepe za zmanjšanje teh emisij vzdolž mednarodnih dobavnih verig.
2.5.
Poleg tega predlaga znatno izboljšanje zbiranja podatkov o emisijah metana in poročanja o njih.
2.6.
Strategija za metan ne obravnava posebej aktualnih znanstvenih spoznanj o posebnem učinku metana kot kratkoživega toplogrednega plina (glej točko 3).
3. Znanje o učinku metana na podnebje in posledice za politiko podnebne nevtralnosti
3.1.
Ena od temeljnih značilnosti metana (CH4) kot toplogrednega plina je, da ima razmeroma kratko življenjsko dobo ter da v ozračju v približno 12 letih razpade na vodo (H2O) in CO2. To je ključnega pomena za njegov učinek na podnebje in primerjavo s CO2, ki se uporablja kot referenčna vrednost za izražanje podnebnega odtisa.
3.2.
CO2 je v ozračju stabilen in se v nasprotju z metanom ne razgradi, zato se opisuje tudi kot dolgoživi toplogredni plin, ki se kopiči v ozračju. Posledično se emisije CO2 vse bolj kopičijo v ozračju, na primer pri izgorevanju fosilnih goriv (pod sicer enakimi pogoji), zaradi česar se nenehno povečuje koncentracija CO2.
3.3.
Nasprotno pa se emisije kratkoživih toplogrednih plinov, kot je metan, izravnajo z njihovim naravnim procesom razgradnje. Zaradi kratke življenjske dobe se emisije z razgradnjo same izravnajo, kar v primeru stabilnega obsega emisij pomeni stabilno koncentracijo plina v atmosferi.
3.4.
Poleg kratke življenjske dobe metana je za podnebni učinek ključnega pomena tudi njegov izvor, saj pri njegovi razgradnji nastaja CO2. CO2, ki nastane pri razgradnji biogenega metana (npr. pri prebavnih procesih prežvekovalcev ali iz riževih polj), so predtem rastline med rastjo s fotosintezo odvzele iz ozračja, zato dejansko kroži in ne vpliva na koncentracijo CO2 v ozračju.
3.5.
Nasprotno pa pri razgradnji fosilnega metana (npr. iz zemeljskega plina, nafte ali premoga) v CO2 in vodo nastaja dodaten vir CO2, s tem pa se njegova koncentracija v ozračju povečuje.
3.6.
Te značilnosti metana imajo številne posledice za podnebje in oblikovanje podnebne politike. To še zlasti velja za cilj podnebne nevtralnosti. Nespremenjene emisije (biogenega) metana kot kratkoživega toplogrednega plina srednjeročno vodijo do stalne koncentracije metana v ozračju, ki ima stalen učinek sevanja v podnebnem sistemu in tako stalen temperaturni učinek. Če emisije metana upadejo, se koncentracija v ozračju zmanjša, posledično se zmanjša sevanje, s tem pa tudi temperatura (učinek hlajenja).
3.7.
Po drugi strani pa za CO2 velja, da se ob nespremenjenih emisijah njegova koncentracija v ozračju povečuje tako dolgo, dokler je aktiven vir emisij. Tudi potem ko se emisije CO2 ne sproščajo več, ostane tako povzročena koncentracija CO2 v ozračju nespremenjena, kar ima za posledico nadaljnje sevanje in trajen učinek segrevanja.
3.8.
Da bi dosegli nevtralen učinek na podnebje, so zato potrebni različni pristopi h kratkoživim in dolgoživim toplogrednim plinom. Da bi trajno povišano temperaturo, ki je posledica nadaljnjega sevanja CO2, znižali na raven pred emisijami CO2, je treba s ponori CO2 aktivno zmanjšati koncentracijo CO2v ozračju. Če pa želimo, da bi v primeru stalnih (neizogibnih) emisij CO2temperatura ostala stabilna, je treba iz ozračja stalno odvzemati količino CO2, ki ustreza emisijam („neto ničelne emisije“). To se odraža v cilju ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov. Po drugi strani se v primeru (biogenih) virov metana podnebno nevtralen učinek doseže že s stabilnimi emisijami, izravnava emisij metana, izraženih v ekvivalentu CO2, z odvzemom toplogrednih plinov iz ozračja pa povzroči učinek hlajenja.
3.9.
Neto ničelna vrednost, izražena v ekvivalentu CO2, zato ni ustrezen pristop politike za metan kot kratkoživi toplogredni plin. Novozelandski zakon o ogljični nevtralnosti (Zero Carbon Act) na primer posebno pozornost namenja emisijam metana. Učinek kratkoživih toplogrednih plinov na podnebje bi se moral z ustreznejšim merjenjem odražati v bilanci toplogrednih plinov (glej delo Univerze v Oxfordu v zvezi s tem: https://iopscience.iop.org/article/10.1088/1748-9326/ab6d7e).
4. Zmanjšanje emisij metana – dodatne pripombe
4.1.
Spremembe v vedenju potrošnikov bi vsekakor lahko pripomogle k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. To velja tudi za prehrano – priporoča se zmanjšanje porabe živil živalskega izvora. V podnebni politiki pa je treba upoštevati, da gre v odprti družbi za prostovoljne spremembe v življenjskem slogu ljudi.
4.2.
V kmetijstvu bi bilo treba poleg možnosti za zmanjšanje emisij metana iz živinoreje upoštevati tudi povezave z rabo zemljišč. Natančneje, prežvekovalci pomembno pripomorejo k uporabi in ohranjanju travišč. Ohranitev travišč pa je z vidika podnebne politike zelo pomembna, saj je CO2 sekvestriran v humusu v tleh.
4.3.
Kar zadeva emisije metana iz odlagališč odpadkov, čistilnih naprav ali zaprtih premogovnikov, nekatere države EU še nimajo celovitih ukrepov za njihovo zbiranje in energetsko izrabo.
4.4.
Na področju zbiranja odpadkov številne države članice še nimajo celovitih sistemov za ločeno zbiranje in predelavo biogenih odpadkov. To onemogoča maksimalno preprečevanje emisij metana s kompostiranjem ali anaerobno razgradnjo (za pridobivanje bioplina) pri obdelavi bioloških odpadkov.
4.5.
Kar zadeva uvoz fosilnih goriv, kot so zemeljski plin, nafta in premog, EU še ne nalaga nobenih posebnih zahtev glede varstva narave, okolja in podnebja. Napovedane zahteve za zmanjšanje emisij metana bi se morale razvijati v sklopu širše pobude za zmanjšanje okoljskega odtisa pri uvozu energije v okviru izvajanja zelenega dogovora.
4.6.
V okviru razširjenega spremljanja antropogenih emisij metana bi bilo treba okvirno navajati tudi emisije naravnega metana, da se zagotovi celovita slika.
4.7.
V evropskih omrežjih bi bilo treba ob vključevanju partnerjev iz gospodarstva in socialnih partnerjev spodbujati raziskave, razvoj in nadaljnji prodor tehnologij za zmanjševanje emisij metana na trg.
V Bruslju, 24. marca 2021
Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Christa SCHWENG.
| 15,096
| 1
|
2014/52014BP0094_2/52014BP0094_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 296
| 878
|
C_2016294SL.01007701.xml
12.8.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 294/77
P8_TA(2014)0094
Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji) (COM(2014)0648 – C8-0223/2014 – 2014/2161(BUD))
(2016/C 294/31)
Evropski parlament,
—
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0648 – C8-0223/2014),
—
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1), zlasti člena 4(3),
—
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (2), zlasti člena 10,
—
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (3), zlasti točke 11,
—
ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,
—
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0075/2014),
1.
odobri sklep, priložen tej resoluciji;
2.
naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;
3.
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.
(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
PRILOGA
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije
(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/437.).
| 21,372
| 1
|
2018/02009R0428-20181215/02009R0428-20181215_SL.txt_10
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,678
| 20,641
|
c. kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami in posebej zanje izdelani sestavni deli:
1. kamere s polprevodniškim zaporedjem ali elektronkami, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;
2. polprevodniške slikovne naprave in elektronske za ojačanje slike, ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj in so posebej izdelane za kamere iz točke 6A203(c)(1);
3. naprave z elektrooptičnim zaklopom (Kerrove ali Pockelsove celice), ki imajo čas osvetlitve slik (zaklopa) 50 ns ali manj;
4. priključki, posebej izdelani za uporabo s kamerami, ki imajo modularne strukture in omogočajo specifikacije zmogljivosti iz točke 6A203(c)(1);
d. radiacijsko utrjene TV kamere in posebej izdelane leče, ki se v njih uporabljajo, posebej izdelane ali prilagojene na sevanje, tako da so sposobne delovanja pri dozah nad 50×103 Gy (silicij) (5×106 radov (silicij)), ne da bi prišlo do degradacije delovanja.
Tehnična opomba:
Pojem Gy (silicij) se nanaša na sevalno energijo v J/kg, ki jo absorbira nezaščiteni vzorec silicija, izpostavljen ionizirajočemu sevanju.
6A205„Laserji“, „laserski“ ojačevalniki in oscilatorji, razen tistih iz točk 0B001(g)(5), 0B001(h)(6) in 6A005: kot sledi:
Opomba:
glede bakrenih parnih laserjev glej točko 6A005(b).
a. argonovi ionski „laserji“, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. delujejo na valovnih dolžinah med 400 nm in 515 nm in
2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 40 W;
b. oscilatorji z enonastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:
1. delujejo na valovnih dolžinah med 300 nm in 800 nm;
2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 1 W;
3. imajo korak ponovitve nad 1 kHz in
4. njihova impulzna širina je manjša od 100 ns;
c. ojačevalniki in oscilatorji z nastavljivim impulznim načinom, ki uporabljajo laser z barvilom kot aktivnim sredstvom in imajo vse naslednje značilnosti:
1. delujejo na valovnih dolžinah med 300 nm in 800 nm;
2. njihova povprečna izhodna moč je večja od 30 W;
3. imajo korak ponovitve nad 1 kHz in
4. njihova impulzna širina je manjša od 100 ns;
Opomba:
predmet nadzora v točki 6A205(c) niso oscilatorji, ki delujejo le v enem načinu.
d. impulzni „laserji“ z ogljikovim dioksidom (CO2), ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. delujejo na valovnih dolžinah med 9 000 nm in 11 000 nm;
2. imajo korak ponovitve nad 250 Hz;
3. njihova povprečna izhodna moč je večja od 500 W in
4. njihova impulzna širina je manjša od 200 ns;
e. paravodikovi Ramanovi preklopniki, ki so izdelani za delovanje pri izhodni valovni dolžini 16 μm in imajo korak ponovitve nad 250 Hz;
f. neodijevi (razen stekla) „laserji“ z izhodno valovno dolžino med 1 000 in 1 100 nm, ki imajo obe naslednji značilnosti:
1. z impulznim vzbujanjem in s preklopom Q, s trajanjem impulza več kot 1 ns, in ki imajo eno od naslednjih značilnosti:
a. enokanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 40 W ali
b. večkanalni transverzalni izhod s povprečno izhodno močjo več kot 50 W ali
2. vključujejo podvajanje frekvence za izhodno valovno dolžino med 500 in 550 nm s povprečno izhodno močjo več kot 40 W;
g. impulzni „laserji“ z ogljikovim monoksidom (CO), razen tistih iz točke 6A005(d)(2), ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. delujejo na valovnih dolžinah med 5 000 in 6 000 nm;
2. imajo korak ponovitve nad 250 Hz;
3. njihova povprečna izhodna moč je večja od 200 W in
4. njihova impulzna širina je manjša od 200 ns.
6A225Interferometri za merjenje hitrosti, večji od 1 km/s v časovnih intervalih, krajših od 10 mikrosekund.
Opomba:
točka 6A225 vključuje interferometre, kot so VISAR (Velocity interferometer systems for any reflector), DLI (Dopplerjev laserski interferometer) in PDV (Photonic Doppler Velocimeters), znani tudi kot Het-V (Heterodyne Velocimeters).
6A226Tlačni senzorji:
a. tlačni merilniki za merjenje tlakov, višjih od 10 GPa, vključno z merilniki, narejeni iz manganina, iterbija in polivinilidenfluorida (PVDF) / polivinildifluorida (PVF2);
b. kvarčni tlačni pretvorniki za tlake nad 10 Gpa.
6BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
6B004optična oprema:
a. oprema za merjenje absolutne odbojnosti z „natančnostjo“, ki je enaka ali boljša od 0,1 % odbojne vrednosti;
b. oprema, razen opreme za merjenje površinske optične razpršenosti, z nezakrito odprtino, večjo od 10 cm, izdelana posebej za brezkontaktno optično primerjalno meritev neravninskih oblik optičnih površin (obrisov) z „natančnostjo“ 2 nm ali manj (boljšo) v razmerju do želenega obrisa.
Opomba:
predmet nadzora v točki 6B004 niso mikroskopi.
6B007Oprema za izdelavo, usklajevanje in kalibriranje gravimetrov na zemeljski površini s statično natančnostjo, boljšo od 0,1 mGal.
6B008Impulzivni radarski sistemi za merjenje preseka (prečnega prereza) s širino oddajnega impulza 100 ns ali manj in posebej zanje izdelane komponente.
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 6B108.
6B108Sistemi, razen tistih iz točke 6B008, izdelani posebej za meritve radarskega preseka, ki se uporabljajo v „projektilih“ in njihovih podsistemih.
Tehnična opomba:
V točki 6B108 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg prek 300 km.
6CMateriali
6C002Materiali za optične senzorje:
a. naravni telur (Te) čistote 99,9995 % ali več;
b. monokristali (vključno z epitaksialnimi rezinami) naslednjih materialov:
1. kadmijev cink telurid (CdZnTe) z vsebnostjo cinka manj kot 6 % „molarnega deleža“;
2. kadmijev telurid (CdTe) katere koli čistote ali
3. živosrebrov kadmijev telurid (HgCdTe) katere koli čistote.
Tehnična opomba:
„Molska frakcija“ je razmerje med moli ZnTe in vsoto molov CdTe in ZnTe v kristalu.
6C004Optični materiali:
a. „surovi substrati“ cinkovega selenida (ZnSe) in cinkovega sulfida (ZnS), izdelani s postopkom kemičnega naparjevanja, s katero koli od naslednjih značilnosti:
1. s prostornino, večjo od 100 cm3, ali
2. s premerom, večjim od 80 mm in debelino 20 mm ali več;
b. elektrooptični materiali in nelinearni optični materiali:
1. kalijev titanil-arzenat (KTA) (CAS 59400-80-5);
2. srebro-galijev selenid (AgGaSe2, znan tudi kot AGSE) (CAS 12002-67-4);
3. talij-arzenov selenid (Tl3AsSe3, znan tudi kot TAS) (CAS 16142–89–5);
4. cink-germanijev fosfid (ZnGeP2, znan tudi kot ZGP, cink-germanijev bifosfid ali cink-germanijev difosfid) ali
5. galijev selenid (GaSe) (CAS 12024-11-2);
c. nelinearni optični materiali, razen tistih iz točke 6C004(b), ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. ima vse naslednje značilnosti:
a. dinamična (znana tudi kot nestacionarna) nelinearna občutljivost tretjega reda (χ(3), chi 3) 10–6 m2/V2 ali več in
b. odzivni čas, krajši od 1 ms, ali
2. nelinearna občutljivost drugega reda (χ(2), chi 2) of 3,3×10–11 m/V ali več;
d. „surovi substrati“ z nanosi iz silicijevega karbida ali berilijevega berilija (Be/Be), katerih premer ali dolžina glavne osi presega 300 mm;
e. steklo, vključno s kremenovim steklom, fosfatnim steklom, fluorofosfatnim steklom, cirkonijevim tetrafluoridom (ZrF4) (CAS 7783-64-4) in hafnijevim tetrafluoridom (HfF4 ) (CAS 13709-52-9), z vsemi naslednjimi značilnostmi:
1. koncentracijo hidroksilnih ionov (OH-), manjšo od 5 ppm;
2. integrirano čistost pred kovinami manjšo od 1 ppm in
3. visoko homogenostjo (varianca lomnega količnika), manjšo od 5×10–6;
f. sintetično proizvedeni diamantni materialni z absorpcijo manj kot 10–5 cm–1 pri valovnih dolžinah nad 200 nm, vendar ne več kot 14 000 nm.
6C005„Laserski“ materiali:
a. Materiali za „laserje“ s sintetičnimi kristali v nedokončani obliki:
1. s titanom dopirani safir;
2. se ne uporablja;
b. z redkozemeljskimi kovinami dopirana vlakna z dvojnim ovojem, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. nominalna valovna dolžina „laserja“ med 975 nm in 1 150 nm z vsemi naslednjimi značilnostmi:
a. povprečen premer jedra je enak ali večji od 25 μm in
b. „numerična odprtina“ jedra je manjša od 0,065 ali
Opomba:
predmet nadzora v točki 6C005(b)(1) niso vlakna z dvojnim ovojem z notranjim steklenim ovojem premera več kot 150 μm in ne več kot 300 μm.
2. nominalna valovna dolžina „laserja“ je večja od 1 530 nm z vsemi naslednjimi značilnostmi:
a. povprečen premer jedra je enak ali večji od 20 μm in
b. „numerična odprtina“ jedra je manjša od 0,1.
Tehnični opombi:
1.
Za namene točke 6C005 se „numerična odprtina“ jedra izmeri pri valovnih dolžinah emisije vlakna.
2.
Točka 6C005(b) vključuje vlakna z nameščenimi pokrovčki.
6DProgramska oprema
6D001„Programska oprema“, izdelana posebej za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 6A004, 6A005, 6A008 ali 6B008.
6D002„Programska oprema“, izdelana posebej za „uporabo“ opreme iz točke 6A002(b), 6A008 ali 6B008.
6D003Druga „programska oprema“:
a. „programska oprema“:
1. „programska oprema“, izdelana posebej za oblikovanje zvočnega snopa pri „realnočasovni obdelavi“ akustičnih podatkov za pasivni sprejem pri uporabi vlečenih zaporedij akustičnih hidrofonov;
2. „izvorna koda“ za „realnočasovno obdelavo“ akustičnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo vlečenih zaporedij akustičnih hidrofonov;
3. „programska oprema“, izdelana posebej za oblikovanje zvočnega snopa pri „realnočasovni obdelavi“ akustičnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo talnih ali obalnih kabelskih sistemov;
4. „izvorna koda“ za „realnočasovno obdelavo“ akustičnih podatkov za pasivni sprejem z uporabo talnih ali obalnih kabelskih sistemov;
5. „programska oprema“ ali „izvorna koda“, posebej zasnovana za:
a. „realnočasovno obdelavo“ akustičnih podatkov iz sonarnega sistema iz točke 6A001(a)(1)(e) in
b. avtomatsko odkrivanje, razvrščanje in določanje lokacije potapljačev ali plavalcev;
Opomba:
za „programsko opremo“ ali „izvorno kodo“ za odkrivanje potapljačev, posebej zasnovano ali spremenjeno za vojaško rabo, glej Nadzor vojaškega blaga.
b. se ne uporablja;
c. „programska oprema“, izdelana ali prilagojena za kamere z „žariščnoravninskimi detektorskimi nizi“ iz točke 6A002(a)(3)(f), ki so izdelani ali prilagojeni za odstranitev omejitve hitrosti slikanja, tako da je hitrost slikanja kamere lahko večja, kot je določeno v opombi 3(a) točke 6A003(b)(4).
d. „programska oprema“, izdelana posebej za usmerjanje in usklajevanje faze segmentiranih zrcalnih sistemov, sestavljenih iz zrcalnih segmentov s premerom ali dolžino glavne osi 1 m ali več;
e. se ne uporablja;
f. „programska oprema“:
1. „programska oprema“, izdelana posebej za magnetne in električne poljske „kompenzacijske sisteme“ za magnetne senzorje, izdelane za delovanje na premičnih ploščadih;
2. „programska oprema“, izdelana posebej za odkrivanje magnetnih in električnih poljskih anomalij na premičnih ploščadih;
3. „programska oprema“, izdelana posebej za „realnočasovno obdelavo“ podatkov o elektromagnetnem valovanju z uporabo podvodnih sprejemnikov elektromagnetnega valovanja, opredeljenih v točki 6A006(e);
4. „izvorna koda“ za „realnočasovno obdelavo“ podatkov o elektromagnetnem valovanju z uporabo podvodnih sprejemnikov elektromagnetnega valovanja, opredeljenih v točki 6A006(e);
g. „programska oprema“, izdelana posebej za izvajanje popravkov zaradi vpliva gibanja pri gravimetrih ali gravitacijskih gradiometrih;
h. „programska oprema“:
1. aplikacije „programske opreme“ za potrebe nadzora zračnega prometa (ATC), izdelane za namestitev na računalnikih za splošno uporabo v centrih za nadzor zračnega prometa, ki so zmožne sprejemati podatke o radarskem cilju iz več kot štirih glavnih radarjev;
2. „programska oprema“ za zasnovo ali „proizvodnjo“ kupol radarskih anten, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. so izdelane posebej za zaščito elektronsko krmiljenega antenskega niza iz točke 6A008(e) in
b. dajejo antenski vzorec s „povprečno stransko stopnjo“ več kot 40 dB pod maksimalno vrednostjo glavnega snopa.
Tehnična opomba:
„Povprečna stranska stopnja“ iz točke 6D003(h)(2)(b) se meri prek celotnega niza, razen kotne površine glavnega žarka in prvih dveh stranic na vsaki strani glavnega snopa.
6D102„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 6A108.
6D103„Programska oprema“ za obdelavo posnetih podatkov po poletu in ki omogoča določanje položaja letala na celotni poti poleta, posebej izdelana ali prirejena za „projektile“.
Tehnična opomba:
V točki 6D103 „projektil“ pomeni celotni raketni sistem in zrakoplovni sistem brez posadke, ki ima doseg preko 300 km.
6D203„Programska oprema“, posebej zasnovana za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprave, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203(a) do 6A203(c).
6ETehnologija
6E001„tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme, materialov ali „programske opreme“ iz točk 6A, 6B, 6C ali 6D.
6E002„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme ali materialov iz točk 6A, 6B ali 6C.
6E003Druga „tehnologija“:
a. „Tehnologija“, in sicer:
1. „tehnologija“ prevlekanja in obdelave optičnih površin, ki je „potrebna“ za doseganje 99,5-odstotne uniformnosti „optične debeline“ ali več pri optičnih prevlekah premera ali dolžine glavne osi 500 mm ali več in s celotno izgubo (absorpcija in razprševanje) manj kot 5 × 10–3;
Opomba:
glej tudi točko 2E003(f).
Tehnična opomba:
„Optična debelina“ je matematični produkt lomnega količnika in fizikalne debeline prevleke.
2. „tehnologija“ za proizvodnjo optičnih naprav, ki uporablja tehniko enotočkovnega brušenja diamantov za oblikovanje površine s končno „natančnostjo“, boljšo od 10 nm rms na neravni površini, katere ploščina je večja od 0,5 m2;
b. „tehnologija“, „potrebna“ za „razvoj“, „proizvodnjo“ ali „uporabo“ posebej izdelanih diagnostičnih instrumentov ali ciljev za potrebe testiranja „SHPL“ ali za potrebe testiranja ali vrednotenja materialov, ožarčenih s žarki „SHPL“;
6E101„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme ali „programske opreme“ iz točke 6A002, 6A007(b) in (c), 6A008, 6A102, 6A107, 6A108, 6B108, 6D102 ali 6D103.
Opomba:
točka 6E101 nadzira „tehnologijo“ za opremo iz točk 6A002, 6A007 in 6A008 le, če je namenjena za naprave za uporabo v zraku in če je uporabna v „projektilih“.
6E201„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točke 6A003, 6A005(a)(2), 6A005(b)(2), 6A005(b)(3), 6A005(b)(4), 6A005(b)(6), 6A005(c)(2), 6A005(d)(3)(c), 6A005(d)(4)(c), 6A202, 6A203, 6A205, 6A225 ali 6A226.
Opomba 1:
točka 6E201 nadzira „tehnologijo“ za kamere iz točke 6A003 le, če kamere določa kateri izmed kontrolnih parametrov iz točke 6A203.
Opomba 2:
„tehnologija“ za laserje iz točke 6A005(b)(6) je predmet nadzora iz točke 6E201 le, če so laserji niodijevi in jih določa kateri izmed kontrolnih parametrov iz točke 6A205(f).
6E203„Tehnologija“ v obliki kod ali ključev za povečanje ali sprostitev zmogljivosti kamer ali slikovnih naprav, da bi imele značilnosti iz točk od 6A203(a) do 6A203(c).
SKUPINA 7 – NAVIGACIJA IN LETALSKA ELEKTRONIKA
7ASistemi, oprema in komponente
Opomba:
glede avtomatskih pilotov za podvodna vozila glej skupino 8.
Glede radarjev glej skupino 6.
7A001Pospeškometri in posebej zanje izdelani sestavni deli:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A101.
Opomba:
glede kotnih ali rotacijskih pospeškometrov glej točko 7A001(b).
a. linearni pospeškometri, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:
1. namenjeni so za delovanje pri linearnem pospešku 15 g ali manj in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. „stabilnost“„prednapetosti“ manj (boljša) kot 130 mikro g glede na stalno kalibrirno vrednost v času enega leta ali
b. „stabilnost“„faktorja lestvice“ manj (boljša) kot 130 mikro g glede na stalno kalibrirno vrednost v času enega leta;
2. namenjeni so za delovanje pri linearnem pospešku nad 15 g, vendar manj kot 100 g, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. „prosti tek“ s „ponovljivostjo“, manjšo (boljšo) od 1 250 mikro g, v obdobju enega leta in
b. „faktor lestvice“ s „ponovljivostjo“, manjšo (boljšo) od 1 250 ppm, v obdobju enega leta ali
3. izdelani so za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali sistemih za vodenje in so namenjeni za delovanje pri linearnem pospešku nad 100 g;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A001(a)(1) in 7A001(a)(2) niso pospeškometri, ki merijo samo vibracije ali sunek.
b. kotni ali rotacijski pospeškometri, namenjeni za delovanje pri linearnih pospeških več kot 100 g.
7A002Žiroskopi ali senzorji hitrosti vrtenja, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti, in posebej zanje izdelane komponente:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A102.
Opomba:
glede kotnih ali rotacijskih pospeškometrov glej točko 7A001(b).
a. namenjeni so za delovanje pri linearnem pospešku 100 g ali manj in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. obseg stopenj je manjši od 500 stopinj na sekundo in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
a. „stabilnost“„prednapetosti“ (bias stability), nižja (boljša) od 0,5 stopinj na uro, kadar se meri v okolju 1 g in v obdobju enega meseca ter z upoštevanjem stalne kalibrirne vrednosti, ali
b. „naključen hod kota“ je manjši (boljši) ali enak 0,0035 stopinje na kvadratni koren iz ure ali
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A002(a)(1)(b) niso „žiroskopi z rotirajočo maso“.
2. obseg stopenj je večji ali enak 500 stopinj na sekundo in ima katero koli od naslednjih značilnosti:
a. „stabilnost“„prednapetosti“ (bias stability), nižja (boljša) od 4 stopinj na uro, kadar se meri v okolju 1 g in v obdobju treh minut ter z upoštevanjem stalne kalibrirne vrednosti, ali
b. „naključen hod kota“ je manjši (boljši) ali enak 0,1 stopinje na kvadratni koren iz ure ali
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A002(a)(2)(b) niso „žiroskopi z rotirajočo maso“.
b. namenjeni so za delovanje pri linearnih pospeških več kot 100 g;
7A003„Inercialna merilna oprema ali sistemi“, ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A103.
Opomba 1:
„inercialna merilna oprema ali sistemi“ vključujejo pospeškometre ali žiroskope za merjenje sprememb hitrosti in orientacije za določitev ali ohranitev smeri ali položaja, ne da bi bila po uskladitvi potrebna zunanja referenca. „Inercialna merilna oprema ali sistemi“ vključujejo:
—
sisteme za določanje lege in smeri (AHRS);
—
žirokompase;
—
inercialne merilne enote (IMU);
—
intercialne navigacijske sisteme (INS);
—
intercialne referenčne sisteme (IRS);
—
inercialne referenčne enote (IRU).
Opomba 2:
predmet nadzora v točki 7A003 niso „inercialna merilna oprema ali sistemi“, ki so jih organi civilnega letalstva ene ali več držav članic EU ali držav članic Wassenaarskega sporazuma potrdili za uporabo na „civilnih zrakoplovih“.
Tehnična opomba:
„Pozicijska referenčna pomagala“ neodvisno določajo položaj in vključujejo:
a.
globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS);
b.
„navigacijo na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“);
a. izdelana za „zrakoplove“, kopenska vozila ali plovila in določajo položaj brez „pozicijskih referenčnih pomagal“ in imajo katero koli od naslednjih stopenj natančnosti po normalni poravnavi:
1. 0,8 morske milje na uro (nm/hr) „verjetne krožne napake“ (CEP) ali manjšo (boljšo);
2. 0,5 % prepotovane razdalje „CEP“ ali manjšo (boljšo) ali
3. skupni zanos 1 morska milja „CEP“ ali manjši (boljši) v 24 urah;
Tehnična opomba:
Parametri zmogljivosti v točkah 7A003(a)(1), 7A003(a)(2) in 7A003(a)(3) se navadno uporabljajo za „intercialno merilno opremo ali sisteme“, izdelano za „zrakoplove“, vozila oziroma plovila. Ti parametri izhajajo iz uporabe posebnih nepozicijskih referenčnih pomagal (npr. višinomer, kilometrski števci, zapisi na podlagi hitrosti itd.). Zato opredeljenih vrednosti zmogljivosti ni mogoče takoj pretvoriti med temi parametri. Opremo, izdelano za več platform, je treba obravnavati po določilih točke 7A003(a)(1), 7A003(a)(2) ali 7A003(a)(3).
b. izdelana za „zrakoplove“, kopenska vozila ali plovila z integriranim „pozicijskim referenčnim pomagalom“ in določajo položaj po izgubi vseh „pozicijskih referenčnih pomagalih“ za obdobje do 4 minut z natančnostjo, manjšo (boljšo) od 10 metrov „CEP“;
Tehnična opomba:
Točka 7A003(b) se nanaša na sisteme, ki imajo „inercialno merilno opremo ali sisteme“ in druga neodvisna „pozicijska referenčna pomagala“ vgrajena (integrirana) v eno enoto, s čimer se doseže boljše delovanje.
c. izdelana za „zrakoplove“, kopenska vozila ali plovila in merijo smer ali pravi sever ter imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. največjo delovno hitrost vrtenja, manjšo (nižjo) od 500 deg/s, in „natančnost“ določanja smeri brez „pozicijskih referenčnih pomagal“, enako ali manjšo (boljšo) od 0,07 deg sec (Lat) (enakim 6 kotnih minut rms pri širini 45 stopinj), ali
2. največjo delovno hitrost vrtenja, enako ali večjo (višjo) od 500 deg/s, in „natančnost“ določanja smeri brez „pozicijskih referenčnih pomagal“, enako ali manjšo (boljšo) od 0,2 deg sec (Lat) (enakim 17 kotnim minut rms pri širini 45 stopinj), ali
d. zagotavljajo meritve pospeška ali hitrosti vrtenja v več kot eni dimenziji in imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. zmogljivost iz točke 7A001 ali 7A002 vzdolž katere koli osi, brez uporabe kakršnih koli referenčnih pomagal, ali
2. „primerne za vesolje“ in zagotavljajo meritve hitrosti vrtenja z „naključnim hodom kota“ vzdolž katere koli osi, ki je manjši (boljši) ali enak 0,1 stopinje na kvadratni koren iz ure.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A003(d)(2) niso „inercialna merilna oprema ali sistemi“, ki vsebujejo „žiroskope z rotirajočo maso“ kot edino vrsto žiroskopov.
7A004„sledilniki zvezd“ in njihovi sestavni deli:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A104.
a. „sledilniki zvezd“ z določeno azimutno „natančnostjo“, enako ali manjšo (boljšo) od 20 kotnih sekund v celotni določeni življenjski dobi opreme;
b. komponente, posebej izdelane za opremo iz točke 7A004(a):
1. optične glave ali lopute;
2. enote za obdelavo podatkov.
Tehnična opomba:
„Sledilniki zvezd“ se imenujejo tudi zvezdni senzorji lege ali žiro-astro kompasi.
7A005Oprema za sprejem za globalni satelitski navigacijski sistem (GNSS) s katero koli od posebej zanjo izdelanih komponent:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A105.
Opomba:
za opremo, posebej zasnovano za vojaško rabo, glej Nadzor vojaškega blaga.
a. ki uporablja algoritem za dekripcijo, posebej zasnovan ali spremenjen za vladno rabo za dostop do kode obsega za pozicijo in čas, ali
b. ima „sisteme prilagodljivih anten“.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A005(b) ni oprema GNSS za sprejem, ki uporablja le komponente, zasnovane za filtriranje, preklop ali združevanje signalov iz več večsmernih anten, ki ne izvaja tehnik prilagodljive antene.
Tehnična opomba:
Za namene točke 7A005(b) „sistemi prilagodljivih anten“ dinamično zbirajo eno ali več prostorskih ničel v vzorec niza anten, tako da signal obdelajo v časovnem ali frekvenčnem prostoru.
7A006Višinomeri za uporabo v zraku, ki ne delujejo na frekvencah od 4,2 do vključno 4,4 GHz in imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7A106.
a. „upravljanje moči“ali
b. uporablja modulacijo s faznim premikom.
Tehnična opomba:
„Upravljanje moči“ je sprememba posredovane moči višinomerovega signala, tako da je prejeta moč na višini „zrakoplova“ vedno na minimumu, potrebnem za določanje višine.
7A008Podvodni sonarni navigacijski sistemi, ki uporabljajo Dopplerjevo hitrost ali zapise sonarja na podlagi vzajemnih hitrosti, združene s čelnim virom, in imajo pozicionarno natančnost, ki je enaka ali manjša (boljša) od 3 % prepotovane razdalje „verjetne krožne napake“ („CEP“) in posebej zanje izdelani sestavni deli.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A008 niso sistemi, posebej izdelani za instalacijo na površinskih plovilih, ali sistemi, za katere morajo zvočni signali ali boje poiskati pozicijske podatke.
Opomba:
glede akustičnih sistemov glej točki 6A001(a) in 6A001(b) o sonarni opremi za merjenje vzajemne in Dopplerjeve hitrosti.
Glede drugih pomorskih sistemov glej točko 8A002.
7A101Linerani pospeškometri, razen tistih iz točke 7A001, ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali v vseh vrstah sistemov za vodenje, uporabnih v „projektilih“, ki imajo vse naslednje značilnosti, in posebno načrtovane komponente zanje:
a. „prosti tek“ s „ponovljivostjo“ manj (boljše) kot 1 250 μg in
b. „ponovljivost“„faktorja lestvice“, manjšo (boljšo) od 1 250 ppm;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A101 niso pospeškometri, posebej izdelani in razviti kot senzorji merjenja med vrtanjem (MWD –Measurement While Drilling) za uporabo pri delu v jaških.
Tehnični opombi:
1.
V točki 7A101 pomenijo „projektili“ celotne raketne sisteme in zrakoplove brez posadke z možnostjo dosega, ki presega 300 km.
2.
V točki 7A101 je izhodišče za merilo „prosti tek“ in „faktor lestvice“ ena sigma standardne deviacije z upoštevanjem fiksne kalibracije v celotni periodi enega leta.
7A102Vse vrste žiroskopov, razen tistih iz točke 7A002, ki se uporabljajo v „projektilih“, katerih nazivna „stabilnost“„stopnje zdrsa z delovne točke“ znaša manj kot 0,5 o/h (1 sigma ali rms) v okolju 1 g, in posebej zanje izdelane komponente.
Tehnični opombi:
1.
V 7A102 pomenijo „projektili“ celotne raketne sisteme in neimenovane zrakoplove z možnostjo dosega, ki presega 300 km.
2.
V točki 7A102 je „stabilnost“ opredeljena kot ukrep zmožnosti specifičnega mehanizma ali koeficienta storilnosti, da pri stalni izpostavljenosti nespremenljivemu delovnemu pogoju ostane nespremenjen (IEEE STD 528-2001, odstavek 2.247).
7A103Oprema in sistemi za meritve in navigacijo, razen tistih iz točke 7A003, in posebej zanje izdelane komponente:
a. „inercialna merilna oprema ali sistemi“, ki uporabljajo pospeškometre ali žiroskope, kot sledi:
1. pospeškometre iz točke 7A001(a)(3), 7A001(b) ali 7A101 ali žiroskope iz točke 7A002 ali 7A102, ali
Opomba:
predmet nadzora iz točke 7A103(a)(1) ni oprema, ki vsebuje pospeškometre iz točke 7A001(a)(3), ki so zasnovani za merjenje vibracij ali udarov.
2. pospeškometri iz točke 7A001(a)(1) ali 7A001(a)(2), ki so izdelani za uporabo v inercialnih navigacijskih sistemih ali sistemih za vodenje vseh vrst in se lahko uporabljajo v „projektilih“;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7A103(a)(2) ni oprema, ki vsebuje pospeškometre iz točke 7A001(a)(1) ali 7A001(a)(2), če so posebej prirejeni in razviti kot MWD (merjenje med vrtanjem) senzorji za uporabo pri delu v jaških.
Tehnična opomba:
„Inercialna merilna oprema ali sistemi“ iz točke 7A103(a) vključujejo pospeškometre ali žiroskope za merjenje sprememb hitrosti in orientacije za določitev ali ohranitev smeri ali položaja, ne da bi bila po uskladitvi potrebna zunanja referenca.
Opomba:
„inercialna merilna oprema ali sistemi“ iz točke 7A103(a) vključujejo:
— sisteme za določanje lege in smeri (AHRS);
—
žirokompase;
—
inercialne merilne enote (IMU);
—
intercialne navigacijske sisteme (INS);
—
intercialne referenčne sisteme (IRS);
—
inercialne referenčne enote (IRU).
b. integrirani sistemi instrumentov za letenje, ki vključujejo žirostabilizatorje ali avtomatske pilote, izdelane ali prirejene za uporabo v „projektilih“;
c. „integrirani navigacijski sistemi“, izdelani ali prilagojeni za „projektile“ in so sposobni natančnost navigacije v krogu enake verjetnosti 200 m ali manj;
Tehnična opomba:
Za „integrirani navigacijski sistem“ je značilno, da je sestavljen iz naslednjih sestavnih delov:
1.
inercialne merilne naprave (npr. sistem za določanje lege in smeri, inercialne referenčne enote ali inercialnega navigacijskega sistema);
2.
enega ali več zunanjih senzorjev za občasno ali stalno osveževanje položaja in/ali hitrosti skozi celoten polet (npr. satelitski navigacijski sprejemnik, radarski višinomer in/ali Dopplerjev radar) in
3.
integracijske strojne in programske opreme;
d. triosni magnetni čelni senzorji, izdelani ali prirejeni za združljivost s sistemi za krmarjenje leta in navigacijskimi sistemi, razen tistih iz točke 6A006, in specialno načrtovanih komponentah zanje, ki imajo naslednje značilnosti:
1. notranja kompenzacija nagiba v vzdolžni (±90 stopinj) in nagibni (±180 stopinj) osi;
2. azimutna točnost, boljša (manjša) kot 0,5 stopinje rms pri širini ± 80 stopinj, referenca na lokalno magnetno polje.
Opomba:
sistemi za krmarjenje leta in navigacijski sistemi v točki 7A103(d) vključujejo žirostabilizatorje, avtomatske pilote in inercialne navigacijske sisteme.
Tehnična opomba:
V 7A103 pomenijo „projektili“ celotne raketne sisteme in neimenovane zrakoplove z možnostjo dosega, ki presega 300 km;
7A104Žiro-astro kompasi in druge naprave, razen tistih iz točke 7A004, ki dajejo položaj ali orientacijo z uporabo avtomatskega sledenja nebesnih teles ali satelitov, in posebej zanje izdelane sestavne dele.
7A105Oprema za sprejem za „satelitske navigacijske sisteme“, razen tistih iz točke 7A005, ki ima katero koli od naslednjih značilnosti, in posebej zanjo izdelani sestavni deli:
a. izdelane ali prirejene za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104 ali zračnih plovilih brez posadke iz točke 9A012 ali 9A112(a) ali
b. izdelana ali prirejena je za uporabo v zraku in ima katero koli od naslednjih značilnosti:
1. lahko daje navigacijske podatke pri hitrostih nad 600 m/s;
2. za dostop do zavarovanih signalov/podatkov „satelitskega navigacijskega sistema“ uporablja dekripcijo, izdelano ali prirejeno za vojaške ali vladne službe, ali
3. je posebej izdelana za izkoriščanje protimotilnih naprav (npr. antena, upravljana z uporabo ničle, ali elektronsko krmiljena antena) za delovanje v okolju aktivnih in pasivnih protiukrepov.
Opomba:
predmet nadzora v točkah 7A105(b)(2) in 7A105(b)(3) ni oprema, izdelana za služenje komercialnim, civilnim ali življenjsko-varnostnim (npr. integriteta podatkov, varnost letenja) namenom „satelitskih navigacijskih sistemov“.
Tehnična opomba:
„Satelitski navigacijski sistem“ v točki 7A105 vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS, npr. GPS, GLONASS, Galileo ali BeiDou) in regionalne satelitske navigacijske sisteme (RNSS, npr. NavIC, QZSS).
7A106Višinomeri, razen tistih iz točke 7A006, radarskega tipa ali tipa laserskega radarja, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.
7A115Pasivni senzorji za določanje usmerjanja na določen elektromagnetni vir (oprema za iskanje smeri) ali na določeno značilnost terena, ki so izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004 ali sondirnih raketah iz točke 9A104.
Opomba:
oprema iz točk 7A105, 7A106 in 7A115 vključuje naslednje:
a.
opremo za kartiranje obrisov ozemlja;
b.
opremo za kartiranje in korelacijo zemljišč (digitalno in analogno);
c.
opremo za Dopplerjev navigacijski radar;
d.
opremo za pasivne interferometre.
e.
opremo za slikovne senzorje (aktivne in pasivne);
7A116Naslednji sistemi za krmarjenje leta in servo ventili: sistemi za krmarjenje leta in servo ventili, izdelani ali prirejeni za uporabo v nosilnih raketah iz točke 9A004, sondirnih raketah iz točke 9A104 ali „projektilih“:
a. pnevmatski, hidravlični, mehanski, elektrooptični ali elektromehanski sistemi za krmarjenje leta (vključno s krmarjenjem letala z uporabo računalniškega sistema ali svetlobnega sistema);
b. oprema za stabilizacijo in krmiljenje lege v prostoru;
c. servo ventili za krmarjenje leta, izdelani ali prirejeni za sisteme, navedene v 7A116(a) ali 7A116(b), in izdelani ali prirejeni za delovanje v vibracijskem okolju, večjem kot 10 g rms med 20 Hz in 2 kHz.
Opomba:
za predelavo „zrakoplovov“ s posadko, da delujejo kot „projektili“, točka 7A116 vključuje sisteme, opremo in ventile, posebej izdelane ali modificirane, da se omogoči upravljanje zrakoplova s posadko kot zračnega plovila brez posadke.
7A117„Krmilni sistemi“, uporabni v „projektilih“, z zmožnostjo doseganja sistemske natančnosti 3,33 % ali manj obsega (npr. „CEP“ 10 km ali manj v obsegu 300 km).
7BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
7B001Oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo, izdelana posebej za opremo iz točke 7A.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7B001 ni oprema za testiranje, kalibracijo ali poravnavo za „stopnjo vzdrževanja I ali II“.
Tehnični opombi:
1.
„Stopnja vzdrževanja I“:
napaka enote za inercialno navigacijo se v „zrakoplovu“ odkrije na podlagi znakov iz krmilne in prikazovalne enote (CDU) ali s statusom sporočila iz ustreznega podsistema. Z upoštevanjem proizvajalčevih navodil je mogoče lokalizirati razlog okvare na ravni zamenljive okvarjene enote (LRU). Nato operater odstrani to enoto in jo zamenja z rezervno; „stopnja vzdrževanja II“.
2.
„Stopnja vzdrževanja II“:
okvarjena enota se pošlje v popravilo v delavnico (proizvajalčevo ali v delavnico operaterja, ki je pooblaščen za II. stopnjo vzdrževanja). V delavnici se okvarjena enota testira na razne ustrezne načine in tako ugotovi in lokalizira nadomestljiv modulski sklop (SRA), ki je povzročil napako. Ta SRA se odstrani in nadomesti z rezervnim. Okvarjeni modul (ali po možnosti celotna okvarjena enota) se pošlje proizvajalcu. „Stopnja vzdrževanja II“ ne vključuje razstavljanja ali popravila nadzorovanih pospeškometrov ali žirosenzorjev.
7B002Oprema, posebej izdelana za označevanje zrcal pri žiroskopih z obročnim „laserjem“:
Opomba:
GLEJ TUDI TOČKO 7B102.
a. merilniki razpršljivosti z merilno „natančnostjo“ 10 ppm ali manjšo (boljšo);
b. profilometri z merilno „natančnostjo“ 0,5 nm (5 angstremov) ali manjšo (boljšo).
7B003Oprema, izdelana posebej za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A.
Opomba:
točka 7B003 vključuje:
—
testne postaje za nastavitev žiroskopov;
—
postaje za uravnoteženje dinamičnih žiroskopov;
—
postaje za testiranje zagona in motorjev žiroskopov;
—
postaje za evakuacijo in polnjenje žiroskopov;
—
napeljavo centrifug za ležaje žiroskopov;
—
postaje za nastavitev osi pospeškometrov;
—
stroje za navijanje z žiroskopsko tuljavo iz optičnih vlaken.
7B102Hidroelektrično, izdelani posebej za označevanje zrcal laserskih žiroskopov, katerih merilna natančnost je 50 ppm ali manjša (boljša).
7B103„Proizvodne zmogljivosti“ in „proizvodna oprema“:
a. „proizvodne zmogljivosti“, izdelane posebej za opremo iz točke 7A117;
b. „proizvodna oprema“ in druga oprema za testiranje, kalibracijo in poravnavo, razen tiste iz točk od 7B001 do 7B003, ki je namenjena ali prirejena za uporabo z opremo iz točke 7A.
7CMateriali
Jih ni.
7DProgramska oprema
7D001„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „razvoj“ ali „proizvodnjo“ opreme iz točke 7A ali 7(B).
7D002„Izvorna koda“ za delovanje ali vzdrževanje katere koli inercialne navigacijske opreme, skupaj z inercialno opremo, ki ni določena v točki 7A003 ali 7A004, ali sistemov za določanje lege in smeri („AHRS“).
Opomba:
predmet nadzora v točki 7D002 niso „izvorne kode“ za „uporabo“„AHRS“ s kardanskim obešenjem.
Tehnična opomba:
„AHRS“ se navadno razlikuje od inercialnih navigacijskih sistemov (INS), saj „AHRS“ daje podatke o legi in smeri in navadno ne daje podatkov o pospešku, hitrosti in položaju, ki so povezani s sistemi INS.
7D003Druga „programska oprema“:
a. „programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za izboljšanje operativnih lastnosti ali za zmanjšanje sistemskih navigacijskih napak na stopnje, navedene v točki 7A003, 7A004 ali 7A008;
b. „izvorna koda“ hibridnih integriranih sistemov, ki izboljšujejo operativne zmogljivosti ali zmanjšujejo navigacijske napake sistemov na stopnjo iz točke 7A003 ali 7A008 z uporabo neprekinjenega kombiniranja smernih podatkov s katerim koli od naslednjih:
1. podatki o hitrosti Dopplerjevega radarja ali sonarja;
2. referenčnimi podatki globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS) ali
3. podatki iz sistemov „navigacije na podlagi podatkovnih baz“ („DBRN“);
c. se ne uporablja;
d. se ne uporablja;
e. „programska oprema“ za računalniško podprto načrtovanje (CAD), izdelana posebej za „razvoj“„aktivnih sistemov za krmarjenje leta“, helikopterskih več osnih krmilnikov za krmarjenje leta z uporabo računalnika ali svetlobe ali helikopterskih „cirkulacijsko krmiljenih proti vrtilnih ali cirkulacijsko krmiljenih smernih nadzornih sistemov“, katerih „tehnologija“ je določena v točkah 7E004(b)(1), 7E004(b)(3) do 7E004(b)(5), 7E004(b)(7), 7E004(b)(8), 7E004(c)(1) ali 7E004(c)(2).
7D004„Izvorna koda“, ki vključuje „razvojno“„tehnologijo“ iz točke 7E004(a)(2), 7E004(a)(3), 7E004(a)(5), 7E004(a)(6) ali 7E004(b), za kar koli od naslednjega:
a. integrirane pogonske sisteme in sisteme za krmarjenje leta;
b. kontrolne sisteme krmarjenja letala z uporabo računalnika ali z uporabo svetlobe;
c. „sistemi za krmarjenje leta z uporabo računalnika“ ali „sistemi za krmarjenje leta z uporabo svetlobe“;
d. „aktivne sisteme za krmarjenje leta“, ki preskakujejo napake ali pa imajo zmožnost ponovne samo konfiguracije;
e. se ne uporablja;
f. sistemov podatkov iz zraka na podlagi statičnih podatkov površja ali
g. tridimenzionalne prikazovalnike.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7D004 ni „izvorna koda“, povezana s skupnimi računalniškimi elementi in pripomočki (npr. pridobivanje vhodnega signala, prenos izhodnega signala, nalaganje računalniških programov in podatkov, vgrajena preizkusna oprema, mehanizmi za razporejanje opravil), ki ne zagotavljajo posebne funkcije sistema za krmarjenje leta.
7D005„Programska oprema“, posebej izdelana za dešifriranje kode obsega globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS) za vladno uporabo.
7D101„Programska oprema“, posebej izdelana ali prirejena za „uporabo“ opreme iz točke 7A001 do 7A006, 7A101 do 7A106, 7A115, 7A116(a), 7A116(b), 7B001, 7B002, 7B003, 7B102 ali 7B103.
7D102Integracijska „programska oprema“:
a. integracijska „programska oprema“ za opremo iz točke 7A103(b);
b. integracijska „programska oprema“, izdelana posebej za opremo iz točke 7A003 ali 7A103(a);
c. integracijska „programska oprema“, izdelana ali prilagojena za opremo, navedeno v točki 7A103(c)
Opomba:
običajna oblika integracijske „programske opreme“ izkorišča Kolmanova filtriranje.
7D103„Programska oprema“, izdelana posebej za upodabljanje ali simulacijo „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117 ali za njihovo konstrukcijsko integracijo v nosilne rakete iz točke 9A004 ali sindiciranem rakete iz točke 9A104.
Opomba:
„programska oprema“ iz točke 7D103 se še naprej ureja, če je kombinirana s posebej izdelano strojno opremo iz točke 4A102.
7D104„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena za delovanje ali vzdrževanje „krmilnih sistemov“ iz točke 7A117.
Opomba:
7D104 vključuje „programsko opremo“, posebej zasnovano ali prirejeno za boljše delovanje „krmilnih sistemov“ pri doseganju ali preseganju „natančnosti“ iz točke 7A117.
7ETehnologija
7E001„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „razvoj“ opreme ali „programske opreme“ iz točk 7A, 7B, 7D001, 7D002, 7D003, 7D005 in od 7D101 do 7D103.
Opomba:
točka 7E001 vključuje „tehnologijo“ upravljanja ključa izključno za opremo iz točke 7A005(a).
7E002„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „proizvodnjo“ opreme iz točke 7 A ali 7 B.
7E003„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za popravilo, obnovo ali remont opreme iz točk od 7A001 do 7A004.
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E003 ni „tehnologija“ za vzdrževanje, ki je neposredno povezana s kalibracijo, odstranjevanjem ali zamenjavo poškodovanih ali nepopravljivih enot LRU in SRA v „civilnem letalu“, kot je opisano v „stopnji vzdrževanja I ali II“.
Opomba:
glej tehnične opombe k točki 7B001.
7E004Druga „tehnologija“:
a. „tehnologija“ za „razvoj“ ali „proizvodnjo“:
1. se ne uporablja;
2. sistemov podatkov iz zraka, ki temeljijo samo na statičnih podatkih površja in ne potrebujejo konvencionalnih zračnih sond;
3. tridimenzionalnih prikazovalnikov za „zrakoplov“;
4. se ne uporablja;
5. električnih prožil (to je elektromehanskih, elektronapajalne in integriranih prožilnih paketov), izdelanih posebej za „primarno krmarjenje leta“;
Tehnična opomba:
„Primarno krmarjenje letenja“ so krmilne enote za stabilizacijo ali manevriranje „zrakoplova“, ki uporabljajo generatorje sile/momenta, to je aerodinamične krmilne površine ali vektorsko krmiljenje regulativnega potiska.
6. „nizov optičnih senzorjev za krmarjenje leta“, izdelanih posebej za uporabo „aktivnih sistemov za krmarjenje leta“, ali
Tehnična opomba:
„Niz optičnih senzorjev za krmarjenje leta“ je omrežje razpostavljenih optičnih senzorjev, ki z „laserskimi“ žarki zagotavlja realno časovne podatke kontrole letenja za potrebe njihove obdelave na krovu.
7. sistemov „DBRN“, izdelanih za podvodno plovbo, ki uporabljajo solarne ali gravitacijske baze podatkov, ki omogočajo pozicijsko „natančnost“ 0,4 navtične milje ali manjšo (boljšo);
b. „razvojna“„tehnologija“ za „aktivne sisteme za krmarjenje leta“ (vključno s „krmarjenjem letala z uporabo računalniškega sistema“ ali „svetlobnega sistema“):
1. foto nična „tehnologija“ za zaznavanje stanja „zrakoplova“ ali komponente za kontrolo letenja, prenašanje podatkov kontrole letenja ali nadzorovanje gibanja sprožilca, ki je „potrebna“ za „aktivne sisteme za krmarjenje leta“ s „krmarjenjem letala z uporabo svetlobnega sistema“;
2. se ne uporablja;
3. realno časovni algoritmi za analizo senzorskih informacij o sestavnih delih za predvidevanje in preventivno blaženje nastajajoče degradacije in napak v komponentah v „aktivnem sistemu za krmarjenje leta“;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E004(b)(3) niso algoritmi za ločeno vzdrževanje.
4. realno časovni algoritmi za odkrivanje napak v komponentah in preoblikovanje kontrole sile in momenta za blaženje degradacije in napak „aktivnega sistema za krmarjenje leta“;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E004(b)(4) niso algoritmi za odpravo negativnih učinkov s primerjavo odvečnih podatkovnih virov ali ločenim predhodnim načrtovanim odzivanjem na pričakovane napake.
5. integracija kontrolnih podatkov digitalnega krmarjenja leta, navigacije in pogona v digitalni sistem upravljanja leta za „celovito krmarjenje leta“;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E004(b)(5) ni:
a.
„tehnologija“ za integracijo kontrolnih podatkov digitalnega krmarjenja leta, navigacije in pogona v digitalni sistem upravljanja leta za „optimizacijo poti leta“;
b.
„tehnologija“ za „letalske“ sisteme instrumentov za letenje, integrirane samo za navigacijo ali pristope VOR, DME, ILS ali MLS.
Tehnična opomba:
„Optimizacija poti leta“ je postopek minimiziranja odklonov od želene štiridimenzionalne (prostor in čas) trajektorije (krivulje leta), ki temelji na maksimiranju zmogljivosti ali učinkovitosti nalog misije.
6. se ne uporablja;
7. „tehnologija“„potrebna“ za izpeljavo funkcionalnih zahtev za „sisteme za krmarjenje leta z uporabo računalnika“, ki imajo vse naslednje značilnosti:
a. krmilni elementi stabilnosti osnovne konstrukcije zrakoplova z „notranjo zanko“, za katero je potrebna stopnja sklenjenosti zanke 40 Hz ali več; in
Tehnična opomba:
„Notranja zanka“ se nanaša na funkcije „aktivnega sistema za krmarjenje leta“, ki samodejno usmerja kontrole stabilnosti osnovne konstrukcije zrakoplova.
b. imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. popravljajo aerodinamično nestabilnost osnovne konstrukcije zrakoplova, merjeno na kateri koli točki obremenitvene ovojnice, ki bi pomenila izgubo povrnljive kontrole, če ne bi bila popravljena v 0,5 sekunde;
2. združujejo kontrolo na dveh ali več oseh, hkrati pa kompenzirajo za „neobičajne spremembe v stanju zrakoplova“;
Tehnična opomba:
„Neobičajne spremembe v stanju zrakoplova“ vključujejo strukturne poškodbe med letom, izgubo potisne moči motorja, onemogočeno krmilno površino ali destabilizirajoče premike v tovornem delu zrakoplova.
3. opravljajo funkcije iz točke 7E004(b)(5) ali
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E004(b)(7)(b)(3) niso avtopiloti.
4. „zrakoplovu“ omogočajo stabilen nadzorovan let, razen med vzletom ali pristankom, pri vpadnem kotu več kot 18 stopinj, stranskem nagibu 15 stopinj, stopnjo naklona ali odklona 15 stopinj na sekundo ali stopnjo nagiba 90 stopinj na sekundo.
8. „tehnologija“„potrebna“ za izpeljavo funkcionalnih zahtev za „sisteme za krmarjenje leta z uporabo računalnika“, da se dosežejo vse naslednje značilnosti:
a. nobene izgube nadzora nad „zrakoplovom“ v primeru zaporednega pojava katerih koli dveh posameznih napak na „sistemu za krmarjenje leta z uporabo računalnika“in
b. verjetnost izgube nadzora nad „zrakoplovom“ manjša (boljša) kot 1 × 10–9 napak na uro letenja;
Opomba:
predmet nadzora v točki 7E004(b) ni „tehnologija“, povezana s skupnimi računalniškimi elementi in pripomočki (npr. pridobivanje vhodnega signala, prenos izhodnega signala, nalaganje računalniških programov in podatkov, vgrajena preizkusna oprema, mehanizmi za razporejanje opravil), ki ne zagotavljajo posebne funkcije sistema za krmarjenje leta.
c. „tehnologija“ za „razvoj“ helikopterskih sistemov:
1. večosni računalniški ali svetlobni krmilniki, ki združujejo funkcije vsaj dveh izmed naslednjih v en kontrolni element:
a. spreminjanje skupnega osnovnega koraka rotorja;
b. ciklično spreminjanje kraka rotorja;
c. krmiljenje nihanja;
2. „cirkulacijsko krmiljeni protivrtilni ali cirkulacijsko krmiljeni smerni nadzorni sistemi“;
3. kraki rotorja s „spremenljivo geometrijo aerodinamičnega profila“ za uporabo v sistemih, ki krmilijo posamezne krake.
Tehnična opomba:
„Spremenljiva geometrija aerodinamičnega profila“ se nanaša na uporabo spuščanja in dvigovanja koničnih loput ali jezičkov ali vodenja koničnih reber ali nosnega stožera, katerih položaj je mogoče med letom krmiliti.
7E101„Tehnologija“, ki je v skladu s splošno opombo o tehnologiji namenjena za „uporabo“ opreme iz točk od 7A001 do 7A006, od 7A101 do 7A106, od 7A115 do 7A117, 7B001, 7B002, 7B003, 7B102, 7B103 ter od 7D101 do 7D103.
7E102„Tehnologija“ za varovanje letalske elektronike in električnih podsistemov pred nevarnostjo elektromagnetnih pulzov (EMP) in elektromagnetne interference (EMI) iz zunanjih virov:
a. „tehnologija“ za konstrukcijo zaščitnih sistemov;
b. „tehnologija“ za konfiguracijo odpornih električnih vezij in podsistemov;
c. „tehnologija“ za določanje kriterijev odpornosti iz točk 7E102(a) in 7E102(b).
7E104„Tehnologija“ za integracijo podatkov o krmarjenju leta, vodenju in pogonu v sistem upravljanja leta za optimizacijo tirnice raketnega sistema.
SKUPINA 8 – POMORSTVO
8ASistemi, oprema in komponente
8A001Potopna vozila in površinska plovila:
Opomba:
glede nadzornega statusa opreme za potopna vozila glej:
—
skupino 6 za senzorje;
—
skupini 7 in 8 za navigacijsko opremo;
—
skupino 8A za podvodno opremo.
a. potopna vozila s posadko, pripeta, namenjena za delovanje v globinah več kot 1 000 m;
b. potopna vozila s posadko, prosta, s katero koli od naslednjih značilnosti:
1. izdelana za „samostojno delovanje“ in katerih dvižna zmogljivost je:
a. 10 % ali več njihove teže v zraku; in
b. 15 kN ali več;
2. izdelana za delovanje v globinah več kot 1 000 m ali
3. imajo vse naslednje značilnosti:
a. so izdelana za „samostojno delovanje“ 10 ur ali več in
b. imajo „doseg“ 25 morskih milj ali več;
Tehnični opombi:
1.
Za namene točke 8A001(b) „samostojno delovanje“ pomeni popolnoma pod vodno gladino, brez cevi za zrak, delovanje vseh sistemov in križarjenje pri minimalni hitrosti, pri čemer lahko potopno vozilo varno uravnava globino samo z uporabo globinskih načrtov, brez potrebe po podpori ladje ali podporne baze na vodni površini, morskem dnu ali na obali in z uporabo pogonskega sistema za podvodno ali površinsko uporabo.
2.
Za namene točke 8A001(b) „doseg“ pomeni polovico največje razdalje, v kateri lahko potopno vozilo „deluje samostojno“.
c. potopna vozila brez posadke, pripeta, namenjena za delovanje v globinah več kot 1 000 m, in imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:
1. izdelana za manevre z lastnim pogonom z uporabo pogonskih ali odrivnih motorjev iz točke 8A002(a)(2) ali
2. podatkovna povezava z optičnimi vlakni;
d. potopna vozila brez posadke, prosta, s katero koli od naslednjih značilnosti:
1. izdelana za določanje smeri glede na katero koli geografsko danost brez realnočasovne človeške pomoči;
2. akustična povezava za izmenjavo podatkov ali ukazov ali
3. optična povezava za izmenjavo podatkov ali ukazov nad 1 000 m;
e. sistemi za reševanje iz oceana z dvižno zmogljivostjo več kot 5 MN, ki se uporabljajo za reševanje objektov iz globin več kot 250 m in ki imajo katero koli od naslednjih značilnosti:
1. imajo dinamični sistem določanja položaja z zmožnostjo vzdrževanja položaja v krogu 20 m od točke, ki jo prikaže navigacijski sistem, ali
2. imajo sisteme navigacije z uporabo morskega dna in integracijske navigacijske sisteme za globine več kot 1 000 m in z „natančnostjo “določitve položaja do 10 m od vnaprej določene točke;
f. se ne uporablja;
g. se ne uporablja;
h. se ne uporablja;
i. se ne uporablja.
8A002Pomorski sistemi, oprema in sestavni deli:
Opomba:
glede podvodnih komunikacijskih sistemov glej del 1 skupine 5 – Telekomunikacije.
a. sistemi, oprema in sestavni deli, izdelani ali prirejeni posebej za potopna vozila, ki so namenjena za delovanje v globinah več kot 1 000 m:
1. tlačna ohišja ali tlačne komore z največjim notranjim premerom več kot 1,5 m;
2. pogonski motorji na enosmerni tok ali odrivni motorji;
3. oskrbovalni kabli s konektorji, ki uporabljajo optična vlakna in imajo členke sintetične trdnosti;
4. sestavni deli, izdelani iz materiala iz točke 8C001;
Tehnična opomba:
Cilj iz točke 8A002(a)(4) se ne sme spodkopati zaradi izvoza „sintaktične pene“ iz točke 8C001 v vmesni fazi proizvodnje, ko še ni v končni obliki.
b. sistemi, izdelani ali prirejeni posebej za avtomatsko kontrolo gibanja potopnih vozil iz točke 8A001, ki uporabljajo navigacijske podatke, ki imajo servokontrole z zaprto zanko in katero koli od naslednjih značilnosti:
1. da omogočijo vozilu, da se giblje znotraj 10 m od prej določene točke v vodnem stolpu;
2. za vzdrževanje položaja vozila znotraj 10 m od prej določene točke v vodnem stolpu ali
3. za vzdrževanje položaja vozila znotraj 10 m med sledenjem kabla na morskem dnu ali pod njim;
c. penetratorji iz optičnih vlaken za tlačne komore;
d. sistemi za podvodno gledanje, izdelani ali prirejeni posebej za daljinsko vodenje delovanja potopnega vozila, ki uporabljajo tehnike za minimizacijo učinka razprševanja, ter vključno z iluminatorji z omejenim dosegom ali „laserskimi“ sistemi;
e. se ne uporablja;
f. se ne uporablja;
g. sistemi za osvetljevanje, izdelani ali prirejeni posebej za podvodno rabo:
1. stroboskopski sistem osvetljevanja z zmožnostjo izhodne svetlobne energije več kot 300 J na blisk in s hitrostjo ponavljanja bliskov več kot 5 na sekundo;
2. sistem za osvetljevanje z uporabo argonskega loka, izdelan posebej za uporabo v globinah nad 1 000 m;
h. „roboti“, izdelani posebej za podvodno rabo, krmiljeni z uporabo namenskega računalnika, in ki imajo kar koli od naslednjega:
1. sisteme za krmiljenje „robota“, ki uporabljajo podatke senzorjev, ki merijo silo ali vrtilni moment, uporabljen na zunanjem objektu, razdaljo od zunanjega objekta ali tipni čut med „robotom“ in zunanjim objektom, ali
2. imajo zmožnost produkcije sile 250 N ali več ali vrtilnega momenta 250 Nm ali več, njihove strukture pa vsebujejo zlitine na podlagi titana ali „kompozitne“„vlaknaste ali filamentne“ materiale;
i. daljinsko vodeni artikulirani manipulatorji, posebej izdelani ali prirejeni za uporabo s potopnimi vozili, ki imajo katero koli izmed naslednjih značilnosti:
1. sisteme za krmiljenje manipulatorja z uporabo podatkov iz senzorjev, ki merijo kar koli od naslednjega:
a. vrtilni moment ali silo, ki deluje na zunanji objekt, ali
b. tipni čut med manipulatorjem in zunanjim objektom ali
2. so krmiljeni z uporabo sorazmernih nadrejeno-podrejenih tehnik in imajo možnost „svobode gibanja“ 5 stopinj ali več;
Tehnična opomba:
Pri določanju stopinj „svobode gibanja“ veljajo samo funkcije s sorazmerno povezanim krmiljenjem gibanja z uporabo povratnih podatkov o položaju.
p. pogonski sistemi z reaktivnim črpanjem, ki imajo vse naslednje značilnosti:
1. izhodna moč je večja od 2,5 MW in
2. uporabljajo tehniko razširjajočih se šob in usmerjanja pretoka z lopatami za izboljšanje pogonskega učinka ali zmanjšanje podvodnega hrupa, ki ga povzroča pogon;
q. oprema za podvodno plavanje in potapljanje:
1. dihalni aparati z zaprtim krogom;
2. dihalni aparati s polzaprtim krogom;
Opomba:
predmet nadzora v točki 8A002(q) niso posamezni dihalni aparati za osebno uporabo, kadar spremljajo uporabnika.
Opomba:
za opremo in naprave, posebej zasnovane za vojaško rabo, glej Nadzor vojaškega blaga.
r. zvočni sistemi za odvračanje potapljačev, ki so izdelani ali prilagojeni posebej za motenje potapljačev, katerih raven zvočnega tlaka je enaka ali višja od 190 dB (referenca 1 μPa pri 1 m) pri frekvencah 200 Hz ali manj.
Opomba 1:
predmet nadzora v točki 8A002(r) niso sistemi za odvračanje potapljačev, nameščeni na podvodnih eksplozivnih napravah, zračnih topovih ali vnetljivih virih.
Opomba 2:
točka 8A002(r) zajema akustične sisteme za odvračanje potapljačev, ki uporabljajo iskrila, ki so znana tudi kot „plasma sound sources“.
8BOprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
8B001Vodni tuneli z lastnim šumom manj kot 100 dB (referenca 1 μPa, 1 Hz) v frekvenčnem obsegu od 0 do 500 Hz, izdelani za merjenje zvočnega polja, ki ga ustvarja tok vode okoli modelov pogonskih sistemov.
8CMateriali
8C001„Sintaktična pena“ za podvodno uporabo, z vsemi naslednjimi značilnostmi:
Opomba:
glej tudi točko 8A002(a)(4).
a. izdelana za morske globine nad 1 000 m in
b. gostote manj kot 561 kg/m3.
Tehnična opomba:
„Sintaktična pena“ je sestavljena iz votlih kroglic iz plastike ali stekla v smolni „matriki“.
8DProgramska oprema
8D001„Programska oprema“, posebej zasnovana ali prirejena „razvoju“, „proizvodnji“ ali „uporabi“ opreme ali materialov iz točke 8A, 8B ali 8C.
| 44,532
| 1
|
2023/62023CN0047/62023CN0047_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 363
| 981
|
C_2023094SL.01003001.xml
13.3.2023
SL
Uradni list Evropske unije
C 94/30
Tožba, vložena 31. januarja 2023 – Evropska komisija/Zvezna republika Nemčija
(Zadeva C-47/23)
(2023/C 94/33)
Jezik postopka: nemščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnika: C. Hermes in M. Noll-Ehlers, agenta)
Tožena stranka: Zvezna republika Nemčija
Predlogi tožeče stranke
Komisija Sodišču predlaga, naj:
—
ugotovi, da Zvezna republika Nemčija ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 6(2) in 4(1), drugi pododstavek, Direktive 92/43/EGS (1) v zvezi s habitatnimi tipi 6510 (nižinski ekstenzivno gojeni travniki) in 6520 (gorski ekstenzivno gojeni travniki), ki so zaščiteni z omrežjem Natura 2000 s tem, da
—
na splošno in strukturno ni sprejela primernih ukrepov v izogib poslabšanja habitatih tipov 6510 in 6520 na področjih, določenih v ta namen, in
—
na splošno in strukturno Komisiji ni poslala posodobljenih podatkov v zvezi s habitatnimi tipi 6510 in 6520 na področjih, določenih v ta namen;
—
Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija s svojo tožbo Zvezni republiki Nemčiji očita, da je sistematično kršila svoje obveznosti na podlagi člena 6(2) Direktive 92/43/EGS, za varstvo področij Natura-2000 zoper poslabšanja življenjskih prostorov, določenih na njenih področjih, v zvezi z dvema pomembnima habitatnima tipoma, in sicer nižinskimi ekstenzivno gojenimi travniki (habitatni tip 6510) in gorskimi ekstenzivno gojenimi travniki (6520).
Ta sistematska kršitev zoper prepoved poslabšanja izhaja, prvič, iz podatkov, ki jih je Nemčija sama posredovala, in ki kažejo na to, da je med 2006 in 2020 na več kot četrtini področij Natura-2000, ki jih je Nemčija določila za varstvo teh habitatnih tipov bilo izgubljene približno polovica površine.
Drugič, nemški organi naj sistematično ne bi izvajali rednega nadzora stanja ohranjenosti obeh habitatnih tipov na področjih, določenih v ta namen.
Tretjič, nemški organi naj sistematično ne bi uredili rednega nadzora stanja ohranjenosti obeh habitatnih tipov, zgodnjo košnjo in prekomerno gnojenje, s pravno zavezujočimi varstvenimi ukrepi.
Poleg tega naj bi Nemčija sistematično kršila svoje obveznosti iz člena 4(1), drugi pododstavek, Direktive 92/43, da Komisiji redno posreduje posodobljene podatke v zvezi z obema habitatnima tipoma.
(1) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102).
| 35,611
| 1
|
2015/52015SA0021/52015SA0021_SL.pdf_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,028
| 16,757
|
44 Odstavek 27 Posebnega poročila št. 17/2012 – Prispevek Evropskega razvojnega sklada (ERS) k trajnosti cestnega omrežja v podsaharski Afriki
(http://eca.europa.eu ).Okvir 823 4. Ključna področja tveganja
4.2.2 Prispevanje in
pripisovanje
43
Ukrepi EU na področju razvoja in sode-
lovanja se izvajajo v kompleksnem
okolju, v katerem k doseganju rezul -
tatov poleg ukrepov EU pozitivno
ali negativno prispeva veliko drugih
donatorjev in zunanjih dejavnikov.
Zaradi tega in zaradi vzpostavitve
vzročne povezave med delovanjem EU
na področju razvoja in sodelovanja ter
rezultati tega delovanja (glej del 4.2.1)
bi lahko bilo zaželeno, da se oceni
trdnost te povezave, tj. kateri del rezul -
tatov je mogoče pripisati delovanju EU.
44
Kot je Komisija poudarila v delovnem
dokumentu svojih služb o pripravi
okvira EU za rezultate pri razvoju in so -
delovanju (glej odstavek 7), pa je težko
meriti prispevek rezultatov na eni hie -
rarhični ravni k naslednji, tj. rezultatov
na ravni dosežkov k ravni izidov in na
ravni izidov k ravni učinkov. Dosežke
delovanja je sicer običajno mogoče
v glavnem pripisati temu delovanju,
kar pa pogosto ne drži za njegove izide
in še manj za učinek, kot je ugotovilo
Sodišče pri nekaterih revizijah (glej
okvir 9 ).45
Posebej pri ukrepih proračunske
podpore običajno ni mogoče ugotoviti
dosežkov, ker je finančna podpora EU
v proračunu partnerske države za -
menljiva. Proračun partnerske države
namreč podpira celotno razvojno stra -
tegijo te države, zato so dosežki ukre -
pov proračunske podpore EU povezani
s spremembami vladne politike in
storitev, ki niso posledica samo progra -
ma proračunske podpore, ampak tudi
raznih vladnih ukrepov in odločitev,
drugih programov zunanje pomoči in
zunanjih dejavnikov, ki niso povezani
z vlado45. To je dobro prikazano v ce -
lovitem okviru OECD za vrednotenje,
namenjenem vrednotenju proračunske
podpore (glej Prilogo ).
46
Zato je tudi takrat, kadar je mogoče
najti jasno logično povezavo med
ukrepom in rezultati, morda težko, če
ne nemogoče, oceniti, kateri del rezul -
tatov je mogoče pripisati ukrepom EU
in kateri del ukrepom drugih dona -
torjev ali drugim dejavnikom. Zato je
ustrezneje govoriti o prispevanju kot
o pripisovanju. To vprašanje poleg teh
strokovnih vidikov vključuje tudi poli -
tični vidik lastništva rezultatov. Kadar
je vključenih veliko partnerjev, med ka -
tere spadajo tudi EU, partnerske države
in drugi donatorji, si jih lahko več lasti
zasluge za iste pozitivne rezultate ali
pa nihče ne prevzame odgovornosti za
negativne rezultate.45 Dokument o metodološkem
pristopu k vrednotenju
proračunske podpore Mreže
Odbora za razvojno pomoč
OECD za vrednotenje razvoja
z naslovom Evaluating Budget
Support – Methodological
Approach , str. 11. Glej tudi
str. 12 o izidih proračunske
podpore, na kateri piše, da so
izidi rezultat celotnega sklopa
politik, strategij in ukrepov
porabe neke vlade, reakcij/
odzivov ustreznih deležnikov
na spremembe pri oblikovanju
politik in sklepov o dodelitvi
virov ter vpliva drugih
zunanjih dejavnikov.
Zagotovljena proračunska
podpora torej le delno vpliva
na te izide. Vzročni odnos med
zagotovljeno proračunsko
podporo in izidi torej (močno)
razvodeni zaradi drugih
dejavnikov vpliva.24 4. Ključna področja tveganja
Primeri težav s pripisovanjem rezultatov ukrepu EU
Sodišče ne more oceniti, do kakšne mere so programi proračunske podpore EU v Malaviju in Ruandi prispevali
k rezultatom vladnih programov, saj na to vplivajo raznoliki in zapleteni dejavniki46.
46 Odstavek 57 Posebnega poročila št. 1/2012.Okvir 9
4.3 Povečana zapletenost
zaradi vključevanja
medsektorskih zadev
47
Komisija je v svojem sporočilu Poveča -
nje učinka razvojne politike EU: agenda
za spremembe (glej odstavek 18)
predlagala, naj se dejavnosti EU v vsaki
partnerski državi osredotočijo na
največ tri sektorje. Osredotočenost
ukrepov EU na majhno število sektor -
jev lahko poveča njihov učinek in delo -
vanje po načelu vzvoda ter pripomore
k ohranjanju obvladljivosti pomoči EU
ne samo za partnerske države, ampak
tudi za Komisijo in delegacije EU47.
48
Obenem pa je treba v s skladu z na -
vodili EU za uvedbo večletnih pro -
gramskih dokumentov za programsko
obdobje 2014–2020 pri zavezah sek -
torske politike upoštevati tudi devet
medsektorskih zadev, vključno s spod -
bujanjem človekovih pravic, enakostjo
spolov, demokracijo, dobrim javnim
upravljanjem, otrokovimi pravicami
ter pravicami invalidov in domorodnih
ljudstev, okoljsko trajnostjo in bojem
proti HIV/AIDS (glej okvir 10 )48.47 Skupna navodila Evropske
službe za zunanje delovanje in
Komisije za načrtovanje
programa 11. evropskega
razvojnega sklada in
Instrumenta za razvojno
sodelovanje za obdobje
2014–2020.
48 Glej na primer člen 3 Uredbe
(EU) št. 233/2014
o instrumentu za razvojno
sodelovanje, v katerem je
določeno, da se v vse
programe vključujejo
medsektorska vprašanja, kot
so opredeljena v Evropskem
soglasju. Poleg tega se po
potrebi vključijo področja
preprečevanja konfliktov,
dostojnega dela in podnebnih
sprememb.25 4. Ključna področja tveganja
49
V prejšnjih poročilih Komisije o vred -
notenju so navedene težave pri vklju -
čevanju človekovih pravic v celotno
delovanje EU na področju razvoja (glej
okvir 11 ).50
Zaradi vključevanja medsektorskih
vprašanj v ukrepe EU lahko postane
prednostno razvrščanje ciljev teh
ukrepov zapletenejše. Večja zaplete -
nost zaradi vključitve medsektorskih
vprašanj v programe EU je dodatno
tveganje za doseganje rezultatov in
poročanje o njih.Slika 3Osrednji sektorji in medsektorska vprašanja
Osrednji sektor 3 Osrednji sektor 2
Medsektorsko vprašanje 9Medsektorsko vprašanje 8Medsektorsko vprašanje 7Medsektorsko vprašanje 6Medsektorsko vprašanje 5Medsektorsko vprašanje 4Medsektorsko vprašanje 3Medsektorsko vprašanje 2Osrednji sektor 1
Medsektorsko vprašanje 1
Vključitev medsektorskih vprašanj v program – primer Kambodže
V večletnem okvirnem programu Komisije za Kambodžo za obdobje 2014–2020 so določeni trije osrednji
sektorji: kmetijstvo/upravljanje naravnih virov, izobraževanje/spretnosti in dobro javno upravljanje. Določeno
je tudi vključevanje več medsektorskih vprašanj, in sicer enakosti spolov in opolnomočenja žensk, prehrane,
okolja ter informacijske in komunikacijske tehnologije.Okvir 1026 4. Ključna področja tveganja
Primeri težav pri obravnavanju medsektorskih vprašanj – človekove pravice
EU si prizadeva za nadaljnjo preslikavo svoje zaveze in vključitev človekovih pravic na programski ravni, ki
vključuje dokumente o regionalni strategiji, dvostranske akcijske načrte in tematske programe. Človekove pra -
vice in demokracija so vgrajene v dokumente o politikah kot vodilna načela. Kljub temu je mogoče opaziti raz-
vodenitev sestavin demokracije in človekovih pravic, ko se ciklus pomika navzdol od širokih političnih obljub
do okvira politike in še naprej do načrtovanja programov, izbire instrumentov, dodeljevanja sredstev in izbire
projektov. Ta razvodenitev se kaže na več načinov, med drugim s (i) pomanjkanjem koherentne strategije za
obravnavanje problemov s konkretnimi ukrepi, (ii) majhnimi sredstvi za elemente demokracije in človekovih
pravic v drugih pomembnih tematskih sektorjih ter (iii) težnjo po omejitvi dela v zvezi s človekovimi pravicami
na tematske instrumente49.
Analiza dokumentacije na šestih konkretnih področjih, na katerih si je Evropska komisija prizadevala za vključi -
tev človekovih pravic, je pokazala razvodenitev sestavine demokracije pri pomikanju ciklusa navzdol. Vse to
je združeno z neobstojem celo osnovnih sistemov za spremljanje in vrednotenje napredka pri vključevanju.
Ta razvodenitev je povezana s političnim odporom partnerskih držav in s pomembnimi notranjimi slabostmi
na ravni EU, kot je omejen politični vpliv in nedosledno odločanje o mestu in pomenu človekovih pravic
v zunanjem delovanju EU. Mediji in civilna družba so obširno dokumentirali in kritizirali težave EU z usklajeva -
njem vrednot in interesov. Arabska pomlad nam je odprla oči glede omejitev pristopa na podlagi stabilnosti
v nasprotju s pristopom na podlagi človekovih pravic in bi lahko odprla pot za resnejši pristop k vključevanju
človekovih pravic50.
49 Končno poročilo o vrednotenju podpore Evropske unije dvema regijama, zajetima v evropsko sosedsko politiko (Vzhod in Zahod) z naslovom
Evaluation of the European Union’s Support to two European Neighbourhood Policy Regions (East and South), zvezek 1, junij 2013, str. 62.
50 Končno poročilo o tematskem vrednotenju podpore Evropske komisije spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno
s solidarnostjo z žrtvami represije z naslovom Thematic evaluation of the European Commission support to respect of Human Rights and
Fundamental Freedoms (including solidarity with victims of repression ), zvezek 1, december 2011, str. 15.Okvir 1127 4. Ključna področja tveganja
Primer pomanjkanja usklajenosti z okvirom partnerske države za rezultate
Okvir za ocenjevanje smotrnosti, ki še zdaleč ni bil resnično usklajen okvir, o katerem bi odločala vlada,
se je postopno spremenil v vsoto vseh posameznih preferenc in zahtev razvojnih partnerjev. Vlada je izgubila
dejansko lastništvo in proces ocenjevanja v skladu s tem okvirom je postal komaj kaj več kot obvezen proces,
ki ga je bilo treba upoštevati, da so se izplačila proračunske podpore nadaljevala. Obenem s to izgubo last-
ništva in zavzetosti so se močno povečali stroški transakcij v zvezi z procesom letnega ocenjevanja in s tem
povezanim političnim dialogom. To opažanje so brez izjeme navedli vsi deležniki, s katerimi so bili opravljeni
razgovori. Najbolj očitno se kaže v stalnem naraščanju števila kazalnikov, vključenih v okvir za ocenjevanje
smotrnosti52.
52 Končno poročilo o skupnem vrednotenju proračunske podpore za Tanzanijo z naslovom Joint Evaluation of Budget Support to Tanzania: lessons
learned and recommendations for the future, zvezek 1, 2013, odstavka 74 in 75 .Okvir 124.4 Uskladitev
instrumentov razvojnih
partnerjev z okviri
4.4.1 Uskladitev z okviri
partnerskih držav za
rezultate
51
V skladu z načeli, dogovorjenimi na
mednarodnih forumih na visoki ravni,
bi se morali donatorji, vključno z EU,
čim bolj zanašati na okvire partnerskih
držav za v rezultate usmerjeno poro -
čanje in spremljanje (glej del 2.1.2).
Donatorji bi morali zlasti čim manj
uporabljati dodatne okvire in ne bi
smeli zahtevati, da se uvedejo kazalniki
smotrnosti, ki niso skladni z nacionalni -
mi razvojnimi strategijami držav51.52
Toda prejšnja poročila Komisije o vred -
notenju so odkrila zadeve v zvezi
z neusklajenostjo okvirov donatorjev
in partnerskih držav (glej okvir 12 ).
53
Če partnerske države naletijo na veliko
različnih vrst in ravni obvez za poroča -
nje in pogojev za plačila, ki jih določijo
razni donatorji, je to lahko neobvladlji -
vo breme, ki škoduje učinkovitosti in
uspešnosti pomoči.51 Partnerstvo za učinkovito
razvojno sodelovanje iz
Busana.28 4. Ključna področja tveganja
Primeri problemov zaradi neusklajenosti instrumentov, ki jih uporabljajo razvojni
partnerji
Po oceni Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) obstaja več kot 50 mednarodnih javnih skladov,
45 trgov ogljika in 6 000 skladov zasebnega kapitala, ki zagotavljajo podnebno financiranje, vsak pa ima svojo
upravljavsko strukturo. Svetovna banka pa opozarja, da taka razdrobljenost lahko zmanjša splošno uspešnost
podnebnega financiranja. Komisija in države članice za izplačilo podnebnega financiranja uporabljajo dvo -
stranske in večstranske poti. Leta 2010 so uporabile kar 22 večstranskih poti.
Ni prizadevanj za zmanjšanje razdrobljenosti podnebnega financiranja, kar pomeni resno tveganje neučinko -
vitosti, nezadostno odgovornost in razdrobljenost pomoči53.
53 Odstavki 57, 58 in 68 Posebnega poročila št. 17/2013 – Podnebno financiranje EU v okviru zunanje pomoči ( http://eca.europa.eu ).Okvir 134.4.2 Usklajevanje
instrumentov, ki jih
uporabljajo deležniki na
področju razvoja
54
V prejšnjih posebnih poročili Evropske -
ga računskega sodišča je mogoče najti
vprašanja, povezana s pomanjkanjem
usklajenosti instrumentov, ki jih upora -
bljajo razvojni partnerji (glej okvir 13 ).55
Neusklajenost instrumentov, ki jih
uporabljajo razvojni partnerji, lahko
škoduje uspešnosti in učinkovitosti
spremljanja rezultatov in poročanja
o njih.
4.4.3 Obvladovanje
soobstoja različnih struktur
odgovornosti
56
Evropska komisija v sklopu delovanja
EU na področju razvoja in sodelovanja
nekatere naloge v zvezi z izvrševa -
njem proračuna v okviru posrednega
upravljanja prenaša na mednarodne
organizacije54. Pri teh nalogah temelji
odgovornost na strukturah odgovor -
nosti mednarodnih organizacij, in sicer
vključno z javnim upravljanjem, okviri
za rezultate55 in zunanjo revizijo, ter
na ureditvah revizije in odgovornosti
same EU.57
Pri prejšnjih revizijah je Sodišče ugo -
tovilo, da je soobstoj različnih struk -
tur odgovornosti za naloge v okviru
posrednega upravljanja skupaj z med -
narodnimi organizacijami včasih pri -
vedel do vrzeli pri odgovornosti (glej
okvir 14 ).54 Člen 58 finančne uredbe –
Metode za izvrševanja
proračuna.
55 Glej na primer priročnik
Skupine ZN za razvoj
o upravljanju na podlagi
rezultatov, okvir za vključene
rezultate Sklada Združenih
narodov za prebivalstvo ali
priročnik Programa Združenih
narodov za razvoj za
načrtovanje, spremljanje in
vrednotenje razvojnih
rezultatov.29 4. Ključna področja tveganja
Primer ločene sheme odgovornosti – Združeni narodi
Čeprav Komisija (s štiristebrno analizo) preverja sisteme finančnega upravljanja svojih partnerjev iz Združenih
narodov, se pri potrjevanju praktičnega delovanja nadzornih sistemov in doseganja rezultatov opira na poro -
čila ZN. V času revizije Komisija od ZN še ni uspela pridobiti ustreznih informacij v zvezi s tem56.
Komisija iz poročil ZN ne dobi dovolj pravočasnih informacij. Velik delež poročil ima še vedno zamudo, infor -
macije v njih niso dovolj podrobne in osredotočena so na dejavnosti, ne na rezultate57.
56 Okvir 1 panoramskega pregleda iz leta 2014 z naslovom Vrzeli, prekrivanja in izzivi: panoramski pregled ureditev odgovornosti in javnega
revidiranja v EU ( http://eca.europa.eu ).
57 Odstavek IV Posebnega poročila št. 3/2011 – Učinkovitost in uspešnost prispevkov EU, usmerjenih prek organizacij Združenih narodov v državah,
ki so bile prizadete v konfliktih ( http://eca.europa.eu ).Okvir 14
4.5 Slabosti pri
vrednotenju in poročanju
o rezultatih
58
Zakonske določbe o spremljanju rezul -
tatov, vrednotenju in reviziji določajo
dve vrsti izvajanja glede na čas:
(a) periodično : na primer, v členu 318
Pogodbe o delovanju Evropske
unije je določeno, da mora Komi -
sija vsako leto predložiti poročilo
o oceni financ Unije (finančno
poročilo), ki temelji na doseženih
rezultatih, zlasti glede na navedbe
Evropskega parlamenta in Sveta
v okviru postopka razrešnice;(b) glede na ukrep : na primer, v čle -
nu 18.3 pravil uporabe finančne
uredbe je določeno, da je treba
periodično ovrednotiti rezultate
vseh večletnih programov, katerih
sredstva presegajo 5 000 000 EUR,
v skladu s časovnico, ki omogoča
upoštevanje ugotovitev vrednote -
nja pri vseh odločitvah o obnovi,
spremembi ali začasni ustavitvi
programa.
59
V prejšnjih revizijskih poročilih je
Sodišče ugotovilo, da doseganja ciljev
projektov ali programov včasih ni
bilo mogoče oceniti, dokler projekti
ali programi niso bili končani, kar je
škodovalo periodični oceni doseganja
rezultatov (glej okvir 15 ).30 4. Ključna področja tveganja
60
Sodišče je prav tako odkrilo slabosti pri
pravočasnosti vrednotenj, in sicer so
strateška vrednotenja pogosto traja -
la veliko dlje, kot je bilo načrtovano,
vrednotenja programov pa so bila
včasih prestavljena na kasnejši čas ali
odpovedana58. V nedavni študiji, ki jo
je zahtevala Komisija, so bile odkrite
pomembne prekinitve med vrednote -
nji in formulacijo politik, načrtovanjem
programov, spremljanjem in v rezul -
tate usmerjenim upravljanjem. Odkri -
te so bile izgubljene priložnosti za
vključevanje znanja, pri katerih prido -
bljena spoznanja niso bila upoštevana,
ker ugotovitve vrednotenja niso bile
usklajene s procesi odločanja poslo -
vodstva ali ker so se do takrat, ko so
ugotovitve postale dosegljive, spreme -
nile razmere59.61
Slabosti pri časovni razporeditvi poro -
čanja o rezultatih in vrednotenja lahko
preprečijo vključevanje ustreznega
znanja in pridobljenih spoznanj v pro -
cese poročanja in odločanja.Slika 4Časovni ciklus ukrepa
Zakonodajni
proces
Ugotavljanje
FormulacijaNadaljnji ukrepi
(vključno z vrednotenjem) Načrtovanje programov
Izvajanje
(vključno s spremljanjem in
vmesnim vrednotenjem)58 Odstavki od 27 do 29
Posebnega poročila
št. 18/2014 – Sistem
vrednotenja in sistem
v rezultate usmerjenega
spremljanja, ki ju uporablja
EuropeAid
(http://eca.europa.eu ).
59 Končno poročilo študije
o vključevanju znanja,
pridobljenega s strateškimi
vrednotenji EuropeAid,
v razvojno politiko in prakso
z naslovom Study on the uptake
of learning from EuropeAid’s
strategic evaluations into
development policy and
practice iz junija 2014, str. vii.31 4. Ključna področja tveganja
4.6 Združevanje podatkov
in poročanje
62
Za prikaz rezultatov, doseženih z raz-
vojnimi politikami EU, je treba z in -
formacijskimi sistemi zbrati podatke
o rezultatih, doseženih z delovanjem
EU na področju razvoja in sodelovanja,
ter jih predstaviti in razširjati po ustrez -
nih kanalih poročanja.
63
Toda v prejšnjih revizijskih poročilih
je Sodišče odkrilo probleme v zvezi
z zmogljivostjo informacijskih siste -
mov EuropeAid za zbiranje podatkov
o rezultatih (glej okvir 16 ). Leta 2014 je
tudi Komisija poudarila, da je treba še
naprej racionalizirati in razvijati siste -
me in orodja za zbiranje podatkov, da
bi EU lahko poročala o rezultatih61.64
Podatki o dejavnostih EU na področju
razvojne pomoči in sodelovanja so
osnova za veliko različnih poročil, med
katerimi so najpomembnejša:
(a) zaključni račun Komisije in njeno
poročilo o upravljanju proračuna in
finančnem poslovodenju62;
(b) letno poročilo EuropeAid o de -
javnostih in zbirno poročilo
Komisije63;
(c) letna poročila Odboru za razvojno
pomoč OECD v skladu z njegovimi
navodili64;
(d) mesečni prispevki v register po -
datkov Pobude za preglednost pri
mednarodni pomoči (IATI) v skladu
z njenimi standardi65;
(e) letno poročilo o oceni financ Unije
glede na dosežene rezultate66;Primer rezultatov, ki jih je bilo mogoče oceniti šele na koncu ukrepa
Sodišče je ocenilo uspešnost vzorca z 19 projekti tako, da je cilje, načrtovane v sporazumu o prispevku, pri -
merjalo z dejanskimi dosežki. Rezultati zaradi premalo informacij niso mogli biti ocenjeni v naslednjih prime -
rih: en velik projekt je bil skrbniški sklad, pri katerem so se cilji, navedeni v sporazumu o prispevku, nanašali
na sklad kot celoto, zato so bili bolj splošne narave. Čeprav so bili za s tem povezane projekte določeni bolj
specifični cilji, ne more biti jasne povezave med doseganjem ciljev projekta in splošnih ciljev v sporazumu
o prispevku. Zato bo uspešnost mogoče oceniti šele, ko bo sklad zaprt, vendar je v času revizije še deloval60.
60 Odstavka 25 in 27b Posebnega poročila št. 3/2011.Okvir 15
61 SWD(2013) 530 final, str. 12.
62 Finančna uredba, zlasti
člena 141 in 142.
63 Finančna uredba, zlasti
člen 66(9).
64 Navodila in vprašalnik Odbora
za razvojno pomoč OECD za
statistično poročanje
posojilodajalcev z naslovom
Converged statistical reporting
directives for the creditor
reporting system (CRS) and the
annual DAC questionnaire’ and
addendums , št. DCD/
DAC(2013)15/FINAL, 11.6.2013.
65 Internetno spletišče Pobude
za preglednost pri
mednarodni pomoči
(International Aid
Transparency Initiative – IATI)
(www.iatiregistry.org ).
66 Člen 318 Pogodbe o delovanju
Evropske unije.32 4. Ključna področja tveganja
Primer slabosti v informacijskem sistemu EuropeAid
Glavno orodje poročanja med delegacijami in EuropeAid, ki ga uporablja Komisija, je poročilo o upravljanju
zunanje pomoči (EAMR). Vendar ta poročila v veliki meri opisujejo dejavnosti, ki se izvajajo, in probleme, do
katerih je prišlo pri izvajanju. Poleg tega se predložene informacije do neke mere prekrivajo z informacijami, ki
so na voljo v CRIS. Vsebujejo le malo informacij o dejanskih rezultatih pomoči bodisi v smislu ocen, ki jih izdela
delegacija sama, bodisi s poročanjem o rezultatih ocenjevanj, izvedenih po zaključku intervencij […]69.
CRIS prav tako ni mogoče brez težav uporabljati za izračun celotnega zneska, porabljenega za neko politiko ali
financiranega iz nekega finančnega instrumenta. Na seznamu domen, uporabljenih za povezovanje zapisov
iz več modulov CRIS z neko domeno, so zmešana zemljepisna območja (na primer Azija), finančni instrumenti
[…] in tematske politike (na primer prehranska varnost).
Zaradi tega je konsolidacija podatkov, zlasti finančnih, ki se hranijo v CRIS zaradi poročanja, še posebej zaple -
tena. Tak položaj je slab za učinkovitost in uspešnost CRIS kot orodja za poročanje in upravljanje70.
69 Odstavek 59 Posebnega poročila št. 1/2011 – Ali se je z dekoncentracijo upravljanja zunanje pomoči s sedeža Komisije na njene delegacije
izboljšala dostava pomoči? ( http://eca.europa.eu ).
70 Odstavka 40 in 41 Posebnega poročila št. 5/2012 – Skupni informacijski sistem RELEX (CRIS) ( http://eca.europa.eu ).Okvir 16(f) letno poročilo o razvojni politiki in
politiki zunanje pomoči Evropske
unije ter njunem izvajanju;
(g) redna posodabljanja spletišča
Komisije EU Aid Explorer67.65
Trenutno je večina teh poročil osredo -
točena na dejavnosti, nobeno pa ne
daje združenih podatkov o rezultatih,
doseženih s temi dejavnostmi na celot -
nem področju68. Neobstoj zbirnih po -
ročil o rezultatih, doseženih s pomočjo
EU, in pregleda teh rezultatov lahko
škoduje odločanju in odgovornosti.67 http://tr-aid.jrc.ec.europa.eu
68 Zlasti letno poročilo o oceni
financ Unije glede na
dosežene rezultate ne
prikazuje jasno, do katere
mere so bili doseženi glavni
cilji Unije. Glej Poročilo o oceni
financ Unije glede na
dosežene rezultate: novo
orodje za boljši postopek
razrešnice Evropski komisiji,
št. A7-0068/2014, 30.1.2014.33 4. Ključna področja tveganja
Primeri slabosti pri kakovosti podatkov
Na splošno so kazalniki, ki jih uporablja Komisija, primerno usmerjeni v razvojne cilje tisočletja, čeprav se
kazalnikom za kakovost izobraževanja ne namenja dovolj pozornosti. Vendar nacionalni informacijski sistemi
za upravljanje izobraževanja, na katere se opira Komisija, ne zagotavljajo dosledno zadostnih, zanesljivih in
pravočasnih informacij71.
71 Odstavek V Posebnega poročila št. 12/2010 – Razvojna pomoč EU za osnovno izobraževanje v podsaharski Afriki in južni Aziji ( http://eca.europa.eu ).Okvir 174.7 Kakovost podatkov
66
Za spremljanje in ocenjevanje rezul -
tatov je treba zbrati zadosti ustreznih,
zanesljivih in najnovejših podatkov.
V skladu z zavezami, sprejetimi na
forumih na visoki ravni o uspešnos -
ti pomoči (glej del 2.1.2), bi moralo
zbiranje podatkov temeljiti čim bolj na
okvirih partnerskih držav za poročanje
in spremljanje, usmerjeno v rezultate.67
Toda pri prejšnjih revizijah, ki jih je
opravilo Sodišče, in vrednotenjih, ki
jih je opravila Komisija, je bilo včasih
ugotovljeno, da podatkovni viri niso
zagotavljali zadosti ustreznih, zaneslji -
vih in pravočasnih informacij o rezul -
tatih (glej okvir 17 ). Zbiranje podatkov
je včasih drago, zlasti kadar gre za
celovito vzorčenje, zato ga partnerske
države ne izvajajo pogosto.
68
Pomanjkanje zadostnih količin ustrez -
nih, zanesljivih in najnovejših podat -
kov lahko zelo zmanjša kakovost in
zanesljivost rezultatov, o katerih se
poroča.
4.8 Realizacija proračuna
69
V prejšnjih letih so bile izražene zahte -
ve po povečanju zneskov, namenjenih
delovanju EU na področju razvoja in
sodelovanja, zlasti v okviru zaveze za
doseganje mednarodno dogovorjene -
ga cilja URP , izraženega kot razmerje
URP/BND v višini 0,7 % do leta 201572.72 Države članice se zavezujejo,
da bodo do leta 2015 dosegle
razmerje ODA/BDP v višini
0,7 %, medtem ko se tiste, ki so
to stopnjo že presegle,
zavezujejo, da bodo ostale
nad to stopnjo; države članice,
ki so k EU pristopile po
letu 2002 si bodo prizadevale
doseči razmerje ODA/BDP
v višini 0,33 % do leta 2015.
Glej zasedanje Evropskega
sveta v Bruslju 16. in
17. junija 2005, odstavek 27
sklepov predsedstva
št. 10 255/1/05 REV 1.34 4. Ključna področja tveganja
70
Člen 317 Pogodbe o delovanju Evrop -
ske unije določa, da mora Komisija iz -
vrševati proračun v skladu s finančnimi
uredbami in pri tem upoštevati načela
dobrega finančnega gospodarjenja.
V členu 38(3) finančne uredbe pa je
določeno, da mora Komisija osnut -
ku letnega proračuna med drugim
priložiti informacije o stopnjah izvrše -
vanja dejavnosti predhodnega leta in
stopnjah izvrševanja za tekoče leto.
71
Na realizacijo proračuna je mogoče
gledati kot na cilj. Včasih je tak cilj
naveden v načrtih upravljanja Komisije
(glej okvir 18 ).
72
Zato lahko pride do nasprotja med
potrebo po izvršitvi proračuna in po-
trebo po njegovem izvrševanju v skla -
du z načelom dobrega finančnega
gospodarjenja (uspešnost, učinkovitost
in gospodarnost)73. Dosežki in neuspe -
hi pri izvrševanju proračuna so bolj
neposredno opazni kot dosežki v zvezi
s smotrnostjo (rezultati). Zato obstaja
normalna težnja po osredotočanju na
izvršitev proračuna v škodo osredo -
točanja na rezultate, kot je ugotovilo
Sodišče v svojem letnem poročilu
o izvrševanju proračuna za leto 2013.
Pri porabi sredstev EU v programskem
obdobju 2007–2013 je bil poudarek na
črpanju sredstev (potrebi po porabi
sredstev) in skladnosti namesto na
smotrnosti74.73
Osredotočanje na realizacijo proraču-
na kot cilja lahko škoduje dobremu
finančnemu poslovodenju in dosega -
nju rezultatov.73 Eno od stalnih vprašanj je,
kako uskladiti dolgoročno
naravo razvojnega
sodelovanja, ki zahteva
večletno načrtovanje,
z običajno prakso
dodeljevanja sredstev za
pomoč, ki zapadejo vsako leto.
V mnogih državah članicah
Odbora za razvojno pomoč
splošni vladni postopki
zahtevajo, da se sredstva,
dodeljena v nekem
proračunskem letu, tudi
porabijo v tem letu ali da so
vsaj prevzete obveznosti zanje
in da so porabljena kmalu
zatem. Zato so upravljavci
pomoči v nekaterih državah
pod velikim pritiskom, da bi
hitro prevzeli obveznosti za
sredstva in jih izplačali, s čimer
prispevajo k neustreznemu
poudarjanju finančnih vložkov
v razvojne dejavnosti namesto
želenih izidov in dejanskih
rezultatov. Glej dokument
št. DCD/DAC(2004)40 Odbora
OECD za razvojno pomoč
o praksah držav članic Odbora
pri upravljanju pomoči
z naslovom Managing aid:
practices of DAC Member
countries.
74 Odstavek 10.56 Letnega
poročila Evropskega
računskega sodišča za
proračunsko leto 2013
(UL C 398, 12.11.2014).35 4. Ključna področja tveganja
Primer cilja izvršitve proračuna
V načrtu upravljanja EuropeAid75 za leto 2014 je za Evropski razvojni sklad v Afriki določen naslednji cilj: Sto -
pnja izvršitve proračuna – Ohraniti visoke stopnje izvršitve proračuna, vključno s plačili proračunske podpore.
Načrt upravljanja EuropeAid za instrumente zunanjega financiranja, ki obstajajo poleg Evropskega razvojne -
ga sklada, vsebuje prilogo o dobrem finančnem poslovodenju in uspešni porabi sredstev Evropske komisije
z naslovom Sound financial management and effective use of EC resources , v kateri je določenih več kazalnikov
in ciljnih vrednosti za izvrševanje proračuna:
Kazalnik Ciljna vrednost (2014)
1 Izvrševanje prvotnih letnih finančnih napovedi: plačila 90 % do 110 %
2 Izvrševanje letnih finančnih napovedi za pogodbe 90 % do 110 %
3 Izvrševanje letnih finančnih napovedi za sklepe 90 % do 110 %
75 Načrt upravljanja za leto 2014, Generalni direktorat za razvoj in sodelovanje – EuropeAid.Okvir 18
4.9 Spremembe okolja
ukrepov EU
4.9.1 Obvladovanje tveganj
in izbira modalitet izvajanja
74
Ukrepi EU na področju razvoja in so -
delovanja se izvajajo v veliko državah,
ki so na različnih stopnjah razvoja. Za
mnoge od njih so značilne kritične
družbene, politične ali humanitarne
razmere ali celo nestabilen varnostni
položaj. Izbira modalitete izvajanja
pomoči za doseganje ciljev ukrepa bi
morala temeljiti na pričakovani zmož -
nosti ukrepa za doseganje rezultatov
na uspešen in učinkovit način v oko -
lju, v katerem se izvaja. Včasih izbira
neke modalitete izvajanja, ki se zdi
bolj tvegana kot druge, lahko temelji
na pričakovanju, da bo dala boljše ali
hitrejše rezultate.36 4. Ključna področja tveganja
75
Proračunska podpora dobro ponazarja
tak položaj. Lahko se zdi, da je prora -
čunska podpora način za zagotavljanje
velikih zneskov pomoči na bolj pred -
vidljiv način, kot je klasični projektni
pristop, vendar se pogosto dodeli
državam z nerazvitimi sistemi upravlja -
nja javnih financ. Glede na to, da se
sredstva, nakazana v okviru ukrepov
proračunske podpore, združijo z dru -
gimi proračunskimi viri v proračunu
države (kar je znano kot zamenlji -
vost), zanje veljajo enake slabosti pri
upravljanju javnih financ, vključno
s tveganjem goljufije in korupcije76.
Poleg tega so lahko rezultati, doseženi
s proračunsko podporo, ter njihova
trajnost ogroženi, če pride do politične
nestabilnosti v partnerski državi, na
primer zaradi neupoštevanja dobre -
ga javnega upravljanja, pomembnih
gospodarskih in družbenih zadev ali
človekovih pravic. Odločitev o zagoto -
vitvi proračunske pomoči EU je torej
treba sprejeti za vsak primer pose -
bej, podpreti pa jo je treba z oceno
pričakovanih koristi ter morebitnih
tveganj77.76
Pri prejšnjih revizijskih poročilih je
Sodišče včasih ugotovilo, da pred izbi -
ro neke modalitete izvajanja pomoči
ni bila opravljena ustrezna analiza
tveganj, do katerih bi lahko prišlo,
glede na pričakovane prednosti (glej
okvir 19 ).
77
Če se pričakovane koristi ne primerjajo
z možnimi slabostmi izbranih modali -
tet izvajanja, se lahko izbere napačna
modaliteta ali povzročijo nerazumno
visoka tveganja za proračun EU.
Primeri neizvršene analize izbrane modalitete izvajanja
Komisija pred svojo odločitvijo o sodelovanju s posamezno organizacijo ZN ne zagotovi prepričljivih dokazov
o tem, da je ocenila, ali prednosti odtehtajo morebitne pomanjkljivosti. Izbira organizacije ZN ne temelji na
ustreznih dokazih, da je tak pristop učinkovitejši in uspešnejši kot drugi načini zagotavljanja pomoči78.
78 Odstavek III Posebnega poročila št. 15/2009.Okvir 1976 Odstavek 7.10 Letnega
poročila Evropskega
računskega sodišča za
proračunsko leto 2011
(UL C 344, 12.11.2012).
77 Dokument COM(2011) 638
final z dne 13. oktobra 2011 –
Prihodnji pristop k proračunski
podpori EU za tretje države.37 4. Ključna področja tveganja
4.9.2 Zunanji dejavniki
78
Večina ukrepov EU na področju razvoja
in sodelovanja je načrtovanih tako, da
se bodo rezultati dosegali v obdobju
več let. V tem času lahko pride do veli -
kih sprememb ali nestabilnosti:
(a) v političnih ali gospodarskih
razmerah na ravni partnerskih
držav, kar se je na primer zgodilo
v Egiptu79, Demokratični republiki
Kongo80 in Palestini81, ali projektov
(glej okvir 20 );(b) pri razvoju zaradi naravnih nesreč,
do česar je prišlo npr. na Haitiju
januarja 2010, ko je glavno mesto
in okolico prizadel potres z močjo
7,0 na Rihterjevi lestvici82, ali
(c) v sistemih upravljanja in kontrole
pomoči EU (glej okvir 21 ).
79
Takšne spremembe pri ukrepih EU na
področju razvoja in sodelovanja lahko
privedejo do tega, da je težko sprem-
ljati rezultate in poročati o njih na
dosleden in smiseln način.79 Posebno poročilo št. 4/2013.
80 Posebno poročilo št. 9/2013.
81 Posebno poročilo št. 14/2013.
82 Posebno poročilo št. 13/2014 –
Podpora EU za sanacijo po
potresu na Haitiju ( http://eca.
europa.eu ).
Primer nestabilnosti v gospodarskem okolju projekta
V Kambodži je Komisija financirala projekt spodbujanja tehnologije za pridobivanje energije iz odpadkov
v sektorju obdelave riža. Vendar pa je v zadnjih letih v Kambodži prišlo do velikih vlaganj v večje in učinkovi -
tejše rižarne, zaradi česar so se med letoma 2009 in 2013 zmogljivosti štirikrat povečale83. Po sedanjih priča -
kovanjih so za večino rižarn potrebni sistemi z veliko večjo močjo od tistih, ki naj bi jih po prvotnih načrtih
spodbujal projekt. Tudi cena teh sistemov je veliko večja. Zato začetni cilji projekta niso več povsem ustrezni
in verjetno ne bodo doseženi tako, kot je bilo načrtovano na začetku.
83 Sporočilo Svetovne banke o razvoju Kambodže v vodilnega izvoznika riža z naslovom Turning Cambodia into a leading rice exporter, september 2013 .Okvir 20
Primer sprememb v sistemih upravljanja in kontrole
1. januarja 2015 sta bila Skupina Komisije za podporo Ukrajini in Direktorat za sosedstvo premeščena iz Euro -
peAid v Generalni direktorat za sosedstvo in širitvena pogajanja, s kratico GD za sosedstvo in širitvena pogaja -
nja (nekdanji Generalni direktorat za širitev)84, kar bo vplivalo na geografsko področje, zajeto v okvir Europe-
Aid za rezultate, in način spremljanja rezultatov na področju sosedske politike in poročanja o njih.
84 Zapisnik 2104. sestanka Komisije v sredo, 5.11.2014, št. PV(2014) 2104.Okvir 2138
5. Zaključki in priporočila
5.1 Zaključki
80
Med našim pregledom smo odkri -
li devet ključnih področij tveganja
v zvezi s pristopom k delovanju EU na
področju razvoja in sodelovanja, ki je
usmerjen v rezultate.
(a) Uporaba nedosledne terminologije
v zvezi z rezultati ali nevzpostavi -
tev jasne logične verige med ukre -
pom, dosežki, izidom in učinkom
je lahko vir zmede in lahko škoduje
oceni doseženega (dela 4.1 in 4.2).
(b) Povečanje zapletenosti zaradi
vključevanja medsektorskih zadev
v programe EU je dodatno tve -
ganje za doseganje rezultatov in
poročanje o njih (del 4.3).
(c) Pomanjkanje usklajenosti med
instrumenti razvojnih partnerjev
za zagotavljanje pomoči, njihovimi
okviri za rezultate in strukturami
odgovornosti lahko povzroča neu -
činkovitost in vrzeli v odgovornosti
(del 4.4).
(d) Slabosti pri vrednotenju in poroča -
nju o rezultatih lahko preprečujejo
vključevanje ustreznega znanja
in pridobljenih izkušenj v procese
poročanja in odločanja (del 4.5).
(e) Neobstoj zbirnih poročil o rezul -
tatih, doseženih s pomočjo EU,
in pregled teh rezultatov lahko
škoduje odločanju in odgovornosti
(del 4.6).(f) Pomanjkanje zadostnih količin
ustreznih, zanesljivih in najnovej -
ših podatkov lahko zelo zmanjša
kakovost in zanesljivost rezultatov,
o katerih se poroča (del 4.7).
(g) Osredotočanje na realizacijo pro -
računa kot cilja lahko škoduje dob -
remu finančnemu poslovodenju in
doseganju rezultatov (del 4.8).
(h) Spremembe v okolju ukrepov lah -
ko škodujejo doseganju ali trajnos -
ti rezultatov. Zaradi teh sprememb
bi lahko bilo težko oceniti doseže -
ne rezultate (del 4.9).
81
Naš pregled je pokazal, da je Komisija
v številnih dokumentih ta področja
tveganja pravilno opredelila. Pokazal
je tudi interes za ukrepe, ki jih Komisija
sprejema za začetek uporabe okvira
EU za rezultate na področju razvoja in
sodelovanja.
82
Vendar so potrebni dodatni ukrepi,
da se izkoristijo vse možnosti pobude
Komisije za izboljšanje rezultatov, ki jih
EU dosega pri razvoju in sodelovanju.39 5. Zaključki in priporočila
5.2 Priporočila
83
Za zmanjšanje ugotovljenih tveganj
smo pripravili naslednja priporočila.
Priporočilo 1
Treba je izboljšati navodila
za uporabo terminologije
in formulacijo ciljev in
kazalnikov
Komisija bi morala izboljšati svoja
navodila, da se zagotovi dosledna upo -
raba terminologije v zvezi z rezultati
(dosežki, izidi, učinki), ter formulirati
cilje SMART in jasne kazalnike za svoje
ukrepanje na vseh ravneh.
Priporočilo 2
Treba je vzpostaviti jasno
povezavo med ukrepi in
pričakovanimi rezultati
Komisija bi morala z internimi smer -
nicami, praktičnimi orodji, zasnovo
projektov in procesi spremljanja zago -
toviti, da se vzpostavi jasna povezava
med ukrepi in pričakovanimi rezultati,
vključno z medsektorskimi zadevami.Priporočilo 3
Treba je izboljšati
informacijski sistem za
poročanje o rezultatih in
pridobljenih spoznanjih
Komisija bi morala izboljšati svoj
informacijski sistem, da bi lahko us -
pešno konsolidirala rezultate svojega
ukrepanja in poročala o njih. To bi bilo
treba dopolniti z ukrepi, ki bi Komisiji
omogočali, da z vrednotenjem odkrije
koristna spoznanja za kasnejšo zakono -
dajo, pripravo programov ali zasnovo
ukrepov na ustreznih področjih.
Priporočilo 4
Treba je zagotoviti
razpoložljivost in kakovost
podatkov
Komisija bi morala pri vseh svojih ukre -
pih oceniti razpoložljivost in kakovost
podatkov ter si prizadevati, da bi imela
dovolj ustreznih, zanesljivih in najno -
vejših podatkov o doseženih rezultatih.
To bi se moralo kazati v njenih sistemih
in navodilih.
Priporočilo 5
Pred prevzemom
obveznosti za finančne vire
je treba oceniti tveganja,
ki izhajajo iz modalitete
izvajanja
Komisija bi morala pred prevzemom
obveznosti za finančne vire in pri
razmisleku o pričakovanih rezultatih
oceniti tudi tveganja, ki izhajajo iz nje -
ne izbire modalitete izvajanja.40 5. Zaključki in priporočila
To poročilo je sprejel senat III, ki ga vodi član Računskega sodišča Karel PINXTEN,
v Luxembourgu na zasedanju 17. novembra 2015.
Za Računsko sodišče
Vítor Manuel da SILVA CALDEIRA
Predsednik
41
ZUNANJI DEJAVNIKI, ELEMENTI OKOLJA IN PROCESI POVRATNEGA INFORMIRANJAVLADNA POLITIKA IN UKREPI PORABE (STRATEGIJA)
Vložki v vladno politiko in ukrepe porabe
3. Izzvani dosežki: izbolj -
šane javne politike, javne
institucije, javna poraba in
zagotavljanje javnih storitev4. Izidi: pozitiven
odziv upravičencev
(uporabnikov storitev in
gospodarskih subjektov)
na vladno upravljanje
politik in zagotavljanje
storitev5 Učinek: trajnostna
in vključujoča rast ter
zmanjšanje revščine1a. Vložki v splošno prora -
čunsko podporo/sektorsko
proračunsko podporo
2a. Neposredni dosežki:
izboljšanje razmerja med
zunanjo pomočjo ter nacio -
nalnim proračunom in procesi
politike
– Prenos sredstev
v nacionalno zakladnico
na podlagi vnaprej
dogovorjenih pogojev
– Dialog o politikah in
kazalniki smotrnosti
– Dejavnosti za gradnjo
zmogljivosti, vključno
s tehnično pomočjo– Večji obseg in delež
sredstev zunanje pomoči,
ki so na voljo v okviru
nacionalnega proračuna
– Večji obseg in delež
proračuna, ki je na voljo za
diskrecijsko porabo
– Večja napovedljivost izplačil
zunanjih sredstev
– Dialog o politikah,
pogojenost in dejavnosti
tehnične pomoči/gradnje
zmogljivosti so bolje uskla -
jeni in bodo bolj verjetno
privedli do izvajanja vladnih
strategij
– Zunanja pomoč kot celota
(vključno s proračunsko
podporo) je bolje usklajena
in prilagojena vladnim
politikam in sistemom
– Zmanjšani transakcijski
stroški za zagotavljanje
pomoči– Boljše makroekonomsko
in proračunsko upravljanje
(kot so fiskalna, monetar -
na, trgovinska politika in
politika gospodarske rasti)
– Večja količina in boljša
kakovost blaga in storitev,
ki jih zagotavlja javni
sektor
– Okrepljeno upravljanje
javnih financ in sistemov
javnega naročanja
(preglednost, fiskalna
disciplina, pregled, učin -
kovitost dodeljevanja in
operativna učinkovitost)
– Boljša formulacija javnih
politik in procesi izvajanja
– Okrepljene institucije
v javnem sektorju
– Okrepljene povezave
med vlado in nadzornimi
organi pri formulaciji
in potrjevanju politik,
finančni in nefinančni
odgovornosti ter prora -
čunskem nadzoru
– Druge izboljšave pri
zadevah vladanja (npr.
večja decentralizacija ter
boljše uveljavljanje vlada -
vine prava in spoštovanja
človekovih pravic)– Povečana uporaba
blaga in storitev, ki jih
zagotavlja javni sektor,
ter iz tega izhajajoče
koristi
– Večje poslovno
zaupanje ter vlaganje
v zasebni sektor in
proizvodnja v zaseb -
nem sektorju
– Izboljšana konkurenč -
nost gospodarstva
– Izboljšano zaupanje
prebivalstva v vladno
delovanje, zlasti
v zvezi z vladanjem,
upravljanjem javnih
financ in zagotavlja -
njem storitev– Večja trajnostna
in vključujoča
gospodarska rast
– Zmanjšanje
dohodkovne in
nedohodkovne
revščine
– Opolnomoče -
nje in socialna
vključenost revnih
in prikrajšanih
skupin (vključno
z ženskami)
– Druge zadeve, kot
so opredeljene
v posameznih
partnerskih okvirih
in prioritetah (npr.
izboljšanje demo -
kracije, človekove
pravice, varstvo
okolja)
1b. Razni vladni vložki 2b. Druge posledice raznih
vladnih vložkov
- xxxx – Domače prihodkovno fi -
nanciranje in vložki domače
politike
1c. Vložki drugih progra -
mov zunanje pomoči2c. Druge posledice druge
zunanje pomoči
- xxxx - xxxx
– Razni elementi vhodnih pogojev
– Splošen okvir pomoči
– Obstoječi učni procesi in orodja– Zmogljivost vlade za izvajanje reform
– Obseg politične zavezanosti procesom reforme– Zmogljivost javnega sektorja
– Narava povpraševanja po vladnih
storitvah
– Moč domače odgovornosti– Svetovni gospodarski razvoj
– Dotok tujega kapitala
– Odzivi na spreminjajoča se orodja za
spodbudePriloga PrilogaCelovit okvir ocenjevanja za vrednotenja proračunske podpore
Vir: Dokument o metodološkem pristopu k vrednotenju proračunske podpore Mreže Odbora za razvojno pomoč OECD za vrednotenje razvoja z nas -
lovom Evaluating Budget Support – Methodological Approach .42
3. Naš pregled
22
Narava pregleda, ki ga opravi Sodišče, je taka, da
vključuje primere, ki so včasih povezani z ukrepi,
izvedenimi pred več leti. To velja zlasti za primere,
povezane z večletnimi programskimi dokumenti
(strateški dokumenti ali okvirni programi), v zvezi
s katerimi želi Komisija poudariti, da je v program -
ske dokumente za obdobje 2014–2020 sistematično
vključila kazalnike, ter za primere, povezane s prora -
čunsko podporo, za katero so bila številna tveganja
obravnavana s sprejetjem prenovljenih smernic za
proračunsko podporo leta 2012.
Komisija se sklicuje tudi na svoje odgovore na
zadevni posebni poročili Sodišča in dodatne odgo -
vore na opažanja Sodišča v tem poročilu v zvezi
z nekaterimi od primerov, da bi poudarila enega
ali več vidikov, za katere meni, da so še posebno
pomembni v povezavi z njenimi odgovori na nave -
dena opažanja.
4. Ključna področja tveganja
26
Komisija se zaveda potrebe po zagotovitvi sklad-
nosti pri uporabi terminologije in se strinja s Sodi -
ščem glede te potrebe. V delovnem dokumentu
služb Komisije z dne 26. marca 2015 z naslovom
„Začetek izvajanja okvira za rezultate mednaro -
dnega sodelovanja in razvoja EU“ ( Launching the
EU International Cooperation and Development
Results Framework ) je uporabljena terminologija
vložek-dosežek-izid-učinek, ki ustreza mednarodno
uporabljeni terminologiji o rezultatih v OECD-DAC
in je skladna tudi s terminologijo, uporabljeno
v instrumentih financiranja za obdobje 2014–2020.
Enaka terminologija se uporablja v novi predlogi
za dokument ukrepanja (ki velja od 1 januarja 2015)
in v novem priročniku za v rezultate usmerjeno
spremljanje („Priročnik o pregledih v rezultate
usmerjenega spremljanja in podpori za poročanje
o rezultatih ob zaključku projekta“) ( Handbook on
ROM reviews and support to end-of-project results
reporting ) (marec 2015).Povzetek
III
Narava pregleda, ki ga opravi Sodišče, je taka, da
vključuje primere, ki so včasih povezani z ukrepi,
izvedenimi pred več leti. To velja zlasti za primere,
povezane s proračunsko podporo, za katero so
bila številna tveganja obravnavana s sprejetjem
prenovljenih smernic za proračunsko podporo
leta 2012 (glej odgovore na različne okvire spodaj),
ter za primere, povezane z večletnimi programskimi
dokumenti (strateški dokumenti ali okvirni pro -
grami), v zvezi s katerimi želi Komisija poudariti, da
je v programske dokumente za obdobje 2014–2020
sistematično vključila kazalnike.
1. Uvod
07
Okvir za rezultate je eno od orodij za sporočanje
rezultatov na ravni dosežkov in neposrednih izidov.
Ocene omogočajo presoje o vzročni logični verigi
med različnimi ravnmi rezultatov vse do učinka in
dosežka „strateških razvojnih ciljev“ na ravni držav
ali svetovni ravni. Sprejetih je bilo več pobud za
izboljšanje celotnega sistema spremljanja in ocenje -
vanja, da bi izboljšali v rezultate usmerjen pristop
Komisije.
10
V delovnem dokumentu služb Komisije o „okviru
MORE“ so opisani različni obstoječi okviri za spre -
mljanje, ocenjevanje in poročanje o izvajanju večlet -
nega finančnega okvira. V zvezi s cilji in kazalniki
je v njem opisano, kaj je bilo določeno v pravnih
predpisih, s katerimi so vzpostavljeni instrumenti
financiranja za obdobje 2014–2020, in dopolnjeno
s proračunskimi programskimi izkazi za leti 2014 in
2015, predstavljena pa so tudi orodja spremljanja,
ocenjevanja in poročanja, vključena v letne načrte
upravljanja in letna poročila o dejavnostih. V zvezi
z instrumenti zunanje pomoči vsebuje tudi sklice -
vanja na novi okvir za rezultate kot eno od orodij
za spremljanje in poročanje o izvajanju večletnega
finančnega okvira.Odgovori
KomisijeOdgovori Komisije 43
29
Komisija se strinja, da veliko različnih dokumen -
tov, ki jih navaja Sodišče, povečuje tveganje za
neskladja. Glede na to, da se dokumenti sprejemajo
v različnih fazah oblikovanja politike ter ciklusa
upravljanja projektov in programov (vključno s fazo
načrtovanja programov), so nujno potrebne prila -
goditve in bolj specifične vrste osredotočenosti pri
izvajanju.
Komisija je sprejela ukrepe za zmanjšanje tveganj,
ki jih je navedlo Sodišče. Tako so bili pri načrtova -
nju programa za obdobje 2014–2020 sistematično
pregledani programski dokumenti na državni,
regionalni in tematski ravni, da se zagotovita pri -
merna kakovost (tj. merljivost) ter obvladljivo število
pričakovanih rezultatov in kazalnikov (glej program -
ske dokumente na spletnem naslovu http://eeas.
europa.eu/around/index_sl.htm ).
Namen spremembe predloge za dokument ukrepa -
nja (ki velja od 1. januarja 2015) in še nedokončane
spremembe povezanih internih dokumentov Sku -
pine za zagotavljanje kakovosti je zagotoviti, da so
pričakovani rezultati in kazalniki ustrezno vključeni
v dokumente ukrepanja.
Poleg tega si službe Komisije prizadevajo izbolj -
šati sistem spremljanja in ocenjevanja, vključno
z možnostjo prilagajanja, ki je morda potrebna pri
izvajanju ukrepov, in prožnostjo, ki je potrebna za
izvajanje takih prilagoditev glede na spreminjajoče
se razmere in politike v državah.
32
Komisija je sprejela in sprejema ukrepe za zmanjša -
nje tveganj, ki jih je navedlo Sodišče. Glej odgovor
Komisije na odstavek 29.
Okvir 4
Komisija je v skladu s priporočilom 2 o razvoju
kazalnikov uspešnosti, ki ga je Sodišče navedlo
v posebnem poročilu št. 14/2013, pripravila v rezul -
tate usmerjen okvir, ki vključuje kazalnike za spre -
mljanje napredka Palestinske oblasti pri izvajanju
reform.Okvir 1
Terminologija, ki se uporablja v letnem načrtu
upravljanja EuropeAid, je skladna s terminologijo,
predvideno v splošnih navodilih Generalnega sekre -
tariata Komisije in GD za proračun za vzpostavitev
načrtov upravljanja v generalnih direktoratih in
službah Komisije.
Tveganje, opisano v primeru iz okvira 1, se nanaša
na terminologijo, uporabljeno v priročniku za
v rezultate usmerjeno spremljanje, ki je veljal za
prejšnji sistem v rezultate usmerjenega spremljanja,
ki se je končal spomladi 2014. Nadomestila sta ga
nov sistem v rezultate usmerjenega spremljanja in
nov priročnik v rezultate usmerjenega spremljanja,
uveden spomladi 2015, ki ne vsebuje več takega
sklicevanja in je popolnoma skladen z mednarodno
uporabljeno terminologijo, po kateri se sklicevanje
na SMART uporablja za cilje in ne kazalnike. Komisija
bo skladno s tem spremenila naslednjo proračunsko
okrožnico.
Poleg tega namerava Komisija natančno opredeliti
jezik in navodila, povezana s cilji in kazalniki, ki se
bodo uporabljali v okviru proračunske okrožnice.
Komisija se strinja, da morajo biti cilji in pričakovani
rezultati čim bolj specifični, merljivi, dosegljivi, reali -
stični in časovno določeni (SMART), vendar meni, da
v številnih primerih to ni enostavno izvedljivo. To
velja zlasti, kadar je mogoče pričakovane rezultate
razumno izmeriti samo v kvalitativnem smislu in jih
ni mogoče količinsko opredeliti, kar je med drugim
značilno za rezultate splošnih politik ali instrumen -
tov financiranja.
| 24,323
| 1
|
2018/Legislative acts_274/Legislative acts_SL.pdf_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,131
| 4,741
|
n. (ajda, proso, kanarska čužka itd.) ha
– – – Riž ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 5
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– – Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja (vključno s semenskim ter mešanicami žit in
stročnic) ha ha
– – – Njivski grah, fižol, volčji bob ha
– – Korenovke ha ha
– – – Krompir (vključno s semenskim krompirjem) ha ha
– – – Sladkorna pesa (brez semenske) ha ha
– – – Druge korenovke, d. n. ha
– – Industrijske rastline ha ha
– – – Semena oljnic ha ha
– – – – Semena oljne ogrščice in oljne repice ha
– – – – Sončnično seme ha
– – – – Soja ha ha
– – – – Laneno seme (oljni lan) ha
– – – – Druge oljnice, d. n. ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 6
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– – – Rastline za vlakna ha
– – – – Lan za vlakna ha
– – – – Konoplja ha
– – – – Bombaž ha
– – – – Druge rastline za vlakna, d. n. ha
– – – Tobak ha
– – – Hmelj ha
– – – Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice ha
– – – Energetske rastline, d. n. ha
– – – Druge industrijske rastline, d. n. ha
– – Rastline, požete še zelene z njiv ha ha
– – – Začasni travniki in pašniki ha ha
– – – Metuljnice, požete še zelene ha ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 7
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– – – Silažna koruza ha
– – – Druga žita, požeta še zelena (brez silažne koruze) ha
– – – Druge rastline, požete še zelene z njiv, d. n. ha
– – Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode ha ha
– – – Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarju z drugimi zelenjadnicami
(tržno vrtnarstvo) ha
– – – Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode, gojene v kolobarjenju s kmetijskimi rastlinami, ki
niso zelenjadnice (njive na prostem) ha
– – Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) ha
– – Semena in sadike ha ha
– – Druge kmetijske rastline na njivah, d. n. ha
– – Praha ha
– Trajno travinje ha ha
– – Pašniki in travniki, brez ekstenzivnih pašnikov ha ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 8
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– – Ekstenzivni pašniki ha ha
– – Trajno travinje, ki se ne uporablja več v proizvodne namene in je upravičeno do subvencij ha
– Trajni nasadi (vključno z mladimi in začasno opuščenimi nasadi, razen zemljišč za kmetijsko proizvodnjo za
lastno porabo) ha ha
– – Sadje, jagodičje in lupinarji (razen citrusov, grozdja in jagod) ha ha
– – – Pečkato sadje ha
– – – Koščičasto sadje ha
– – – Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij ha
– – – Jagodičje (brez jagod) ha
– – – Lupinarji ha
– – Citrusi ha ha
– – Grozdje ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 9
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– – – Grozdje za vino ha ha
– – – – Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP) ha
– – – – Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) ha
– – – – Grozdje za druga vina, d. n. (brez ZOP/ZGO) ha
– – – Namizno grozdje ha
– – – Grozdje za rozine ha
– – Oljke ha ha
– – Drevesnice ha
– – Drugi trajni nasadi, vključno z drugimi trajnimi nasadi za prehrano ljudi ha
– – – Božična drevesca ha
– Vrtovi ha
Druga kmetijska zemljišča ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 10
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z zemljiščem Skupna osnovna
površina Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali
v fazi preusmeritve za
certifikacijo
– Kmetijska zemljišča, ki niso v uporabi ha
– Gozdna zemljišča ha
– – Panjevci s kratko obhodnjo ha
– Druga zemljišča (zemljišča, ki jih zavzemajo stavbe, dvorišča, poti, ribniki in druga neproduktivna območja) ha
Posebna območja kmetijskega gospodarstva
– Gojene gobe ha
Kmetijsko zemljišče v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi ha
– Zelenjadnice, vključno z melonami, in jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi ha ha
– Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi ha
– Druge kmetijske rastline na njivah v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi ha
– Trajni nasadi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi ha
– Druga kmetijska zemljišča v uporabi v steklenjakih ali pod visoko zaščito, pod katero je mogoče hoditi, d. n. ha
Namakanje obdelovalnih površin na prostem
– Skupna površina zemljišč, ki jih je mogoče namakati ha
PE-CONS 26/1/18 REV 1 11
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z živino Skupno število
živali Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali v
fazi preusmeritve za
certifikacijo
Govedo glav
– Govedo, mlajše od 1 leta glav
– Govedo, staro od vključno 1 do manj kot 2 leti glav
– – samci goveda, stari od vključno 1 do manj kot 2 leti glav
– – telice, stare od vključno 1 do manj kot 2 leti glav
– Samci goveda, stari 2 leti in več glav
– Samice goveda, stare 2 leti in več glav
– – telice, stare 2 leti in več glav
– – krave glav
– – – Krave molznice glav glav
– – – Krave nemolznice glav glav
– – – Bivolice glav da/ne
PE-CONS 26/1/18 REV 1 12
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z živino Skupno število
živali Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali v
fazi preusmeritve za
certifikacijo
Ovce in koze
– Ovce (vseh starosti) glav glav
– – Plemenske samice glav
– – ostale ovce glav
– Koze (vseh starosti) glav glav
– – Plemenske samice glav
– – ostale koze glav
Prašiči glav
– Prašički z živo težo pod 20 kilogramov glav
– Plemenske svinje z živo težo 50 kilogramov in več glav
– Ostali prašiči glav
Perutnina glav
– Brojlerji glav glav
– Kokoši nesnice glav glav
PE-CONS 26/1/18 REV 1 13
PRILOGA III SL
Spremenljivke v zvezi z živino Skupno število
živali Od tega certificiranih za
ekološko pridelavo in/ali v
fazi preusmeritve za
certifikacijo
– Druga perutnina glav
– – purani glav
– – race glav
– – gosi glav
– – noji glav
– – druga perutnina, d. n. glav
Kunci
– Plemenske samice glav
Čebele panjev
Jelenjad in srnjad da/ne
Kožuharji da/ne
Živina, d. n. da/ne PE-CONS 26/1/18 REV 1 1 PRILOGA IV SL PRILOGA IV Teme in podrobne teme podatkov o modulih Modul Tema Podrobna tema Delovna sila in druge pridobitne dejavnosti Upravljanje kmetij Gospodar Delovna sila Uravnotežena zastopanost spolov Varnostni ukrepi, vključno z varnostnim načrtom kmetije Družinska delovna sila Vložek dela Število udeleženih oseb Uravnotežena zastopanost spolov Nedružinska delovna sila Vložek dela Število zaposlenih oseb Uravnotežena zastopanost spolov Delovna sila, ki na kmetiji ni redno zaposlena Vložek dela po izvajalcih Druge pridobitne dejavnosti, ki so neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom Vrste dejavnosti Pomen za kmetijsko gospodarstvo Vložek dela Druge pridobitne dejavnosti, ki niso neposredno povezane s kmetijskim gospodarstvom Vložek dela PE-CONS 26/1/18 REV 1 2 PRILOGA IV SL Modul Tema Podrobna tema Razvoj podeželja Kmetijska gospodarstva, ki se podpirajo z ukrepi za razvoj podeželja Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah Razvoj kmetij in podjetij Sheme kakovosti za kmetijske proizvode in živila Naložbe v osnovna sredstva Obnova potenciala kmetijske proizvodnje, prizadetega zaradi naravnih nesreč ali katastrofičnih dogodkov, in uvajanje ustreznih preventivnih ukrepov Naložbe v razvoj gozdnih območij in izboljšanje sposobnosti gozdov za preživetje Kmetijsko -okoljska -podnebna plačila Ekološko kmetovanje Plačila, povezana s programom Natura 2000 in okvirno direktivo o vodah Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami Dobrobit živali Obvladovanje tveganj PE-CONS 26/1/18 REV 1 3 PRILOGA IV SL Modul Tema Podrobna tema Bivalni prostori živali in ravnanje z živinskimi gnojili Bivalni prostori živali Bivalni prostori goveda Bivalni prostori prašičev Bivalni prostori kokoši nesnic Uporaba hranilnih snovi in živinskih gnojil na kmetiji Pognojena kmetijska zemljišča v uporabi Živinska gnojila, izvožena s kmetijskega gospodarstva in uvožena nanj Organska gnojila in gnojila iz odpadkov, razen živinskih gnojil Tehnike uporabe živinskih gnojil Čas vnosa glede na vrsto trosenja Prostori za živinska gnojila Prostori za skladiščenje živinskih gnojil in zmogljivost PE-CONS 26/1/18 REV 1 4 PRILOGA IV SL Modul Tema Podrobna tema Namakanje Prakse namakanja Razpoložljivost namakanja Načini namakanja Viri vode za namakanje Tehnični parametri opreme za namakanje Kmetijske rastline, ki se namakajo v 12 mesecih Žita za pridelavo zrnja Suhe stročnice in beljakovinske rastline za proizvodnjo zrnja Korenovke Industrijske rastline Rastline, požete še zelene z njiv Druge kmetijske rastline na njivah Trajno travinje Trajni nasadi PE-CONS 26/1/18 REV 1 5 PRILOGA IV SL Modul Tema Podrobna tema Prakse upravljanja tal Prakse upravljanja tal na njivah na prostem Metode obdelave tal Pokritost tal na njivah Kolobarjenje na njivah Površina z ekološkim pomenom Stroji in oprema Stroji Internetne zmogljivosti Osnovni stroji Uporaba preciznega kmetovanja Stroji za upravljanje živine Skladišče za kmetijske proizvode Oprema Oprema, uporabljena za proizvodnjo obnovljive energije na kmetijskih gospodarstvih Sadovnjak Pečkato sadje Jabolka: Površina glede na starost nasadov Jabolka: Površina glede na gostoto dreves Hruške: Površina glede na starost nasadov Hruške: Površina glede na gostoto dreves Koščičasto sadje Breskve: Površina glede na starost nasadov Breskve: Površina glede na gostoto dreves Nektarine: Površina glede na starost nasadov Nektarine: Površina glede na gostoto dreves Marelice: Površina glede na starost nasadov Marelice: Površina glede na gostoto dreves Citrusi Pomaranče: Površina glede na starost nasadov Pomaranče: Površina glede na gostoto dreves Drobnoplodni citrusi: Površina glede na starost nasadov Drobnoplodni citrusi: Površina glede na gostoto dreves PE-CONS 26/1/18 REV 1 6 PRILOGA IV SL Modul Tema Podrobna tema Limone: Površina glede na starost nasadov Limone: Površina glede na gostoto dreves Oljke Površina glede na starost nasadov Površina glede na gostoto dreves Namizno grozdje in grozdje za rozine Namizno grozdje: Površina glede na starost nasadov Namizno grozdje: Površina glede na gostoto trt Grozdje za rozine: Površina glede na starost nasadov Grozdje za rozine: Površina glede na gostoto trt Vinograd Grozdje za vino Površina in starost Sorte grozdja Število sort Oznaka in površina PE-CONS 26/1/18 REV 1 1 PRILOGA V SL PRILOGA V Zahteve po natančnosti Osnovni podatki (za leti 2023 in 2026) in podatki o modulih morajo biti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. Zahteve po natančnosti se uporabljajo za spremenljivke v spodnji razpredelnici.
Podatki za razširitev okvira leta 2020 morajo biti statistično reprezentativni za ustrezno populacijo na ravni regij NUTS 2, kot je opredeljena v spodnji razpredelnici natančnosti.
Poleg tega se zahteve po natančnosti iz razpredelnice uporabljajo za vse regije NUTS 2 z vsaj:
– 5 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;
– 10 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podat ke za vse ostale
module in za podatke za razširitev okvira.
1 Uredba Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpos tavitvi mreže za zbiranje
računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski
skupnosti (UL L 328, 15.12.2009, str. 27).
2 Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe S veta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih
podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L 46, 19.2.2015, str. 1).
PE-CONS 26/1/18 REV 1 2
PRILOGA V SL
Za regije NUTS 2 z manj kmetijskimi gospodarstvi se zahteve po natančnosti iz razpredelnice
uporabljajo za povezane regije NUTS 1 z vsaj:
– 500 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za modula „sadovnjak“ in „vinograd“;
– 1 000 kmetijskimi gospodarstvi v ustrezni populaciji za osnovne podatke za vse ostale module in za podatke za razširitev okvira.
Za spremenljivke modulov sadovnjaka in vinograda, pri katerih se zahteve po natančnosti ne
upora bljajo za nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v
višini največ 5- odstotne relativne standardne napake.
Za vse spremenljivke drugih modulov, pri katerih se zahteve po natančnosti ne uporabljajo za
nobeno od regij NUTS 2 in NUTS 1, se zahteva nacionalna stopnja natančnosti v višini največ 7,5-odstotne relativne standardne napake.
| 29,271
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/93d71bd7-990f-11ec-8d29-01aa75ed71a1_10
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
Rezoluția Parlamentului European din 7 iulie 2021 referitoare la activitățile financiare ale Băncii Europene de Investiții – raportul anual pe 2020 (2020/2124(INI))
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 11,185
| 23,183
|
udtrykker alvorlig bekymring med hensyn til chikane og arbejdsmiljøet i EIB; erkender, at EIB i den seneste tid har gjort bestræbelser på at tackle disse spørgsmål og andre relevante personalemæssige spørgsmål; opfordrer indtrængende EIB til at sikre, at en nultolerancepolitik over for alle former for chikane er effektivt indført, herunder forebyggende og beskyttende foranstaltninger samt passende og pålidelige klagemekanismer og mekanismer til at yde støtte til ofre; opfordrer EIB til at indgå i en ærlig dialog med personalerepræsentanterne for at finde løsninger på deres bekymringer; 94. glæder sig over, at EBI vil gennemgå sine miljømæssige og sociale standarder, og opfordrer til, at der gennemføres en bred og inklusiv offentlig høring om disse spørgsmål; gør opmærksom på de muligheder, som EIB har for at medtage yderligere standarder vedrørende andre politiske prioriteter; opfordrer derfor EIB til at tage sociale hensyn i betragtning, når den vurderer potentielle investeringers negative indvirkning; 95. minder igen om, at bæredygtighed, som det er defineret i EU-lovgivningen (10), er et bredt begreb, og at investeringer kun er bæredygtige, hvis de tager hensyn til princippet om ikke at gøre væsentlig skade i forbindelse med sociale eller miljømæssige bæredygtighedsmål; glæder sig over, at EIB har givet tilsagn til fuldstændigt at tilpasse sin sporingsmetodologi for klimahandling og målene for miljømæssig bæredygtighed til de rammer, der er udarbejdet af EU-klassificeringssystem, herunder indarbejdelse af princippet om ikke at gøre væsentlig skade (11) i alle sine aktioner; 96. opfordrer EIB til at benytte denne lejlighed til at styrke sin menneskerettighedspolitik; forventer navnlig, at due diligence-forpligtelserne på menneskerettighedsområdet styrkes, og at menneskerettighedsdimensionen bliver mere fremtrædende i projektplanlægningen, navnlig vedrørende projekter i lande uden for EU; 97. forventer, at EIB gennemfører en grundig overvågning, der fuldt ud tager hensyn til de bekymringer, som berørte parter og interessenter har givet udtryk for, navnlig dem, der vedrører krænkelser af menneskerettighederne; 98. påpeger, at de virksomheder, som EIB investerer i, bør følge principperne for god forvaltningspraksis, bl. a. i skatteanliggender; sætter pris på, at EIB ikke indgår i nye eller fornyede transaktioner med enheder, der er registreret eller etableret i jurisdiktioner, som er listeopført af årsager vedrørende skat, hvidvask af penge eller finansiering af terrorisme, og at der udføres en risikovurdering i de tilfælde, hvor en kontraherende modpart er registreret eller etableret i jurisdiktioner, der normalt er samarbejdsvillige, men som endnu ikke har rettet op på mangler vedrørende god skatteforvaltning (jurisdiktioner, der er opført i bilag II til EU-listen over ikkesamarbejdsvillige jurisdiktioner); 99. påpeger, at der kræves omfattende kontroller for at sikre, at modparter ikke nyder godt af andre retlige forbindelser til sådanne jurisdiktioner; opfordrer EIB til at træffe forebyggende foranstaltninger og foretage regelmæssige skatteansættelser over for ikkesamarbejdsvillige skattejurisdiktioner samt partneres skadelige skattepraksis; 100. opfordrer EIB-Gruppen til i fremtiden at ajourføre sin politik vedrørende ikkesamarbejdsvillige jurisdiktioner på baggrund af fremtidige udviklingstendenser inden for god skatteforvaltning i EU og på internationalt plan; minder om, at politikken omfatter et generelt forbud mod at indgå i transaktioner med modparter, der er registreret eller etableret i ikkesamarbejdsvillige jurisdiktioner, undtagen under overholdelse af strenge betingelser; 101. bemærker EIB's rammer for bekæmpelse af hvidvask af penge og finansiering af terrorisme fra december 2020; er bekymret over, at de skitserede rammer ikke er tilstrækkelig detaljerede med hensyn til særlige procedurer for at tilpasse bankens aktiviteter til EU-lovgivningen, navnlig hvad angår kundekendskab, og især når der er tale om skærpede kundekendskabskrav; 102. gentager de bekymringer, som Parlamentet tidligere har givet udtryk for vedrørende den manglende kontrol med de midler, som finansielle formidlere forvalter, og problemerne med at overvåge de endelige støttemodtagere og opfyldelsen af kriterierne for støtteberettigelse; 103. glæder sig over, at EIB i øjeblikket arbejder på at udvikle retningslinjer for modpartstilpasning; opfordrer EIB til at udarbejde en ambitiøs handlingsplan for »retningslinjer for modpartstilpasning« og sikre, at der i retningslinjerne anvendes strengere krav om gennemsigtighed og due diligence over for sine samarbejdspartnere, bl. a. med hensyn til deres berettigelse til udbetaling af støtte ved brug af EIB-midler på strenge betingelser, der omfatter kriterier af etisk, integritetsmæssig, social og miljømæssig art; minder om, at disse rammer også bør omfatte fremtidige krav om, at finansielle formidlere og erhvervskunder senest i 2025 skal have vedtaget en fremtidsorienteret dekarboniseringsplan, der er tilpasset til Parisaftalen, og som bygger på videnskabeligt baserede emissionsmål, idet dette dog ikke griber ind i EIB's muligheder for at tilbyde teknisk bistand til udarbejdelse af disse dekarboniseringsplaner; 104. anmoder EIB om, idet den beskytter forretningsmæssige følsomme oplysninger, at offentliggøre mere regelmæssige, detaljerede og omfattende oplysninger om de finansielle formidlere, der er ansvarlige for at lånefinansiere EIB-midler (198), og til at medtage kontraktbestemmelser om disse institutioners obligatoriske offentliggørelse af oplysninger om udlånsaktiviteter; 105. understreger, at EIB bør styrke og fuldt ud bør anvende kontraktbestemmelser, der sætter den i stand til at suspendere udbetalingerne eller anvende afbødende foranstaltninger til at beskytte sine aktiviteters integritet og omdømme i tilfælde af projekternes manglende overholdelse af miljø-, social-, menneskerettigheds-, skatte- og gennemsigtighedsstandarder; 106. efterlyser en streng politik for udelukkelse af enheder, der afsløres i at deltage i svig, korruption, hvidvask af penge eller andre forseelser, fra EIB-finansiering; 107. glæder sig over Revisionsrettens arbejde med hensyn til Unionens budgetmidler, der forvaltes af EIB, og opfordrer institutionerne til at enes om at styrke Revisionsrettens revisionsrettigheder inden for EU-traktaternes grænser; 108. bemærker Revisionsrettens kritik i særberetning nr. 12/2020 med titlen »The European Investment Advisory Hub — Launched to boost investment in the EU, the Hub’s impact remains limited« (Det Europæiske Centrum for Investeringsrådgivning — det blev oprettet for at fremme investeringer i EU, men dets effekt er stadig begrænset) og opfordrer EIB til at drage de nødvendige konklusioner med henblik på bankens fremtidige arbejde; 109. opfordrer Revisionsretten til at udarbejde en særberetning med henstillinger om udøvelsen af EIB's aktiviteter og tilpasningen af disse med EU's politikker og mål; 110. bemærker Revisionsrettens særberetning nr. 3/2019 med titlen »European Fund for Strategic Investments: Action needed to make EFSI a full success« (Den Europæiske Fond for Strategiske Investeringer: En indsats er nødvendig for at gøre EFSI til en fuldstændig succes), navnlig bemærkningerne om behovet for sammenlignelige indikatorer vedrørende resultater og tilsyn for alle EU-finansielle instrumenter og budgetgarantier; opfordrer Kommissionen til, som en vigtig iværksætter i forbindelse med Invest EU, at sikre en passende opfølgning i samarbejde med EIB; o o o 111. C_2022099SL. 01002101. xml 1. 3. 2022 SL Uradni list Evropske unije C 99/21 P9_TA(2021)0331 Finančne dejavnosti Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020 Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2021 o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke – letno poročilo za leto 2020 (2020/2124(INI)) (2022/C 99/03) Evropski parlament, — ob upoštevanju členov 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Protokola št. 5 k Pogodbama o statutu Evropske investicijske banke (EIB), — ob upoštevanju podnebne strategije in nove politike posojil v energetskem sektorju, ki jo je EIB sprejela novembra 2019, — ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), — ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. januarja 2020 z naslovom Naložbeni načrt za trajnostno Evropo – Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor (COM(2020)0021), — ob upoštevanju predloga uredbe Komisije z dne 14. januarja 2020 o ustanovitvi Sklada za pravičen prehod (COM(2020)0022), — ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (1), — ob upoštevanju finančnega poročila Evropske investicijske banke (EIB), ki je bilo objavljeno 5. maja 2020, — ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2019 z naslovom Zelena nit, ki je bilo objavljeno 7. maja 2020, — ob upoštevanju časovnega načrta za podnebno banko, ki ga je svet direktorjev EIB sprejel 11. novembra 2020, in nove podnebne strategije EIB iz novembra 2020, — ob upoštevanju poročila z naslovom „EIB Operations Inside the European Union“ (Operacije EIB znotraj Evropske unije) za leto 2019, ki je bilo objavljeno 3. septembra 2019, — ob upoštevanju poročila za leto 2019 o projektih zunaj EU, ki jih je EIB podprla, z naslovom „Global reach: the impact of the EIB beyond the European Union“ (Svetovni vpliv: učinek EIB zunaj Evropske unije), objavljenega 10. decembra 2020, — ob upoštevanju finančnega in statističnega poročila EIB za leto 2019, objavljenega 5. in 7. maja 2020, — ob upoštevanju letnih poročil revizijskega odbora, poročila o dejavnostih preiskovanja goljufij in poročila o pritožbenem mehanizmu EIB za leto 2019, — ob upoštevanju poročila EIB o razkritju obvladovanja tveganja v skupini za leto 2019, objavljenega 6. julija 2020, — ob upoštevanju dejstva, da je EIB 7. oktobra 2016 odobrila ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU, — ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN, — ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. marca 2020 o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh virusa COVID-19 (COM(2020)0112), — ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. marca 2020 o spremembi uredb (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 508/2014 glede posebnih ukrepov za mobilizacijo naložb v zdravstvenih sistemih držav članic in v drugih sektorjih njihovih gospodarstev v odziv na izbruh COVID-19 (naložbena pobuda v odziv na koronavirus) (2), — ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (3), — ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo – financiranje zelenega dogovora (4), — ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 11. decembra 2020 o večletnem finančnem okviru in Next Generation EU, covidu-19, podnebnih spremembah, varnosti in zunanjih odnosih, — ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) št. 03/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, ki je bilo objavljeno 29. januarja 2019, — ob upoštevanju poročila o dejavnosti EIB za leto 2020 z naslovom „Crisis Solutions“ (Rešitve za krizo), objavljenega 20. januarja 2021, — ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ki je bilo objavljeno 12. maja 2020, — ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2020 o institucijah in organih ekonomske in monetarne Unije: preprečevanje nasprotij interesov po koncu zaposlitve v javnem sektorju (5), — ob upoštevanju pisma v zvezi z nasprotjem interesov, ki ga je evropska varuhinja človekovih pravic 22. julija 2016 poslala predsedniku EIB, ter odgovora predsednika EIB z dne 31. januarja 2017, — ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje v zadevi 2168/2019/KR o odločitvi Evropskega bančnega organa, da bo ugodil prošnji svojega izvršnega direktorja, ki je želel postati direktor finančne lobistične skupine, — ob upoštevanju poročila koalicije Counter balance z naslovom Ali se EIB uspešno bori proti goljufijam in korupciji? Izzivi za okvir upravljanja banke EU, — ob upoštevanju člena 54 Poslovnika, — ob upoštevanju mnenj Odbora za razvoj in Odbora za proračun, — ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A9-0200/2021), A. ker mora EIB na podlagi člena 309 PDEU in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije prispevati k doseganju ciljev Unije, vključno z različnimi naložbenimi instrumenti, kot so posojila, lastniški kapital, jamstva, instrumenti za porazdelitev tveganj in svetovalne storitve; B. ker mora EIB v skladu s členom 18 svojega statuta zagotoviti, da se njena sredstva porabljajo čim bolj racionalno v skladu z interesi Unije; C. ker je EIB javni posojilni organ Evropske unije in ena največjih večstranskih finančnih institucij na svetu; ker je zato EIB logični partner EU pri izvajanju finančnih instrumentov v tesnem sodelovanju z nacionalnimi in večstranskimi finančnimi institucijami; D. ker je EIB prevzela pomembno vlogo pri mobilizaciji finančnih sredstev za gospodarstvo, zlasti za mala in srednja podjetja, za odpravo gospodarskih posledic pandemije covida-19, ki se je začela leta 2020; E. ker ima EIB pomembno vlogo v strategiji EU za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in okoljem, kot je navedla Komisija, saj so za dosego posodobljenih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 letno potrebne dodatne naložbe v višini 350 milijard EUR; F. ker se je EIB leta 2019 zavezala, da bo podprla cilje evropskega zelenega dogovora, uskladila vse svoje dejavnosti financiranja s cilji Pariškega sporazuma in postala „podnebna banka EU“; G. ker je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025; H. ker je EIB začela postopek pregleda svoje posojilne politike na področju prometa iz leta 2011, da bi podprla dostopen, učinkovit, okolju prijazen in varen promet; I. ker je podpora malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo temeljni cilj javne politike EIB; ker je skupina EIB samo leta 2020 z dodatnim financiranjem podprla več kot 425 000 malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; ker je podpora malim in srednjim podjetjem predstavljala 40 % celotnega obsega podpisanih financiranj EIB; J. ker lahko EIB z naložbami podpre socialni sektor, vključno z zdravstvom, izobraževanjem in stanovanji; K. ker je EIB leta 2020 odobrila posojila v višini 10,23 milijarde EUR za projekte zunaj Unije, vključno z 2,3 milijarde EUR v najmanj razvitih državah; L. ker je Skupina modrecev na visoki ravni za evropski finančni ustroj za razvoj 7. oktobra 2019 objavila končno poročilo, v katerem je navedla, da se lahko prihodnja evropska banka za podnebne spremembe in trajnostni razvoj vzpostavi na naslednje tri načine: a) z nadgradnjo Evropske banke za obnovo in razvoj in dejavnostmi zunanjega financiranja EIB; b) tako, da se v sklopu nove finančne institucije z mešanim lastništvom združijo zunanje dejavnosti sedanjih finančnih institucij EU; c) s prenosom vseh zunanjih dejavnosti EIB na hčerinsko družbo EIB z drugimi velikimi delničarji; ker je v sklepih Sveta iz decembra 2019 navedeno, da bi bilo treba preučiti le možnosti a) in c); ker rezultati študij glede izvedljivosti posameznih možnosti, ki naj bi bile predloženi jeseni 2020, še vedno niso bili sporočeni; M. ker si skupina EIB trenutno prizadeva za oblikovanje smernic za usklajevanje med nasprotnimi strankami z okoljskimi in trajnostnimi cilji; Splošne ugotovitve 1. je resno zaskrbljen zaradi velikih makroekonomskih neravnovesij, ki so posledica pandemije covida-19, in njihovega vpliva na trajnostno gospodarsko rast, naložbe, odpornost, stopnje zaposlovanja, izobraževanje in socialno-ekonomske neenakosti; poudarja, da je gospodarska in socialna kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, močno škodila gospodarski rasti v EU in da je eden glavnih posledic upad naložb, ki trenutno ne zadostujejo za uresničevanje ciljev EU; poudarja, da so se javne in zasebne naložbe zmanjšale na zaskrbljujočo raven; 2. poudarja, da ima EIB kot javna banka EU temeljno vlogo, saj kot edina mednarodna finančna institucija, ki je v celoti v lasti držav članic EU in v celoti temelji na politikah in standardih EU, podpira gospodarsko okrevanje po pandemiji in usmerja naložbe v uresničevanje evropskih prednostnih nalog; 3. poudarja, da ima EIB ključno vlogo pri podpiranju kratko- in srednjeročnega gospodarskega okrevanja v povezavi z evropskimi podnebnimi pravili, evropsko industrijsko strategijo, instrumentom za okrevanje Next Generation EU, dolgoročnim proračunom EU, InvestEU, in drugimi evropskimi finančnimi instrumenti; pozdravlja finančno udeležbo EIB v InvestEU, da bi pomagala premostiti naložbeno vrzel v EU, kar je temeljni vzrok, ki še vedno ni odpravljen; poleg tega pozdravlja osrednjo vlogo EIB pri zagotavljanju svetovanja v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU; 4. se strinja z Evropskim svetom, da bi morala imeti EIB potreben kapital za izvajanje politik Unije, in podpira poziv svetu guvernerjev EIB, naj analizira kapitalsko ustreznost EIB glede na instrumente, vključene v večletni finančni okvir in instrument za okrevanje NextGenerationEU, ter prispevek banke k izvajanju zastavljenih ciljev Unije v boju proti podnebnim spremembam in k digitalizaciji evropskega gospodarstva; 5. meni, da je povečanje kapitala upravičeno, da bo lahko banka zagotavljala dolgoročno financiranje, spodbujala vključujočo trajnostno rast, socialno in regionalno kohezijo ter podpirala ključne naložbe v realno gospodarstvo, do katerih sicer ne bi bile prišlo, hkrati pa mora obdržati sedanji status AAA, ki je za banko pomemben dejavnik; 6. meni, da je EIB institucija z visoko stopnjo finančnih vzvodov; poziva delničarje EIB, naj preučijo, katera struktura lastniškega kapitala bi bila najustreznejša, in dosežejo dogovor o povečanju kapitala, tako v gotovini kot na vpoklic; poudarja, da bi moralo biti povečanje kapitala povezano z večjo preglednostjo, demokratično odgovornostjo, učinkovitostjo strukture upravljanja in okoljsko trajnostjo; 7. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi bila zastopana v svetu guvernerjev EIB z vpisom kapitala EIB z uporabo sredstev iz proračuna EU; 8. ugotavlja, da bo morala EU v skladu načrtom Komisije za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030 v obdobju 2021–2030 v primerjavi z obdobjem 2011–2020 vložiti 350 milijard EUR več letno; poudarja, da je za premostitev te vrzeli v naložbah v podnebje vloga EIB še večja; poziva svet guvernerjev EIB, naj izkoristi priložnost ugodnih posojilnih pogojev za povečanje izdajanja in zapadlosti obveznic ter ohranitev trdnega kapitalskega položaja; 9. pozdravlja nedavno povečanje kapitala Evropskega investicijskega sklada (6); 10. poziva EIB kot javno banko EU, naj si v skladu z ustreznimi pravnimi določbami čim bolj prizadeva, da bi zagotovila močno financiranje na podlagi politik, s katerim zagotavlja gospodarsko učinkovitost, podpira trajnostno rast in ne ovira dostopa do visokokakovostnih javnih storitev; poziva EIB, naj daje prednost projektom javnega namena, ki spodbujajo politične cilje EU in trajnostno gospodarsko rast, zlasti tistim, ki drugače ne bi bili dobičkonosni, tako v EU kot zunaj nje, da bi obravnavala rekordne svetovne izzive v prihodnjih desetletjih, zlasti z bojem proti podnebnim spremembam; 11. poziva EIB, naj dodatno okrepi svoje notranje zmogljivosti in strokovno znanje, da bi zagotovila dolgoročno zavezanost v svojih partnerstvih, spodbujala usklajevanje med nacionalnimi in regionalnimi akterji ter nadalje razvijala pogoje za prevzemanje večjega tveganja pri naložbah v inovacije in rast; 12. poudarja, da je pomembno, da EIB zagotovi dejavnik dodatnosti za naložbe po EU; opozarja, da je treba usklajevati strategije z drugimi evropskimi institucijami ter multilateralnimi in nacionalnimi razvojnimi bankami; 13. pozdravlja prizadevanja EIB pri določanju ciljev in jo spodbuja, naj okrepi izvajanje svojih okoljskih in socialnih standardov ter izboljša ocenjevanje gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov projektov, ki jih podpira, ter njihovo dodatnost in trajnost; 14. poudarja, da si mora EIB prizadevati, da s svojimi dejavnostmi ne bi izrinila zasebnih naložb; 15. poudarja, da je pomembno, da EIB pri svoji posojilni dejavnosti preprečuje dodatna geografska neravnovesja, da bi zagotovila širšo geografsko in sektorsko porazdelitev naložb, obravnavala razlike med regijami zaradi nezadostnih dolgoročnih naložb in geografskih omejitev, ter okrepila ekonomsko in socialno konvergenco in kohezijo; 16. pozdravlja prizadevanja EIB v zvezi s tem, vendar poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi, saj nedavna poročila kažejo na vztrajno visoko geografsko koncentracijo projektov; 17. poziva EIB, naj prispeva k odpravi sistemskih pomanjkljivosti, ki nekaterim regijam ali državam preprečujejo, da bi v celoti izkoristile finančne priložnosti EIB, med drugim tako, da si bolj prizadeva za razširitev posojilnih dejavnosti z zagotavljanjem tehnične pomoči in svetovanja, zlasti v regijah z nizko naložbeno zmogljivostjo, ki med koronavirusno krizo zaradi pomanjkanja finančnih zmogljivosti ali manevrskega prostora države niso imele večjih koristi od odstopanja od pravil o državni pomoči; Mobilizacija sredstev za boj proti pandemiji covida-19 18. z veseljem ugotavlja, da je EIB hitro mobilizirala do 40 milijard EUR nujnega financiranja za boj proti krizi zaradi izbruha covida-19, tako da je omogočila posojila in odlog plačila ter sprejela ukrepe za izboljšanje likvidnosti malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo; 19. poleg tega pozdravlja vzpostavitev vseevropskega jamstvenega sklada v višini 25 milijard EUR v odziv na krizo zaradi pandemije covida-19 in njegov pozitiven učinek pri zagotavljanju finančne pomoči malim in srednjim podjetjem v zdravstvenem sektorju; vendar obžaluje počasno uvajanje tega sklada, saj so bila prva sredstva odobrena šele proti koncu leta 2020 zaradi pozne vloge držav članic in postopkov za kliring državne pomoči; poudarja, da je bil vseevropski jamstveni sklad ustanovljen začasno; predlaga, naj se veljavnost vseevropskega jamstvenega sklada zaradi dolgotrajnih posledic krize zaradi covida-19 in nenehne omejitve gibanja v številnih državah članicah podaljša po letu 2021; 20. meni, da bi morala biti podpora, ki jo vseevropski jamstveni sklad zagotavlja finančnim posrednikom, odvisna od številnih ocenjevalnih meril, kot so okoljska in socialna politika ter politika upravljanja podjetij; 21. poziva EIB, naj razmisli o tem, da bi ponudila dodatne spodbude za projekte in kreditne linije, ki so že bili odobreni, da bi se projekti čim prej začeli izvajati in da bi se zagotovila hitra uporaba sredstev; 22. pozdravlja oblikovanje 6 milijard EUR vrednega naložbenega instrumenta za podporo financiranja zdravstvenega sektorja, predvsem zdravstvene infrastrukture, raziskav in razvoja cepiv; poziva EIB, naj prednostno obravnava krepitev sistemov javnega zdravstva; 23. ugotavlja, da je EIB 30. septembra 2020 za odziv na covid-19 odobrila 84 operacij v znotraj EU v skupni vrednosti 23,5 milijarde EUR; je seznanjen s podatkom, da je bilo 88 % odobrenih operacij dodeljenih malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter zdravstvenemu sektorju; poudarja, da je treba podpirati mala in srednja podjetja, saj jih je pandemija covida-19 še posebej prizadela; 24. pozdravlja oblikovanje pobude za usmerjeno financiranje v vrednosti do 5,2 milijard EUR v odziv na pandemijo covida-19, da bi podprli države zunaj EU; 25. pozdravlja sodelovanje EIB v instrumentu COVAX z naložbami v višini 400 milijonov EUR na podlagi vnaprejšnje tržne zaveze COVAX; 26. poudarja, da bo treba te instrumente zaradi zaporednih in nepredvidljivih valov okužb s covidom-19 dodatno okrepiti, izvrševati in podaljšati; poziva EIB, naj bo pripravljena po potrebi spodbuditi obstoječe instrumente in začeti nove podporne finančne pobude; Preobrazba v podnebno banko EU 27. pozdravlja podatek, da je bilo leta 2020 40 % vseh posojil EIB povezanih z okoljem in podnebjem; 28. pozdravlja dejstvo, da je EIB največja svetovna izdajateljica zelenih obveznic, ki so v dvanajstih letih zbrale obveznice podnebne ozaveščenosti in obveznice ozaveščenosti o trajnosti v vrednosti 34,6 milijarde EUR; poziva EIB, naj nadaljuje in razširi izdajanje zelenih obveznic, da bi povečala likvidnost tega trga in še naprej sodelovala pri razvoju standarda EU za zelene obveznice; 29. pozdravlja novi sistem za oceno tveganja podnebnih sprememb, vzpostavljen za oceno fizičnega podnebnega tveganja pri neposrednem posojanju, in predlaga, naj EIB v svojih akcijskih načrtih predlaga usklajene metode pregledovanja, po potrebi na podlagi uredbe o taksonomiji (7); 30. pozdravlja zavezo EIB, da bo podprla akcijski načrt Komisije za financiranje trajnostne rasti, zlasti z uskladitvijo s taksonomijo EU za spremljanje podnebnih ukrepov in financiranja okoljske trajnosti ter s sprejetjem meril, da se ne škoduje bistveno, kot podlage za ocenjevanje projektov; 31. poziva EIB, naj spoštuje svojo zavezo, da bo čim prej in v časovnem okviru, skladnem s ciljem EU o doseganju podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050, vse svoje dejavnosti uskladila s cilji Pariškega sporazuma; poudarja, da bodo za razvoj naprednih alternativnih in trajnostnih goriv potrebne znatne naložbe, da bi presegli sedanje tehnološke meje; poziva EIB, naj vzpostavi in sklene pogodbe o zelenem prehodu za sektorje z visokimi emisijami, da bodo njihovi poslovni modeli usklajeni s cilji podnebne nevtralnosti; 32. priznava, da morajo EU in njene države članice kapitalske tokove preusmeriti v prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev, da bi naša gospodarstva, podjetja in družbe postali odpornejši na podnebne in okoljske pretrese ter tveganja; 33. pozdravlja, da je svet direktorjev EIB sprejel načrt EIB za podnebno banko za obdobje 2021–2025, zlasti vključitev vzporednega mehanizma za določanje cen ogljika, ki zagotavlja ključen okvir za podporo izvajanja evropskega zelenega dogovora in označuje odločen korak EIB v smeri podnebne banke EU, ki bo v pomembnem prihodnjem desetletju spodbujala trajnostne naložbe in varstvo okolja; 34. pozdravlja vodilno vlogo EIB v svetu na področju boja proti podnebnim spremembam ter njeno odločitev, da do leta 2025 financiranje v ta namen ter na področju okoljske trajnosti, vključno z energijo iz obnovljivih virov, poveča s 30 % na vsaj 50 %; 35. ugotavlja, da je v načrtu predvideno prehodno obdobje do konca leta 2020, kar je problematično zaradi neusklajenosti s cilji Pariškega sporazuma; poziva EIB, naj si v potekajočih postopkih ocenjevanja prizadeva za čim večjo skladnost s Pariškim sporazumom, najpozneje leta 2023 pa popolno skladnost; 36. ugotavlja, da bo EIB prihodnje delo v zvezi z izvajanjem načrta zasnovala na podlagi desetih novih akcijskih načrtov, s katerimi se bo nadaljevalo petletno izvajanje podnebne strategije EIB iz leta 2015; v zvezi s tem zahteva, da se ga o izvajanju načrta redno in izčrpno obvešča; 37. poziva EIB, naj upošteva prispevke ustreznih deležnikov, lokalnih organov, sindikatov in nevladnih organizacij v svoji naložbeni strategiji v vlogi podnebne banke EU in v okviru izvajanja časovnega načrta; 38. pozdravlja razvoj ocene tveganja za biotsko raznovrstnost na ravni EIB in njeno sprejetje okoljskih, podnebnih in socialnih smernic za razvoj hidroenergije; opozarja, da je zaščita biotske raznovrstnosti temeljnega pomena za trajnost EU in kritičnega pomena za evropske gospodarske, zdravstvene in prehranske razmere; poziva EIB, naj v svojih finančnih instrumentih še naprej razvija preverjanje vpliva na biotsko raznovrstnost, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo; 39. priznava izzive in napredek, dosežen pri izvajanju finančnega mehanizma za naravni kapital (NCFF); poziva EIB, naj razmisli o zagotovitvi nepovratnih sredstev v okviru finančnega mehanizma za naravni kapital, da bi podprla začetno povečanje števila lokalnih projektov in olajšala ustvarjanje prihodkov; meni, da bi morala EIB oceno finančnega mehanizma za naravni kapital vključiti v širšo oceno o tem, kako podpreti obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti v EU; 40. pozdravlja zavezo EIB v načrtu za podnebno banko, da bo podporo usmerila v trajnostno rejo in mlečno industrijo, zlasti za zagotavljanje dobrobiti živali; 41. poziva skupino EIB, naj s svojimi novimi operacijami podpre cilje strategije EU za trajnostni razvoj na področju kemikalij, saj bi spodbudile inovacije za varne in trajnostno zasnovane kemikalije, materiale in izdelke, akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki temelji na kroženju nestrupenih materialov, ter prihodnji akcijski načrt za ničelno onesnaževanje vode, zraka in tal; 42. pozdravlja bližajoči se pregled posojilne politike EIB na področju prometa in zavezo EIB, da bo do konca leta 2022 prenehala podpirati širitev letališč; poudarja, da je treba prometni portfelj EIB in posojilno politiko na področju prometa uskladiti s Pariškim sporazumom; 43. poziva k hitremu sprejetju nove strategije za politiko financiranja prometa, katere cilj je razogljičenje prometnega sektorja EU najpozneje do leta 2050 ter spodbujanje dostopnih, učinkovitih, zelenih in varnih prevoznih sredstev; v zvezi s tem poudarja, da bi morala EIB še naprej sodelovati pri financiranju inovacij in zelene tehnologije v letalstvu; v zvezi s tem zahteva, da se v novi prometni politiki upoštevajo tudi geografske značilnosti regij v EU, denimo otoških ter najbolj oddaljenih regij; 44. poziva EIB, naj se poveča podporo za prehod na nizkoogljični prevoz, kot sta kolesarjenje in javni prevoz, zlasti za slabše povezane skupnosti in lokalne skupnosti; 45. poudarja ključno vlogo EIB pri doseganju ciljev mehanizma za pravični prehod in poziva k večji zavezanosti in konkretnim ukrepom na tem področju, in sicer prek posojil za strukturne programe, InvestEU in kot finančna partnerica za instrument za posojila v javnem sektorju; poziva EIB, naj izkoristi svojo vlogo partnerice pri financiranju instrumenta za posojila v javnem sektorju, da bi okrepila svoje zmogljivosti za financiranje manjših projektov in pobud, ki jih vodi skupnost, ter za vzpostavitev partnerstev z občinami in drugimi javnimi subjekti, da v procesu gospodarskega prehoda nihče ne bo zapostavljen; 46. poudarja, da imajo države članice in regije različna izhodišča; ugotavlja, da mora biti prehod na ogljično nevtralno gospodarstvo vključujoč in pravičen ter da nihče ne sme biti zapostavljen; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zaščiti državljanov in delavcev, ki jih bo prehod najbolj prizadel; predlaga, naj EIB proaktivno sodeluje z državami članicami, da bi podprla regije, v katerih so delovna mesta močno odvisna od industrije z visokimi emisijami; 47. pozdravlja novo posojilno politiko EIB na področju energije in njene zaveze, da bo do konca leta 2021 prenehala vlagati v fosilna goriva; poziva EIB, naj oceni združljivost naložb iz leta 2021 v projekte z visokimi emisijami ogljika s posodobljenimi podnebnimi cilji za leto 2030; vztraja, da mora EIB pri vseh posojilih za energijo upoštevati načelo energetske učinkovitosti in se boriti proti energetski revščini; 48. pozdravlja pobudo za pametno financiranje pametnih stavb, ki spodbuja naložbe v projekte energetske učinkovitosti; poziva k okrepitvi stanovanjskih naložb, ki spodbujajo energetsko učinkovitost in odpravo energetske revščine, in k dodatnim naložbam v socialna in cenovno dostopna stanovanja, s čimer bi tudi prispevali k doseganju ciljev strategije za val prenove; Podpora inovacijam, malim in srednjim podjetjem ter digitalizaciji 49. meni, da ne bi smeli ponavljati napak iz preteklosti ter so naložbe v inovacije, infrastrukturo, izobraževanje ter znanja in spretnosti bistvenega pomena za okrevanje po gospodarski in socialni krizi, zagotavljanje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanje visokokakovostnih delovnih mest ter doseganje dolgoročne konkurenčnosti; poleg tega poudarja, da tudi regulativno okolje, ki ga sestavljajo predvidljiva pravila, enaki konkurenčni pogoji in upravna učinkovitost, prispeva k privabljanju zasebnih naložb; 50. pozdravlja dejstvo, da je EIB v letu 2020 za podporo inovacijam ter znanju in spretnostim namenila 14,43 milijarde EUR; poziva EIB, naj še poveča podporo za mala in srednja podjetja za inovacije in spretnosti; 51. poudarja na pomembno vlogo EIB pri uspehu programa InvestEU pri okrevanju po pandemiji; poudarja, da bo EIB še naprej glavni naložbeni partner za izvajanje programa InvestEU; 52. upa, da bo novi program InvestEU omogočil dodatno tveganje EIB pri projektih realnega gospodarstva in podporo zlasti malim in srednjim podjetjem, tudi s kapitalsko podporo; 53. želi spomniti, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj tvorijo 99 % vseh podjetij v EU in zaposlujejo okoli 100 milijonov ljudi; pozdravlja dejstvo, da je EIB leta 2020 zagotovila financiranje za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, naložbe pa so dosegle 30,56 milijarde EUR in podprle 425 000 podjetij; 54. znova poudarja, da mora podpora mikro podjetjem, malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo ostati ključni cilj EIB, ki ga je treba dodatno okrepiti med trenutno gospodarsko krizo, zlasti pa jim je treba zagotoviti pomoč pri financiranju, internacionalizaciji, razogljičenju in dostopu do orodij IKT; poudarja, da imajo mala in srednja podjetja pogosto na razpolago omejena upravna sredstva, zato bi lahko imela koristi od dostopnih finančnih kanalov; pozdravlja delo, ki je bilo opravljeno za zagotavljanje spletne podpore in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede dostopa do posojil EIB, in poziva da se ta svetovalna funkcija podaljša; 55. poziva EIB, naj dopolni prizadevanja za izgradnjo podatkovne družbe na pregleden, zaupanja vreden, interoperabilen in vključujoč način ter s posebnim poudarkom na prilagoditvi malih in srednjih podjetij, da okrepijo svojo konkurenčnost; 56. v zvezi s tem poudarja, da evropska mala in srednja podjetja zaostajajo pri uvajanju digitalnih tehnologij, saj je zgolj 66 % proizvodnih podjetij v EU prevzelo vsaj eno digitalno tehnologijo; 57. poudarja, da je treba razširiti posojanje malim in srednjim podjetjem, ki jih vodijo ženske, da bi spodbujali okrevanje z večjo enakostjo spolov; 58. poziva EIB, naj mobilizira ustrezno podporo za infrastrukturo, namenjeno uvajanju hitrejšega interneta v vseh regijah EU in premostitvi digitalne vrzeli, ter jo poziva, naj nadaljuje svojo podporo razvoju digitalnih znanj in spretnosti, zlasti za zaposlene v gospodarskih sektorjih, ki potrebujejo prilagoditev in prekvalifikacijo; 59. ugotavlja, da je izbruh covida-19 razkril krhkost dobavnih verig EU in pomanjkljivosti njenih omrežij IT; poziva EIB, naj usmeri svojo naložbeno strategijo tako, da bo pomagala zagotoviti večjo odpornost vrednostnih verig notranjega trga ter okrepila evropski industrijski sektor, zlasti na strateških področjih; 60. poziva EIB, naj sodeluje pri podpori in financiranju ustvarjanja inovacijskih ekosistemov in gospodarstev, temelječih na znanju, po vsej EU, ter spodbujanju lokalne industrijske preobrazbe, v okviru katere lahko univerze, podjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja razvijejo dolgotrajna partnerstva za skupno dobro in ki lahko smiselno prispeva k doseganju ciljev zelenega dogovora in digitalizacije gospodarstva; 61. poudarja, da mora EIB veliko pozornosti posvetiti projektom, usmerjenim v mlade, zlasti za zagonske podjetja, in projektom, namenjenim obravnavanju vse večjega problema brezposelnosti mladih in mladih v prekarnih oblikah zaposlitve; Naložbe v socialno infrastrukturo in socialno varstvo 62. ugotavlja, da so sistemi socialnega varstva v državah članicah med trenutno krizo zaradi pandemije covida-19 rekordno obremenjeni; poziva EIB, naj v partnerstvu s Komisijo in državami članicami poveča naložbe v socialni sektor; 63. priznava, da je kriza zaradi pandemije covida-19 nesorazmerno vplivala na nekatere dele družbe; poziva EIB, naj pomaga državam članicam pri projektih, ki obravnavajo neenakosti, tudi neenakosti med spoloma, in tiste, ki zadevajo marginalizirane skupnosti; 64. pozdravlja zavezo EIB, da bo vlagala v socialni sektor in tako spodbujala dobro počutje, dostop do izobraževanja, zdravje in dostop do stanovanj, ter pridobivanje spretnosti, ki so potrebne za gospodarstvo, temelječe na znanju; 65. poziva EIB, naj podpre projekte v državah članicah, s katerimi izvajajo evropski steber socialnih pravic, cilje trajnostnega razvoja in socialne reforme, opredeljene v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra; 66. ugotavlja, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na izobraževanje in dobro počutje otrok po vsem svetu, saj milijoni otrok zaradi omejitve gibanja še vedno nimajo dostopa do izobraževanja in zato tvegajo nazadovanje, to pa bi jim utegnilo pustiti trajne posledice; pozdravlja naložbe EIB v izobraževanje, saj prispevajo k boju proti revščini in neenakostim, spodbujajo gospodarsko rast in izboljšujejo enakost spolov; poziva EIB, naj poveča naložbe v izobraževanje, da bi pomagala ublažiti resne posledice krize zaradi covida-19 na izobraževalne sisteme na svetovni ravni; Podpora razvoju in trajnostnosti zunaj EU 67. pozdravlja dejstvo, da je EIB največja večstranska posojilodajalka na svetu, ki si prizadeva podpirati politike EU na področju zunanjega sodelovanja in razvoja; ugotavlja, da je EIB že več kot 50 let dejavna zunaj EU, saj je do konca leta 2020 v 150 različnih državah izdala 150,1 milijardo EUR posojil, od katerih so bila v letu 2020 podpisane pogodbe o posojilih v vrednosti 10,23 milijarde EUR; 68. poziva EIB, naj glede na zavezo skupine G20, ki vse delničarje EIB zavezuje, da odložijo dolg 77 držav po dolžniški krizi zaradi izbruha covida-19, odloži odplačevanje posojil, temeljito oceni, kako bodo njene prihodnje dejavnosti vplivale na dolg, in javno izrazi podporo vzpostavitvi večstranskega mehanizma za prestrukturiranje dolgov, s katerim bi se spoprijeli tako s posledicami krize kot s potrebami po financiranju iz Agende 2030; 69. poudarja, da morajo biti naložbe EIB v tretjih državah v celoti usklajene z zunanjim delovanjem EU in prednostnimi nalogami na področju trajnostnega razvoja; 70. je seznanjen, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU; vztraja, da bi morala EIB uporabljati enake standarde in merila za ocenjevanje in vrednotenje projektov v Uniji in zunaj nje, tudi tiste, ki so bili nedavno dogovorjeni v okviru načrta za podnebno banko; 71. v zvezi s tem meni, da bi morala EIB okrepiti svoje spremljanje projektov zunaj EU in poročanje o njih, izboljšati svoje analize njihovega gospodarskega, socialnega in okoljskega učinka ter povečati učinkovitost okvira za merjenje rezultatov, pri tem pa okrepiti primerno skrbnost na področju človekovih pravic za projekte v tretjih državah; 72. meni, da bi bilo treba razmisliti tudi o prilagojenih kazalnikih za merjenje zmanjšanja neenakosti, ustvarjanje davčnih prihodkov za države gostiteljice ter učinek na uravnoteženo zastopanost spolov in marginalizirane skupine; 73. ugotavlja, da bodo naložbe zasebnega sektorja bistvene za zapolnitev vrzeli v financiranju ciljev trajnostnega razvoja; želi spomniti, da ima EIB ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj v zvezi z zasebnimi naložbami, zlasti v nestabilnih razmerah; a je hkrati zaskrbljen, ker se sredstva EU za razvoj uporabljajo za zmanjševanje tveganj za zasebne naložbe, saj ni dokazov, da lahko ta način financiranja dokazljivo prinaša dodatnost in izpolni razvojne cilje, kot je bilo nedavno navedeno v končnem pregledu Evropskega sklada za trajnostni razvoj in mnenju Evropskega računskega sodišča (št. 7/2020); poudarja, da morajo donatorji dati prednost financiranju na podlagi nepovratnih sredstev, zlasti za najmanj razvite države, te pa naj ne dajejo prednosti kombiniranju, jamstvom ali posojilom namesto nepovratnih sredstev, saj ne izpolnjujejo ciljev trajnostnega razvoja in bi lahko breme dolga držav še povečali; 74. pozdravlja sporazum, ki sta ga Evropski svet in Parlament sklenila glede instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje; se zlasti zaveda vloge EIB v okviru evropskega sklada za trajnostne naložbe; 75. poudarja, da so podnebne spremembe bistven izziv pri doseganju trajnostnega razvoja, saj so grožnja za zaostritev življenjskih razmer in revščine; zato poziva EIB, naj da prednost naložbam v projekte, ki tretjim državam pomagajo dosegati cilje OZN glede trajnostnega razvoja in ki prispevajo k socialni in okoljski pravičnosti, prehranski varnosti, javnim storitvam in poštenim gospodarskim priložnostim za državljane; ceni, da bo EIB dodatno okrepila svojo podporo zelenim naložbam zunaj EU, kar bo pomagalo poudariti vodilno vlogo EU na svetovni ravni pri podnebni in okoljski trajnostnosti; 76. poziva EIB, naj okrepi svoje delovanje v najmanj razvitih državah in tistih, v katerih so prisotni konflikti, izboljša sodelovanje z delegacijami EU ter poveča svojo prisotnost na terenu z dodatnim osebjem, ki se bo ukvarjalo z razvojnimi vprašanji, pri tem pa naj spoštuje svoj mandat za zunanja posojila; Uresničevanje upravljanja, odgovornosti, preglednosti in integritete 77. ponavlja svojo zahtevo po medinstitucionalnem dogovoru med EIB in Parlamentom, da bi izboljšali dostop do dokumentov in podatkov EIB ter okrepili demokratično odgovornost, vključno z možnostjo, da se na EIB naslovijo vprašanja za pisni odgovor, ter opredelitvijo pravic Parlamenta in njegovih poslancev glede dostopa do dokumentov in podatkov ter organizacijo predstavitev in organizacijo ekonomskih dialogov; 78. poleg tega predlaga, da se v vmesnem času vzpostavi protokol za začasni memorandum o sodelovanju med EIB in Parlamentom, ki se bo začel uporabljati takoj, da bi izboljšali medinstitucionalni dialog in okrepili preglednost in odgovornost EIB; 79. poziva EIB, naj poveča obseg svojega poročanja Parlamentu glede njenih odločitev, doseženega napredka in učinka njene posojilne dejavnosti, predvsem z rednimi strukturiranimi dialogi, ter naj uporablja določbe glede poročanja in odgovornosti, kot so določene v uredbi o Evropskem skladu za strateške naložbe (8); 80. poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi z obveščanjem; meni, da je bistvenega pomena, da EIB komunicira z državljani EU, da bi bolje pojasnila namene svojih politik ter prikazala svoj prispevek k dnevnem življenju državljanov; 81. pozdravlja javno posvetovanje, ki ga je EIB decembra 2020 začela o pregledu svoje politike preglednosti; vendar ugotavlja, da sedanji predlog ne izpolnjuje zahtev Parlamenta in organizacij civilne družbe, da naj EIB okrepi svojo politiko preglednosti v skladu s primeri dobre prakse in standardi, ki jih uporabljajo druge finančne institucije; 82. poziva EIB, naj poskrbi za pravočasno objavo obširnejših informacij o vseh svojih finančnih dejavnostih v skladu z mednarodnimi primeri dobre prakse, vključno z okoljskimi in socialnimi ocenami, da bi jih naredila dostopnejše za potencialne upravičence, prizadete skupine in lokalne organizacije civilne družbe; 83. znova poziva EIB, naj deluje na podlagi „domneve razkritja“; jo zlasti poziva, naj pravočasno objavi dnevne rede in zapisnike sej upravnega odbora, ter pozdravlja objavo dnevnih redov in zapisnikov sej sveta direktorjev; poudarja, da bi morala prihodnja politika preglednosti okrepiti zahteve glede preglednosti za vse dejavnosti EIB in od nosilcev projektov zahtevati, da javno objavijo presojo vplivov na okolje in z njo povezane dokumente, in sicer z vključitvijo strogih obveznosti glede preglednosti v posebne pogodbene klavzule, podpisane z vsemi strankami EIB; 84. ponovno poziva k razkritju mnenj, ki jih je Komisija izdala v okviru postopka v skladu s členom 19 statuta EIB o dejavnostih financiranja EIB, da se oceni njihova skladnost z ustrezno zakonodajo EU in politikami EU; poziva Komisijo in EIB, naj dosežeta dogovor, da bi zagotovili popolno preglednost takšnih mnenj, vključno z njihovo utemeljitvijo; 85. ugotavlja, da je imenovanje nekdanjega podpredsednika EIB v odbor direktorjev podjetja Iberdrola vzbudilo resne skrbi glede nasprotja interesov, kljub temu, da je bilo imenovanje priglašeno vnaprej in skladno z določbami, ki se uporabljajo za nekdanje člane upravnega odbora EIB; ugotavlja tudi, da proti zavezujočemu mnenju odbora za etiko in skladnost EIB, izdanemu pred imenovanjem, ni bilo ugovora, ter poziva, naj se glede tega mnenja predloži dodatna obrazložitev; ugotavlja, da ta zaposlitev po koncu zaposlitve v javnem sektorju skoraj brez obdobja mirovanja ogroža ugled in neodvisnost EIB; opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic ugotovila, da je bila odločitev Evropskega bančnega organa, da izvršnemu direktorju ne prepove, da postane izvršni direktor lobijev v finančnem sektorju, nepravilna in da bi bila prepoved menjave delovnega mesta nujen in sorazmeren ukrep; poziva EIB, naj oceni, ali je treba dodatno izboljšati pravila in prakse glede nasprotja interesov; 86. izraža zaskrbljenost, da osem podpredsednikov ob svojih sektorskih obveznostih nadzira tako predloge projektov iz svojih matičnih držav kot obveznosti drugih držav; obžaluje, da EIB ni ukrepala v zvezi z zahtevo Parlamenta, da se v kodeks ravnanja za člane upravnega odbora vključi določba, ki izključuje možnost, da bi lahko člani upravnega odbora nadzorovali posojanje ali izvajanje projektov v svojih matičnih državah; 87. pozdravlja notranji pregled in revizijo, ki ju je EIB uvedla glede svoje politike za boj proti goljufijam, ter njeno namero, da politiko dvigne na raven skupine, da bo veljala tako za EIB kot EIF; poziva EIB, naj k temu pregledu pristopi široko in ambiciozno ter obravnava obstoječe pomanjkljivosti pri svojih mehanizmih potrebne skrbnosti in notranjega nadzora ter okrepi svojo politiko proti goljufijam in korupciji v skladu s ponavljajočimi se zahtevami Parlamenta; 88. poudarja, da je pomembno, da ima preiskovalna služba EIB za boj proti goljufijam solidne pristojnosti in ustrezna sredstva, ter da je neodvisna; poziva EIB, naj po potrebi okrepi svoje sodelovanje z evropskim varuhom človekovih pravic, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom ter o kazenskih zadevah poroča nacionalnim organom; poziva EIB, naj okrepi avtonomijo in učinkovitost službe za mehanizem pritožb in oddelka za preiskave goljufij; 89. opozarja, da je Komisija pozvala EIB, naj posreduje več informacij o učinkoviti uporabi pogodbenih klavzul, ki EIB omogočajo ustavitev ali umik financiranja (9), in pričakuje, da bo imel Parlament popoln dostop do teh informacij; 90. pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju strategije skupine EIB o enakosti spolov in akcijskega načrta za enakost spolov; je seznanjen s poročilom o napredku na področju raznolikosti in vključevanja za leto 2019; ugotavlja, da ženske tvorijo 51,4 % delovne sile EIB; 91. obžaluje, da ženske še vedno niso ustrezno zastopane na upravnih in višjih položajih; meni, da je treba v zvezi s tem storiti več med izvajanjem druge faze akcijskega načrta v letu 2021 in zato poziva EIB, naj dodatno spodbuja udeležbo žensk in aktivno promovira uravnoteženo zastopanost spolov na svojih višjih položajih; poziva EIB, naj dodatno okrepi spodbujanje vseh oblik raznolikosti in vključevanja v svoji organizaciji ter naj določi ambiciozne cilje; 92. poziva EIB, naj, kjer je to mogoče, zbira podatke, razčlenjene po spolu, in razvije orodja in metodologije za izvajanje analiz na podlagi spola in ocen učinka na enakost spolov za projekte in dejavnosti EIB tako v Evropski uniji kot zunaj nje, ter naj se v ta namen posvetuje z neodvisnimi strokovnjaki; 93. je resno zaskrbljen zaradi obtožb glede nadlegovanja in delovnega okolja v EIB; priznava, da je EIB nedavno sprejela ukrepe, da bi obravnavala ta in druga vprašanja, povezana z osebjem; spodbuja EIB, naj poskrbi za učinkovito izvajanje politike ničelne tolerance do vseh oblik nadlegovanja, vključno s preventivnimi in zaščitnimi ukrepi ter ustreznimi in zanesljivimi mehanizmi za pritožbe in podporo žrtvam; spodbuja upravo EIB, naj vzpostavi pristen dialog s predstavniki zaposlenih, da bi obravnavala njihove pomisleke; 94. pozdravlja dejstvo, da bo EIB pregledala svoje okoljske in socialne standarde, in poziva k obsežnemu in vključujočemu javnemu posvetovanju na to temo; poudarja, da lahko EIB vključi dodatne standarde glede drugih prednostnih nalog politike; poziva EIB, naj v oceno škodljivih učinkov potencialnih naložb vključi socialne pomisleke; 95. ponavlja, da je trajnostnost, kot je opredeljena v pravu EU (10), širok koncept, in da so naložbe trajnostne samo, če upoštevajo načelo, da se ne škoduje bistveno, v povezavi s cilji socialne in okoljske trajnostnosti; pozdravlja dejstvo, da se je EIB zavezala, da bo svojo metodologijo sledenja za podnebne ukrepe in cilje glede okoljske trajnostnosti popolnoma uskladila z okvirom, opredeljenim v taksonomiji EU, tudi z vključevanjem načela, da se ne škoduje bistveno (11), v vse njene dejavnosti; 96. poziva EIB, naj to priložnost izkoristi za okrepitev svoje politike na področju človekovih pravic; zlasti pričakuje okrepitev obveznosti glede primerne skrbnosti na področju človekovih pravic in povečanje pomena razsežnosti človekovih pravic pri načrtovanju projektov, zlasti pri projektih v tretjih državah; 97. pričakuje, da bo EIB izvajala temeljit nadzor in pri tem v celoti upoštevala pomisleke, ki so jih izrazile zadevne strani in deležniki, zlasti v zvezi s kršitvami človekovih pravic; 98. poudarja, da morajo podjetja, v katera EIB vlaga, spoštovati načela dobrega upravljanja, tudi v davčnih zadevah; pozdravlja dejstvo, da EIB ne sklepa novih ali obnovljenih poslov s subjekti, registriranimi ali ustanovljenimi v jurisdikcijah, ki so vključene na seznam v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, in da se izvaja individualna ocena tveganja za vsak primer, ko so pogodbene nasprotne stranke registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki so na splošno pripravljene sodelovati, vendar še niso odpravile obstoječih pomanjkljivosti glede dobrega davčnega upravljanja (jurisdikcije iz Priloge II k seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene); 99. poudarja, da so za zagotovitev, da nasprotne stranke ne izkoriščajo drugih zakonitih povezav s tovrstnimi jurisdikcijami, potrebne drage kontrole; poziva EIB, naj izvršuje preventivne ukrepe in redne ocenjuje, ali partnerji uporabljajo jurisdikcije, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali škodljive davčne prakse; 100. spodbuja skupino EIB, naj v prihodnosti posodobi svojo politiko glede jurisdikcij, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, in sicer na podlagi prihodnjega razvoja dogodkov na področju dobrega davčnega upravljanja v EU in na mednarodni ravni; želi spomniti, da ta politika določa splošno prepoved sklepanja poslov s pogodbenimi nasprotnimi strankami, ki so registrirane ali ustanovljene v jurisdikcijah, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, razen pod strogimi pogoji; 101. je seznanjen z okvirom EIB za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma iz decembra 2020; je zaskrbljen, da okvir ni dovolj natančen glede specifičnih postopkov za usklajevanje dejavnosti banke s pravo EU, in sicer v zvezi s skrbnim preverjanjem strank in zlasti, ko gre za okrepljeno skrbno preverjanje; 102. ponavlja pomisleke, ki jih je Parlament izrazil v preteklosti glede pomanjkljivega nadzora nad sredstvi, ki jih upravljajo posredniki, in težav pri spremljanju končnih upravičencev in skladnostjo z merili za upravičenost; 103. pozdravlja dejstvo, da EIB trenutno razvija smernice za usklajevanje med nasprotnimi strankami; poziva EIB, naj pripravi ambiciozen akcijski načrt za „okvir za usklajevanje z nasprotnimi strankami“ ter zagotovi, da smernice omogočajo večjo preglednost in strožjo potrebno skrbnost nad partnerji in njihovo upravičenostjo do izplačila sredstev, ki jih podpira EIB, pod strogo pogojenostjo, ki vključuje merila glede etike in integritete ter socialna in okoljska merila; ponavlja, da bi moral ta okvir tudi vključevati prihodnje zahteve za vse finančne posrednike in poslovne stranke, da karseda hitro in najpozneje do leta 2025 pripravijo v prihodnost usmerjen načrt za razogljičenje, usklajen s Pariškim sporazumom, ki uporablja cilje glede emisij, ki temeljijo na znanosti, brez poseganja v možnost EIB, da ponudi tehnično pomoč pri oblikovanju tovrstnih načrtov za razogljičenje; 104. poziva EIB, naj bolj redno objavlja poglobljene in izčrpne informacije o finančnih posrednikih, pristojnih za doseganje učinka vzvoda sredstev EIB (198), pri tem pa izvzame komercialno občutljive podatke, ter naj vključi pogodbene klavzule o tem, da morajo te institucije obvezno razkriti informacije o posojilni dejavnosti; 105. poudarja, da bi morala EIB okrepiti in v celoti uporabiti pogodbene določbe, ki ji omogočajo začasno ustavitev izplačil ali drugih blažilnih ukrepov, da bi zaščitila integriteto in ugled svojih dejavnosti v primerih, ko projekti niso skladni z okoljskimi, socialnimi in davčnimi standardi ter standardi glede človekovih pravic in preglednosti; 106. poziva k strožji politiki izključevanja, da se iz financiranja EIB izključijo subjekti, ki so udeleženi v goljufijo, korupcijo, pranje denarja ali druge oblike kršitev; 107. pozdravlja delo Evropskega računskega sodišča v zvezi s proračunskimi sredstvi Unije, ki jih upravlja EIB, in poziva institucije, naj se dogovorijo o okrepitvi revizijskih pravic Evropskega računskega sodišča v okviru omejitev Pogodb; 108. je seznanjen s kritikami Evropskega računskega sodišča v njegovem posebnem poročilu št. 12/2020 z naslovom Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe – vzpostavljeno je bilo za spodbujanje naložb v EU, vendar je njegov učinek še vedno omejen, ter poziva EIB, naj sprejme potrebne sklepe za njeno nadaljnje delo; 109. poziva Evropsko računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo s priporočili za uspešnost dejavnosti EIB in njihovo usklajevanje s politikami in cilji EU; 110. je seznanjen s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 3/2019 z naslovom Evropski sklad za strateške naložbe: za celovit uspeh sklada EFSI so potrebni nadaljnji ukrepi, zlasti z njegovimi ugotovitvami glede potrebe po primerljivih kazalnikih uspešnosti in spremljanja za vse finančne instrumente in proračunska jamstva EU; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne nadaljnje ukrepe v sodelovanju z EIB kot pomembnim izvajalcem v okviru programa InvestEU; o o o 111. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter vladam in parlamentom držav članic. (1) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0005. (2) UL L 99, 31. 03. 2020, str. 5. (3) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0054. (4) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0305. (5) Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0017. (6) https://www. eib. org/en/press/all/2021-060-capital-increase-for-eif-boosts-finance-for-covid-19-impacted-companies-and-strengthens-support-for-green-and-digital-transformation-of-the-eu-economy (7) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22. 6. 2020, str. 13). (8) Uredba (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe (UL L 169, 1. 7. 2015, str. 1). (9) Povzetek ocene Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. C_2022099DE. 01002101. xml 1. 3. 2022 DE Amtsblatt der Europäischen Union C 99/21 P9_TA(2021)0331 Finanztätigkeit der Europäischen Investitionsbank — Jahresbericht 2020 Entschließung des Europäischen Parlaments vom 7. Juli 2021 zu der Finanztätigkeit der Europäischen Investitionsbank — Jahresbericht 2020 (2020/2124(INI)) (2022/C 99/03) Das Europäische Parlament, — gestützt auf die Artikel 15, 126, 174, 175, 177, 208, 209, 271, 308 und 309 des Vertrags über die Arbeitsweise der Europäischen Union (AEUV) sowie auf das Protokoll Nr. 5 zu den Verträgen über die Satzung der Europäischen Investitionsbank (EIB), — unter Hinweis auf die Strategie für Klimaschutz und die neuen energiepolitischen Förderleitlinien, die die EIB im November 2019 annahm, — unter Hinweis auf die Mitteilung der Kommission vom 11. Dezember 2019 mit dem Titel „Der europäische Grüne Deal“ (COM(2019)0640), — unter Hinweis auf die Mitteilung der Kommission vom 14. Januar 2020 mit dem Titel „Investitionsplan für ein zukunftsfähiges Europa — Investitionsplan für den europäischen Grünen Deal“ (COM(2020)0021), — unter Hinweis auf den Vorschlag der Kommission vom 14. Januar 2020 für eine Verordnung zur Einrichtung des Fonds für einen gerechten Übergang (COM(2020)0022), — unter Hinweis auf seine Entschließung vom 15. Januar 2020 zu dem Thema „Der europäische Grüne Deal“ (1), — unter Hinweis auf den am 5. Mai 2020 veröffentlichten Finanzbericht der EIB für 2019, — unter Hinweis auf den am 7. Mai 2020 veröffentlichten Tätigkeitsbericht 2019 der EIB mit dem Titel „Der grüne Faden“, — unter Hinweis auf die Genehmigung des Klimabank-Fahrplans durch den Verwaltungsrat der EIB am 11. November 2020 und die neue Klimastrategie der EIB vom November 2020, — unter Hinweis auf den am 3. September 2019 veröffentlichten Bericht mit dem Titel „EIB Operations Inside the European Union 2019“ (EIB-Finanzierungstätigkeit in der Europäischen Union 2019), — unter Hinweis auf den am 10. Dezember 2020 veröffentlichten Bericht über von der EIB unterstützte Projekte außerhalb der EU im Jahr 2019 mit dem Titel „Global reach: The impact of the EIB beyond the European Union“ (Weltweite Reichweite: Die Wirkung der EIB über die Europäische Union hinaus), — unter Hinweis auf den Finanzbericht 2019 und den Statistischen Bericht 2019 der EIB, die am 5. Mai 2020 bzw. am 7. Mai 2020 veröffentlicht wurden, — unter Hinweis auf die Jahresberichte des Prüfungsausschusses der EIB, den Tätigkeitsbericht 2019 der Abteilung Betrugsbekämpfung und den Bericht 2019 über den Beschwerdemechanismus, — unter Hinweis auf den am 6. Juli 2020 veröffentlichten Bericht 2019 über die Offenlegung des Risikomanagements der EIB-Gruppe, — unter Hinweis auf die am 7. Oktober 2016 von der EIB ausgesprochene Billigung der Ratifizierung des Übereinkommens von Paris durch die EU, — unter Hinweis auf die Ziele der Vereinten Nationen für nachhaltige Entwicklung (SDG), — unter Hinweis auf die Mitteilung der Kommission vom 13. März 2020 mit dem Titel „Die koordinierte wirtschaftliche Reaktion auf die COVID-19-Pandemie“ (COM(2020)0112), — unter Hinweis auf die Verordnung (EU) 2020/460 des Europäischen Parlaments und des Rates vom 30. März 2020 zur Änderung der Verordnungen (EU) Nr. 1301/2013, (EU) Nr. 1303/2013 und (EU) Nr. 508/2014 im Hinblick auf besondere Maßnahmen zur Mobilisierung von Investitionen in die Gesundheitssysteme der Mitgliedstaaten und in andere Sektoren von deren Volkswirtschaften zur Bewältigung des COVID-19-Ausbruchs (Investitionsinitiative zur Bewältigung der Coronavirus-Krise) (2), — unter Hinweis auf seine Entschließung vom 17. April 2020 zu abgestimmten Maßnahmen der EU zur Bekämpfung der COVID-19-Pandemie und ihrer Folgen (3), — unter Hinweis auf seine Entschließung vom 13. November 2020 zu dem Thema „Investitionsplan für ein zukunftsfähiges Europa — Finanzierung des Grünen Deals“ (4), — unter Hinweis auf die Schlussfolgerungen des Europäischen Rates vom 11. Dezember 2020 zum mehrjährigen Finanzrahmen (MFR) und zu den Themen NextGenerationEU, COVID-19, Klimawandel, Sicherheit und Außenbeziehungen, — unter Hinweis auf den am 29. Januar 2019 veröffentlichten Sonderbericht Nr. 03/2019 des Europäischen Rechnungshofs mit dem Titel „Bekämpfung von Betrug bei den EU-Ausgaben: Damit der EFSI ein voller Erfolg wird, muss noch einiges unternommen werden“, — unter Hinweis auf den am 20. Januar 2021 veröffentlichten Tätigkeitsbericht 2020 der EIB mit dem Titel „Crisis Solutions“ (Auswege aus der Krise), — unter Hinweis auf den am 12. Mai 2020 erschienenen Sonderbericht Nr. 12/2020 des Europäischen Rechnungshofs mit dem Titel „Europäische Plattform für Investitionsberatung: Die zur Ankurbelung von Investitionen in der EU ins Leben gerufene Plattform hat bislang begrenzte Auswirkungen“, — unter Hinweis auf seine Entschließung vom 16. Januar 2020 zu dem Thema „Organe und Einrichtungen der Wirtschafts- und Währungsunion: Interessenkonflikte nach dem Ausscheiden aus dem öffentlichen Dienst verhindern“ (5), — unter Hinweis auf das Schreiben der Bürgerbeauftragen vom 22. Juli 2016 an den Präsidenten der EIB zu Interessenkonflikten und auf die Antwort des Präsidenten der EIB vom 31. Januar 2017, — unter Hinweis auf den Beschluss der Bürgerbeauftragten im Fall 2168/2019/KR über die Entscheidung der Europäischen Bankenaufsichtsbehörde, dem Antrag ihres Exekutivdirektors den Antritt einer Position als CEO einer Finanzlobby-Vereinigung stattzugeben, — unter Hinweis, auf den Bericht 2019 der Organisation „Counter Balance“ mit dem Titel „Is the EIB up to the task in tackling fraud and corruption? Challenges for the EU Bank’s governance framework“ (Ist die EIB ihrer Aufgabe der Bekämpfung von Betrug und Korruption gewachsen? Herausforderungen für den Governance-Rahmen der EU-Bank), — gestützt auf Artikel 54 seiner Geschäftsordnung, — unter Hinweis aus die Stellungnahmen des Entwicklungsausschusses und des Haushaltsausschusses, — unter Hinweis auf den Bericht des Ausschusses für Wirtschaft und Währung (A9-0200/2021), A. in der Erwägung, dass die EIB gemäß Artikel 309 AEUV und im Einklang mit der Rechtsprechung des Gerichtshofs der Europäischen Union die Aufgabe hat, zur Verwirklichung der Ziele der Union beizutragen, unter anderem durch verschiedene Investitionsinstrumente wie Darlehen, Beteiligungen, Garantien, Fazilitäten mit Risikoteilung und Beratungsdienste; B. in der Erwägung, dass die EIB gemäß Artikel 18 ihrer Satzung die wirtschaftlich zweckmäßigste Verwendung ihrer Mittel im Interesse der Union sicherstellen muss; C. in der Erwägung, dass die EIB der öffentliche Darlehensgeber der Europäischen Union und eine der größten multilateralen Finanzierungsinstitutionen der Welt ist; in der Erwägung, dass die EIB daher der natürliche Partner der EU ist, wenn es gilt, Finanzierungsinstrumente in enger Zusammenarbeit mit nationalen und multilateralen Finanzinstituten zu nutzen; D. in der Erwägung, dass die EIB im Anschluss an den von der 2020 ausgebrochenen COVID-19-Pandemie verursachten Wirtschaftseinbruch eine maßgebliche Rolle bei der Mobilisierung von Finanzmitteln für die Wirtschaft, insbesondere für kleine und mittlere Unternehmen (KMU), übernommen hat; E. in der Erwägung, dass der EIB, wie die Kommission dargelegt hat, im Rahmen der Strategie der EU zur Bewältigung der klima- und umweltpolitischen Herausforderungen eine wichtige Funktion zukommt, wobei jährlich zusätzliche Investitionen in Höhe von 350 Mrd. EUR benötigt werden, um die aktualisierten Klima- und Energieziele für 2030 zu verwirklichen; F. in der Erwägung, dass die EIB 2019 zugesagt hat, die Ziele des europäischen Grünen Deals zu unterstützen, ihre Finanztätigkeit ausnahmslos auf die Ziele des Übereinkommens von Paris abzustimmen und zur „Klimabank der EU“ zu werden; G. in der Erwägung, dass der Verwaltungsrat der EIB den Klimabank-Fahrplan 2021–2025 genehmigt hat; H. in der Erwägung, dass die EIB die Überprüfung ihrer Kreditvergabepolitik im Bereich Verkehr von 2011 eingeleitet hat, damit niedrigschwelliger, effizienter, grüner und sicherer Verkehr gefördert wird; I. in der Erwägung, dass die Unterstützung von KMU und Midcap-Unternehmen (Unternehmen mittlerer Größe) ein grundlegendes Ziel der Politik der EIB ist; in der Erwägung, dass die EIB-Gruppe allein 2020 mehr als 425 000 KMU und Midcap-Unternehmen mit neuen Finanzierungen unterstützt hat; in der Erwägung, dass die Unterstützung von KMU 40 % des gesamten gezeichneten Kapitals der EIB ausgemacht hat; J. in der Erwägung, dass EIB-Investitionen den sozialen Bereich — darunter Gesundheit, Bildung und Wohnen — unterstützen können; K. in der Erwägung, dass die EIB im Jahr 2020 Darlehen in Höhe von 10,23 Mrd. EUR für Projekte außerhalb der Union genehmigt hat, darunter 2,3 Mrd. EUR für Projekte in den am wenigsten entwickelten Ländern (LDC); L. in der Erwägung, dass die hochrangige Gruppe von Weisen hinsichtlich der europäischen Finanzarchitektur zur Förderung der Entwicklung am 7. Oktober 2019 ihren Abschlussbericht herausgegeben hat, in dem sie die folgenden drei möglichen Optionen zum Aufbau einer künftigen Europäischen Bank für Klima und nachhaltige Entwicklung skizziert hat: a) aufbauend auf der Europäischen Bank für Wiederaufbau und Entwicklung (EBWE) und den externen Finanzierungsmaßnahmen der EIB; b) Zusammenführen der externen Aktivitäten der derzeitigen EU-Finanzinstitute in einem neuen Finanzinstitut mit gemischter Eigentümerschaft; c) Übertragen sämtlicher externen Aktivitäten der EIB in eine Tochtergesellschaft der EIB mit bedeutenden weiteren Anteilseignern; in der Erwägung, dass in den Schlussfolgerungen des Rates vom Dezember 2019 darauf hingewiesen wurde, dass nur die Optionen a) und c) geprüft werden sollten; in der Erwägung, dass die Ergebnisse der Durchführbarkeitsstudien zu den einzelnen Optionen, die im Herbst 2020 vorgelegt werden sollten, noch ausstehen; M. in der Erwägung, dass die EIB-Gruppe derzeit Leitlinien für die Anpassung der Gegenparteien mit Umwelt- und Nachhaltigkeitszielen ausarbeitet; Allgemeine Bemerkungen 1. erklärt sich ernstlich besorgt über die schwerwiegenden makroökonomischen Ungleichgewichte infolge der COVID-19-Krise und deren Auswirkungen auf nachhaltiges Wirtschaftswachstum, Investitionen, Resilienz, Beschäftigungsquoten, Bildung und sozioökonomische Ungleichheiten; hebt hervor, dass die von der COVID-19-Pandemie verursachte wirtschaftliche und soziale Krise das Wirtschaftswachstum in der EU erheblich beeinträchtigt und dass eine der schwerwiegendsten Auswirkungen der Rückgang der Investitionen ist, die derzeit nicht ausreichen, um die Ziele der EU zu erreichen; betont, dass der Rückgang der öffentlichen und der privaten Investitionen ein besorgniserregendes Ausmaß angenommen hat; 2. betont die maßgebliche Rolle der EIB als öffentliche Bank der EU bei der Unterstützung des wirtschaftlichen Aufschwungs nach der Pandemie und der gezielten Ausrichtung von Investitionen auf die Verwirklichung der europäischen Prioritäten — da es sich bei ihr um das einzige internationale Finanzinstitut handelt, das ausschließlich im Eigentum von EU-Mitgliedstaaten steht und uneingeschränkt von Strategien und Standards der EU geleitet wird; 3. betont, dass die EIB bei der kurz- und mittelfristigen Unterstützung der wirtschaftlichen Erholung in Verbindung mit dem europäischen Grünen Deal, dem Europäischen Klimagesetz, der Europäischen Industriestrategie, dem Aufbauinstrument „NextGenerationEU“, dem langfristigen Unionshaushalt, (InvestEU) und anderen europäischen Finanzinstrumenten eine entscheidende Aufgabe wahrnimmt; begrüßt das finanzielle Engagement der EIB im Rahmen des InvestEU als eine der Möglichkeiten, einen Beitrag zur Schließung der Investitionslücke in der EU, deren Ursachen noch nicht beseitigt sind, zu leisten; begrüßt darüber hinaus die zentrale Funktion der EIB bei der Bereitstellung beratender Unterstützung im Rahmen der InvestEU-Beratungsplattform; 4. schließt sich der Schlussfolgerung des Europäischen Rates an, wonach die EIB über das für die Umsetzung der Strategien der Union erforderliche Kapital verfügen sollte, und unterstützt die an den Rat der Gouverneure der EIB gerichtete Forderung, die Angemessenheit der Eigenkapitalausstattung der EIB in Anbetracht der im MFR und im Aufbauinstrument „NextGenerationEU“ vorgesehenen Instrumente und den Beitrag der Bank zu den Zielen der Union im Bereich der Bekämpfung des Klimawandels und der Digitalisierung der europäischen Wirtschaft zu prüfen; 5. ist der Ansicht, dass eine Kapitalerhöhung gerechtfertigt ist, damit die Bank langfristige Finanzierungen tätigen, ein inklusives nachhaltiges Wachstum sowie den sozialen und regionalen Zusammenhalt fördern und umfassende Investitionen in die Realwirtschaft, die andernfalls nicht getätigt werden würden, fördern kann und gleichzeitig das AAA-Rating, das ein wichtiger Aktivposten für die Bank ist, behält; 6. stellt fest, dass die EIB eine in hohem Maße fremdfinanzierte Institution ist; fordert die Anteilseigner der EIB auf, über die optimale Eigenkapitalstruktur nachzudenken und sich auf eine Kapitalerhöhung zu einigen, sowohl in Form von Barzuflüssen als auch als abrufbares Kapital; betont, dass eine Kapitalerhöhung mit mehr Transparenz, demokratischer Rechenschaftspflicht sowie mit größerer Wirksamkeit in der Verwaltungsstruktur und der ökologischen Nachhaltigkeit einhergehen sollte; 7. fordert die Kommission in diesem Zusammenhang auf, die Möglichkeit einer Vertretung im Rat der Gouverneure der EIB im Wege der Zeichnung von Kapital der EIB unter Rückgriff auf Mittel aus dem EU-Haushalt zu prüfen; 8. stellt fest, dass die EU dem Klimazielplan für 2030 der Kommission zufolge im Zeitraum 2021–2030 350 Mrd. EUR mehr als im Zeitraum 2011–2020 investieren muss; hebt hervor, dass die EIB sogar eine noch größere Rolle spielen muss, damit diese Lücke bei den Klimainvestitionen geschlossen werden kann; fordert den Rat der Gouverneure auf, die Chance, die die günstigen Darlehenskonditionen für die EIB bieten, zu nutzen, um die Emissionen und die Laufzeiten von Anleihen auszuweiten und gleichzeitig ihre starke Kapitalposition zu bewahren; 9. begrüßt die jüngste Kapitalerhöhung des Europäischen Investitionsfonds (EIF) (6); 10. fordert die EIB als öffentliche Bank der EU auf, die größtmöglichen konzertierten Anstrengungen zu unternehmen, um eine solide und politisch motivierte Finanzierungstätigkeit, die zu wirtschaftlicher Effizienz führt, nachhaltiges Wachstum unterstützt und den Zugang zu hochwertigen öffentlichen Dienstleistungen nicht behindert, in Einklang mit den einschlägigen rechtlichen Bestimmungen zu gewährleisten; fordert die EIB auf, dem öffentlichen Zweck dienenden Projekten, die die politischen Ziele der EU und ein nachhaltiges Wirtschaftswachstum fördern, Priorität einzuräumen, insbesondere solchen, die sonst nicht „bankfähig“ wären, und zwar sowohl in der EU als auch in Drittstaaten, um die beispiellosen globalen Herausforderungen der kommenden Jahrzehnte, insbesondere die Bekämpfung des Klimawandels, zu bewältigen; 11. fordert die EIB auf, ihre internen Kapazitäten und ihr Fachwissen weiter auszubauen, um ein missionsorientiertes langfristiges Engagement in ihren Partnerschaften zu gewährleisten, die Koordinierung zwischen nationalen und regionalen Akteuren zu fördern und die Bedingungen für eine höhere Risikobereitschaft bei innovations- und wachstumsfördernden Investitionen weiterzuentwickeln; 12. betont, dass dem Faktor der Zusätzlichkeit, den die EIB bei Investitionen in der gesamten EU erfüllen muss, hohe Bedeutung zukommt; betont, dass die Strategien mit anderen europäischen Institutionen und multilateralen und nationalen Entwicklungsbanken abgestimmt werden müssen; 13. lobt die Bemühungen der EIB bei der Festlegung von Zielvorgaben und bestärkt sie darin, die Umsetzung ihrer Umwelt- und Sozialstandards vor Ort zu intensivieren und die Durchführung von Bewertungen der Auswirkungen der von ihr geförderten Projekte auf Wirtschaft, Gesellschaft und Umwelt sowie deren Zusätzlichkeit und Nachhaltigkeit zu verbessern; 14. hebt hervor, dass die EIB darauf achten muss, dass sie mit ihren Aktivitäten keine privaten Investitionen verdrängt; 15. erachtet es als sehr wichtig, keine weiteren geografischen Ungleichgewichte bei der Darlehenstätigkeit der EIB entstehen zu lassen, damit die Investitionen in einem größeren geografischen Raum und in einer größeren Zahl von Wirtschaftszweigen getätigt werden und regionale Unterschiede beseitigt werden, insbesondere solche, die aus langfristigen Investitionsdefiziten und geografischen Nachteilen entstehen, und außerdem die wirtschaftliche und soziale Konvergenz und Kohäsion zu verbessern; 16. begrüßt die von der EIB in dieser Hinsicht bereits unternommenen Anstrengungen, betont jedoch, dass mehr getan werden muss, da die jüngsten Berichte eine anhaltend hohe geografische Konzentration von Projekten belegen; 17. fordert die EIB zu einem Beitrag dazu auf, systemische Mängel anzugehen, durch die verhindert wird, dass bestimmte Regionen oder Länder die finanziellen Möglichkeiten der EIB umfassend ausschöpfen, indem sie unter anderem ihre Bemühungen um die Erweiterung ihrer Darlehensvergabetätigkeit stärkt und technische Unterstützung und Beratungsdienste leistet, und zwar insbesondere in Regionen, die kaum Investitionen anziehen und die aufgrund mangelnder finanzieller Kapazitäten oder mangelnden staatlichen Spielraums nicht wesentlich von den Ausnahmegenehmigungen für staatliche Beihilfen während der Pandemiekrise profitiert haben; Mobilisierung von Mitteln zur Bekämpfung der COVID-19-Pandemie 18. begrüßt, dass die EIB zur Bekämpfung der durch den Ausbruch von COVID-19 verursachten Krise rasch Soforthilfen in Höhe von bis zu 40 Mrd. EUR mobilisiert hat und so Darlehen vergeben, Tilgungsaufschub gewähren und Maßnahmen zur Linderung der Liquiditätsprobleme von KMU und Midcap-Unternehmen treffen konnte; 19. begrüßt darüber hinaus, dass anschließend als Reaktion auf die COVID-19-Krise der mit 25 Mrd. EUR ausgestattete Paneuropäische Garantiefonds (EGF) eingerichtet wurde, der sich nicht zuletzt deshalb positiv auswirkte, weil aus diesem Fonds KMU und die Gesundheitswirtschaft finanziell unterstützt werden konnten; bedauert jedoch, schleppende Einführung des EGF, denn die ersten Mittel wurden aufgrund der verspäteten Anträge durch die Mitgliedstaaten und der beihilferechtlichen Clearing-Verfahren erst Ende 2020 genehmigt; betont, dass der EGF als zeitlich befristetes Instrument eingerichtet wurde; regt an, dass der EGF auch nach 2021 aktiv bleiben sollte, da die Auswirkungen der COVID-19-Krise und der immer wiederkehrenden Lockdowns in zahlreichen Mitgliedstaaten noch lange zu spüren sein werden; 20. stellt fest, dass die durch den EGF garantierte Unterstützung für Finanzintermediäre einer Reihe von Bewertungskriterien unterliegen sollte, wie z. B. Umwelt-, Sozial- und Unternehmensführungsstrategien; 21. fordert die EIB auf, die Gewährung zusätzlicher Anreize für bereits genehmigte Projekte und Kreditlinien in Erwägung zu ziehen, damit die Projekte schnellstmöglich in Gang kommen und die Mittel rasch ausgeführt werden; 22. begrüßt, dass ein Investitionsinstrument mit einer Mittelausstattung in Höhe von 6 Mrd. EUR geschaffen wurde, mit dem die Finanzierung der Gesundheitswirtschaft unterstützt wird, insbesondere die medizinische Infrastruktur, die Forschung und die Impfstoffentwicklung; fordert die EIB auf, der Stärkung der öffentlichen Gesundheitssysteme Priorität einzuräumen; 23. nimmt zur Kenntnis, dass die EIB mit Blick auf die Bewältigung der COVID-19-Krise seit dem 30. September 2020 84 Finanzierungen im Gesamtwert von 23,5 Mrd. EUR genehmigt hat; nimmt ebenfalls zur Kenntnis, dass 88 % der genehmigten Finanzierungen auf KMU, Midcap-Unternehmen und das Gesundheitswesen entfielen; hält es für geboten, KMU zu unterstützen, da diese Unternehmen besonders schwer von der COVID-19-Pandemie getroffen werden; 24. begrüßt, dass als Reaktion auf die COVID-19-Pandemie zur Unterstützung von Ländern außerhalb der EU eine gezielte Finanzierungsinitiative mit einer Mittelausstattung in Höhe von bis zu 5,2 Mrd. EUR eingerichtet wurde; 25. begrüßt, dass sich die EIB mit Investitionen in die COVAX-Abnahmegarantie für Impfstoffe in einer Höhe von 400 Mio. EUR an COVAX beteiligt; 26. betont, dass diese Instrumente in Anbetracht der aufeinanderfolgenden und unvorhersehbaren COVID-19-Infektionswellen weiter gestärkt und ausgeweitet werden müssen; fordert die EIB auf, sich bereit zu halten, bestehende Instrumente auszuweiten und neue unterstützende Finanzinitiativen einzurichten; Neue Aufgaben als EU-Klimabank 27. begrüßt, dass die EIB 2020 insgesamt 40 % ihrer Darlehen für Umwelt- und Klimaschutzmaßnahmen vergab; 28. begrüßt, dass die EIB die weltweit größte Emittentin von grünen Anleihen ist, mit denen in zwölf Jahren mehr als 34,6 Mrd. EUR an Klimaschutz- und Nachhaltigkeitsanleihen mobilisiert wurden; fordert die EIB auf, die Begebung von grünen Anleihen fortzusetzen und auszuweiten, um die Liquidität auf diesem Markt zu erhöhen, und sich auch künftig an der Erarbeitung eines EU-Standards für grüne Anleihen zu beteiligen; 29. begrüßt das neue System für die Bewertung von Klimarisiken (Climate Risk Assessment, CRA), mit dem die physikalischen Klimarisiken bei der direkten Darlehensvergabe abgeschätzt werden sollen, und schlägt vor, dass die EIB in ihren Aktionsplänen harmonisierte Screening-Verfahren vorschlägt und dabei gegebenenfalls die Taxonomie-Verordnung verwendet (7); 30. begrüßt die Zusage der EIB, den Aktionsplan der Kommission für ein nachhaltiges Finanzwesen mitzutragen, insbesondere indem sie Angleichungen an die EU-Taxonomie für die Verfolgung von Klimaschutzmaßnahmen und die Finanzierung der ökologischen Nachhaltigkeit vornimmt und den Grundsatz der „Vermeidung erheblicher Beeinträchtigungen“ als Grundlage für die Bewertung für Projekte heranzieht; 31. fordert die EIB auf, ihrer Verpflichtung nachzukommen, all ihre Tätigkeiten so schnell wie möglich und in einem Zeitrahmen, der mit dem Ziel der EU übereinstimmt, bis spätestens 2050 Klimaneutralität zu erreichen, in Einklang mit den Zielen des Übereinkommens von Paris zu bringen; hebt hervor, dass für die Entwicklung fortschrittlicher alternativer und nachhaltiger Kraftstoffe erhebliche Investitionen erforderlich sein werden, um die derzeitige Technologiegrenze zu durchbrechen; fordert die EIB auf, für Branchen mit hohen Emissionen auf den ökologischen Wandel ausgerichtete Verträge aufzusetzen und abzuschließen, damit diese ihr Geschäftsmodell an der Klimaneutralität ausrichten; 32.
| 22,987
| 1
|
2013/52013XG0730(01)/52013XG0730(01)_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,430
| 3,340
|
V ta namen sta bila v letih 2011 in 2012 opravljena dva svetovalna postopka, na podlagi povratnih informacij socialnih partnerjev pa je bilo nato vladi predloženo končno poročilo. V zvezi z uvedbo tretjega stebra zasebnega pokojninskega zavarovanja je parlament že odobril zakon o starostnih pokojninah. Ta zakon bo dopolnjen z nekaterimi pravnimi obvestili, ki bodo zajemala različne vidike, ter z direktivami/predpisi, ki jih bo izdal malteški organ za finančne storitve in so bili 1. aprila 2013 predloženi v posvetovanje. Zakon o starostnih pokojninah bo začel veljati istočasno s temi predpisi in postopki.
Vlada je napovedala, da bo v naslednjih tednih ustanovila medministrsko strateško skupino, katere naloga bo pregledati delo, ki ga je opravila delovna skupina za pokojnine, predvsem priporočila iz poročila, ki je bilo predloženo vladi marca 2012, v katerih je začrtana celostna strategija, ki obravnava ustreznost in vzdržnost pokojnin na Malti do tretjega četrtletja leta 2014. Do zadnjega četrtletja leta 2013 bo izdelana tudi komunikacijska strategija, z namenom povečati ozaveščenost javnosti o vprašanju pokojnin.
Besedilo priporočila vsebuje besedilo, dogovorjeno na horizontalni ravni. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo različni načini za zvišanje dejanske upokojitvene starosti ter s tem obvladovanje izzivov za pokojninski sistem in vzdržnost javnih financ. Prvotno besedilo Komisije, ki se osredotoča le na povišanje (zakonske) upokojitvene starosti, je bilo preveč določno in preozko opredeljeno. Novo besedilo se sklicuje na besedilo, ki ga je pred tem sprejel Svet, nazadnje v poročilu o vzdržnosti za leto 2012 z dne 12. februarja 2013.
Dogovorjeno je bilo, da se besedilo prilagodi in v njem upošteva dejstvo, da je priprava strategije za povečevanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev v zaključni fazi. Potem ko je Malta prejela priporočilo za posamezno državo za leto 2011, da pripravi „celovito strategijo aktivnega staranja“, je bil februarja 2012 ustanovljen medministrski odbor, ki je imel nalogo, da za vlado pripravi predlog celovite strategije aktivnega staranja. Po nedavni zamenjavi vlade je nova administracija napovedala, da bo njena najpomembnejša prednostna naloga dokončna priprava te strategije, vključno z imenovanjem parlamentarnega sekretariata za pravice invalidov in aktivno staranje, katerega namen je zagotoviti novo politično usmeritev in dati nov zagon za dokončanje dela na tem področju. Končni osnutek strategije bo predvidoma predstavljen vladi do konca septembra. Ta nacionalna politika se bo, potem ko jo bo odobril kabinet, začela izvajati oktobra 2013.
NIZOZEMSKA
PRIPOROČILO ZA POSAMEZNO DRŽAVO ŠT. 2
Predlog Komisije:
Okrepi naj prizadevanja za postopno reformo trga stanovanjskih nepremičnin s pospešitvijo načrtovanega zmanjšanja davčne olajšave za hipotekarne obresti, z uvedbo bolj tržno naravnanega mehanizma za določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in z dodatnim vezanjem višine najemnin za socialna stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev. Zagotovi naj, da se podjetja, ki upravljajo s socialnimi stanovanji, preusmerijo na gospodinjstva.
Dogovorjeno besedilo:
Okrepi prizadevanja za postopno reformo trga stanovanjskih nepremičnin s pospešitvijo načrtovanega zmanjšanja davčne olajšave za hipotekarne obresti, pri čemer se upošteva učinek v sedanjih gospodarskih razmerah, z uvedbo bolj tržno naravnanega mehanizma za določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in z dodatnim vezanjem višine najemnin za socialna stanovanja na višino dohodkov gospodinjstev. Zagotovi, da se podjetja, ki upravljajo s socialnimi stanovanji, preusmerijo na gospodinjstva, ki to najbolj potrebujejo.
Obrazložitev:
Hitrejše izvajanje bi lahko ogrozilo oživitev gospodarstva glede na sedanje nestabilne razmere v gospodarstvu na Nizozemskem. Skoraj 1 milijon gospodinjstev je trenutno v položaju negativnega lastnega kapitala v zvezi z njihovimi nepremičninami (hipoteka je višja od vrednosti nepremičnine). Hitrejše zmanjšanje davčne olajšave lahko še dodatno poveča pritisk na zniževanje cen nepremičnin in tako ogrozi finančno stabilnost. Prav tako lahko dodatno zniža zasebno potrošnjo. Po podatkih Nacionalnega urada za analize ekonomske politike (Centraal Planbureau) je več kot polovica sedanjega upada zasebne potrošnje posledica napetosti na trgu nepremičnin.
PRIPOROČILO ZA POSAMEZNO DRŽAVO ŠT. 4
Predlog Komisije:
Izvede naj dodatne ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi z obrobja trga dela. Še naprej naj zmanjšuje odvračilne davčne ukrepe na trgu dela, tudi s hitrejšim odpravljanjem prenosljivih davčnih olajšav za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Spodbuja naj prehode na trgu dela in odpravlja togosti, tudi s hitrejšo reformo delovnopravne zakonodaje in sistema nadomestil za brezposelnost.
Dogovorjeno besedilo:
Izvede dodatne ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi z obrobja trga dela. Še naprej zmanjšuje odvračilne davčne ukrepe na trgu dela, vključno z hitrejšim odpravljanjem prenosljivih davčnih olajšav za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Spodbuja prehode na trgu dela in odpravlja togosti trga dela, tudi z hitrejšo reformo zakonodaje o varnosti zaposlitve in sistema nadomestil za brezposelnost.
Obrazložitev:
Pri prvi spremembi hitrejše odpravljanje prenosljivih splošnih davčnih olajšav ne vpliva na spodbujanje ali odvračanje prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu, ki so že aktivni na trgu dela, od opravljanja večjega števila delovnih ur.
Pri drugi spremembi se je nizozemska vlada s socialnimi partnerji dogovorila o bistvenih reformah trga dela, kot je reforma zakonodaje o varnosti zaposlitve in sistema nadomestil v primeru brezposelnosti. Tako vsebina kot hitrost izvajanja reform sta bili dogovorjeni z delodajalci in zaposlenimi, zato so bile reforme jasne in široko sprejete v družbi. To je bistveni pogoj za uspešno izvedbo predvidenih reform.
AVSTRIJA
PRIPOROČILO ZA POSAMEZNO DRŽAVO ŠT. 2
Predlog Komisije:
Doseže naj uskladitev upokojitvene starosti za moške in ženske, poveže zakonsko določeno upokojitveno starosti s pričakovano življenjsko dobo, izvaja in spremlja nedavne reforme, ki omejujejo dostop do predčasnega upokojevanja, in izboljša zaposljivost starejših delavcev, da bi se dvignili dejanska upokojitvena starost in stopnja zaposlenosti starejših delavcev.
Dogovorjeno besedilo:
Doseže harmonizacijo upokojitvene starosti za moške in ženske z zvišanjem dejanske upokojitvene starosti, tako da se upokojitvena starost ali pokojninski prejemki prilagodijo glede na spremenjeno pričakovano življenjsko dobo, poveže zakonsko določeno upokojitveno starosti s pričakovano življenjsko dobo, izvaja in spremlja nedavne reforme, ki omejujejo dostop do predčasnega upokojevanja, in nadalje izboljša zaposljivost starejših delavcev, da bi se dvignili dejanska upokojitvena starost in stopnja zaposlenosti starejših delavcev.
Obrazložitev:
Besedilo priporočila vsebuje besedilo, dogovorjeno na horizontalni ravni. Dogovorjeno je bilo, da obstajajo različni načini za zvišanje dejanske upokojitvene starosti ter s tem obvladovanje izzivov za pokojninski sistem in vzdržnost javnih financ. Prvotno besedilo Komisije, ki se osredotoča le na povišanje (zakonske) upokojitvene starosti, je bilo preveč določno in preozko opredeljeno. Novo besedilo se sklicuje na besedilo, ki ga je pred tem sprejel Svet, nazadnje v poročilu o vzdržnosti za leto 2012 z dne 12. februarja 2013.
Priporočilo je bilo spremenjeno tudi zato, da bi odražalo povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev s 27,4 % na 43,1 % od leta 2004, in sicer zaradi pomembnejših pokojninskih reform in spremljajočih ukrepov politike trga dela (kot so pobuda trga dela za starejše in invalidne delavce, preventivni program fit2work, delovno okolje, ki je prilagojeno starosti). Iz zaključkov pregleda večstranskega nadzora, ki ga je opravil Odbor za zaposlovanje, je razvidno, da so bile reforme uvedene za spodbujanje in zagotavljanje daljše in bolj zdrave delovne aktivnosti.
FINSKA
PRIPOROČILO ZA POSAMEZNO DRŽAVO ŠT. 3
Predlog Komisije:
Izvede naj dodatne ukrepe za povečanje zaposlovanja starejših delavcev, vključno s povečanjem njihove zaposljivosti in zmanjšanjem možnosti predčasnega umika s trga dela, ter minimalno predpisano upokojitveno starost prilagodi glede na daljšo pričakovano življenjsko dobo. Izvaja naj tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela ter pozorno spremlja njihov učinek, pri čemer naj posebno pozornost nameni razvoju znanj in spretnosti, ki se zahtevajo za razpisana delovna mesta.
Dogovorjeno besedilo:
Izvede dodatne ukrepe za povečanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, vključno s povečanjem njihove zaposljivosti in zmanjšanjem možnosti predčasnega umika s trga dela, z zvišanjem dejanske upokojitvene starosti, tako da se upokojitvena starost ali pokojninski prejemki prilagodijo glede na spremenjeno pričakovano življenjsko dobo, ter minimalno predpisano upokojitveno starost prilagodi glede na daljšo pričakovano življenjsko dobo. Izvaja tekoče ukrepe za izboljšanje položaja mladih in dolgotrajno brezposelnih na trgu dela ter pozorno spremlja njihov učinek, pri čemer posebno pozornost nameni razvoju znanj in spretnosti, ki so prilagojena delovnim mestom.
Obrazložitev:
Besedilo priporočila vsebuje besedilo, dogovorjeno na horizontalni ravni. Dogovorjeno je bilo, da obstajajo različni načini za zvišanje dejanske upokojitvene starosti ter s tem obvladovanje izzivov za pokojninski sistem in vzdržnost javnih financ. Prvotno besedilo Komisije, ki se osredotoča le na zvišanje (zakonske) upokojitvene starosti, je bilo preveč določno in preozko opredeljeno. Novo besedilo se sklicuje na besedilo, ki ga je pred tem sprejel Svet, nazadnje v poročilu o vzdržnosti za leto 2012 z dne 12. februarja 2013. Prilagoditev starosti za starostno upokojitev glede na pričakovano življenjsko dobo tudi na Finskem ne bi bila primerna brez večje spremembe meril pokojninskega sistema.
(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
(2) Priporočila za posamezne države, v katerih ni nobenih sprememb ali ki so bila spremenjena v soglasju s Komisijo: BU, DK, DE, HU, PL, RO, SL, SK, SV, UK, Euroobmočje.
(3) Besedilo, ki je bilo spremenjeno je označeno s poševno pisavo, izbrisano besedilo pa je prečrtano.
| 14,378
| 1
|
2023/62022CJ0587/62022CJ0587_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,279
| 10,566
|
62022CJ0587
SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 7. decembra 2023 (
*1
)
„Neizpolnitev obveznosti države – Okolje – Direktiva 91/271/EGS – Čiščenje komunalne odpadne vode – Člen 3 – Kanalizacijski sistemi – Individualni sistemi – Člen 4 – Sekundarni postopek čiščenja ali primerljiv postopek – Člen 5 – Občutljiva območja – Člen 15 – Spremljanje izpustov“
V zadevi C‑587/22,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU, vložene 8. septembra 2022,
Evropska komisija, ki jo zastopata E. Sanfrutos Cano in A. Sipos, agenta,
tožeča stranka,
proti
Madžarski, ki jo zastopata Zs. Biró-Tóth in M. Z. Fehér, agenta,
tožena stranka,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, J. Passer (poročevalec), sodnik, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalni pravobranilec: N. Emiliou,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1
Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi:
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, da se v aglomeracijah Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros (Madžarska) zagotovijo kanalizacijski sistemi za komunalno odpadno vodo in priključitve nanje, oziroma tega, da individualni sistemi ali drugi primerni sistemi dosegajo enako raven varstva okolja kot kanalizacijski sistemi in sistemi za čiščenje, ter tega, da se komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, ni izpolnila obveznosti iz členov 3, 4 in 10 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 26);
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se komunalna odpadna voda v aglomeracijah Keszthely, Kéthely, Marcali, Zalaegerszeg in Zalakaros obdela po postopku čiščenja, ki je strožji kot sekundarni postopek čiščenja, ni izpolnila obveznosti iz členov 5 in 10 Direktive 91/271 in
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev spremljanja izpustov iz komunalnih čistilnih naprav v aglomeracije Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros, ni izpolnila obveznosti iz člena 15 Direktive 91/271.
Pravni okvir
Direktiva 91/271
2
Člen 3(1) Direktive 91/271 določa:
„Države članice za vse aglomeracije zagotovijo kanalizacijske sisteme za komunalno odpadno vodo
–
najkasneje do 31. decembra 2000 za tiste s populacijskim ekvivalentom (PE) nad 15000
in
–
najkasneje do 31. decembra 2005 za tiste s PE med 2000 in 15.000.
Države članice za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo v sprejemne vode, ki štejejo med ‚občutljiva območja‘, kot so opredeljena v členu 5, zagotovijo kanalizacijske sisteme najkasneje do 31. decembra 1998 za aglomeracije s PE večjim od 10000.
Če ureditev kanalizacijskega sistema ni upravičena, bodisi ker ne bi bilo ustrezne koristi za okolje bodisi ker bi bili stroški previsoki, se uporabijo individualni sistemi ali drugi primerni sistemi, ki dosežejo enako raven varstva okolja.“
3
Členi od 4 do 7 Direktive 91/271 določajo vrsto zahtev v zvezi s čiščenjem komunalne odpadne vode.
4
Člen 4(1) te direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, kot sledi:
–
najkasneje do 31. decembra 2000 za vse izpuste iz aglomeracij s PE večjim od 15000,
–
najkasneje do 31. decembra 2005 za vse izpuste iz aglomeracij s PE med 10.000 in 15.000,
–
najkasneje do 31.decembra 2005 za izpuste v sladke vode in v estuarije iz aglomeracij s PE med 2000 in 10000.“
5
Člen 5 navedene direktive določa:
„1. Za namene iz odstavka 2 države članice do 31. decembra 1993 opredelijo občutljiva območja v skladu z merili, določenimi v Prilogi II.
2. Države članice zagotovijo, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4, in sicer najkasneje do 31. decembra 1998 za vse aglomeracije s PE večjim od 10000.
[…]
4. Zahtev za posamične čistilne naprave, določene v odstavku 2 in 3 zgoraj, pa ni treba izpolnjevati na občutljivih območjih, za katere se lahko izkaže, da znaša minimalni odstotek zmanjšanja celotne obremenitve komunalne odpadne vode, ki vstopa v vse čistilne naprave na tem območju, najmanj 75 % celotnega fosforja in najmanj 75 % celotnega dušika.
[…]“
6
Člen 10 iste direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da bodo komunalne čistilne naprave, zgrajene za izpolnitev zahtev iz členov 4, 5, 6 in 7, načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bo zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah. […]“
7
Člen 15 Direktive 91/271 določa:
„1. Pristojne oblasti ali ustrezni organi spremljajo:
–
izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, da bi preverili, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge I. B, v skladu s kontrolnimi postopki, določenimi v Prilogi I. D,
–
količino in sestavo blata, ki se odloži v površinske vode.
2. Pristojne oblasti ali ustrezni organi spremljajo vode, v katere se stekajo izpusti iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in neposredne izpuste po členu 13, v primerih, v katerih se lahko pričakuje, da bo odvajanje močno prizadelo sprejemno okolje.
[…]“
Akt o pristopu iz leta 2003
8
Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2003, L 236, str. 33, v nadaljevanju: Akt o pristopu iz leta 2003) v točki 8. B. 1(a) Priloge X k temu aktu določa:
„Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Madžarskem v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:
–
do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive na občutljivih območjih za območja poselitve (aglomeracije) s [PE] več kot 10000;
–
do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje direktive na običajnih območjih za območja poselitve (aglomeracije) s [PE] več kot 15000.“
Predhodni postopek
9
Komisija je 16. februarja 2017 Madžarski poslala uradni opomin, v katerem je v bistvu navedla, da je iz informacij, s katerimi razpolaga, razvidno, da ta država članica na datume, določene v Aktu o pristopu iz leta 2003, ni izpolnila nekaterih zahtev iz Direktive 91/271 za nekatere madžarske aglomeracije.
10
Madžarska je na ta uradni opomin odgovorila 21. aprila 2017.
11
Ker Komisija s tem odgovorom ni bila zadovoljna, je 8. decembra 2017 Madžarski poslala obrazloženo mnenje na podlagi člena 258 PDEU, v katerem je tej državi članici očitala, da ni izpolnila obveznosti iz Direktive 91/271.
12
Madžarska je 13. februarja 2018 odgovorila na obrazloženo mnenje.
13
Komisije ta odgovor ni prepričal, zato je vložila to tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.
Tožba
14
Komisija v utemeljitev tožbe navaja štiri očitke, od katerih se prvi nanaša na kršitev členov 3 in 10 Direktive 91/271, drugi na kršitev členov 4 in 10 te direktive, tretji na kršitev členov 5 in 10 navedene direktive in četrti na kršitev člena 15 te direktive.
Prvi očitek: kršitev členov 3 in 10 Direktive 91/271
Trditve strank
15
Na prvem mestu, Komisija trdi, da Madžarska ni izpolnila zahtev iz člena 3(1) Direktive 91/271 glede aglomeracij Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros.
16
Prvič, informacije, s katerimi razpolaga, naj bi namreč dokazovale, da so na datume, navedene v točki 8. B. 1(a) Priloge X k Aktu o pristopu iz leta 2003, vse te aglomeracije redno in v velikem obsegu uporabljale individualne sisteme zbiranja komunalne odpadne vode. Poleg tega naj bi bila v vseh teh aglomeracijah stopnja priključenosti na kanalizacijske sisteme za te vode, če taki sistemi obstajajo, nizka.
17
Drugič, ponavljajoča se in znatna uporaba individualnih sistemov zbiranja komunalne odpadne vode v zadevnih aglomeracijah naj ne bi bila v skladu z zahtevami iz člena 3(1) Direktive 91/271. Ta določba namreč v prvem in drugem pododstavku določa, da je zagotovitev kanalizacijskih sistemov za komunalno odpadno vodo v teh aglomeracijah pravilo, v tretjem pododstavku pa določa, da se le, če ureditev kanalizacijskega sistema iz okoljskih ali finančnih razlogov ni upravičena, izjemoma pod določenimi pogoji uporabijo individualni sistemi zbiranja te vode. V obravnavani zadevi pa naj Madžarska ne bi nikoli dokazala, da namestitev kanalizacijskih sistemov v zadevnih aglomeracijah ni upravičena. Poleg tega naj ta država članica tudi ne bi določila, da madžarska ureditev glede uporabe individualnih sistemov za zbiranje komunalne odpadne vode zagotavlja, da ti sistemi zagotavljajo enako raven varstva okolja, kot bi bila zagotovljena s kanalizacijskimi sistemi.
18
Na drugem mestu, Komisija v bistvu trdi, da ker zadevne aglomeracije niso opremljene s kanalizacijskimi sistemi, ki bi izpolnjevali zahteve iz člena 3(1) Direktive 91/271, je treba posledično šteti, da Madžarska tudi ne izpolnjuje zahtev, ki se na podlagi člena 10 te direktive uporabljajo za čistilne naprave.
19
Madžarska v bistvu odgovarja, prvič, da je treba vprašanje, ali so zahteve iz člena 3(1) Direktive 91/271 izpolnjene, presojati na ravni aglomeracij, kot so opredeljene s to direktivo.
20
Drugič, ta očitek naj bi temeljil na napačni razlagi člena 3(1) Direktive 91/271. Iz te določbe naj bi namreč izhajalo, da se lahko zbiranje komunalne odpadne vode zagotovi ne le s kanalizacijskimi sistemi, ampak tudi z individualnimi sistemi. Zato, čeprav zbiranje teh voda v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomeni jasno in nedvoumno obveznost glede rezultata, bi bilo to obveznost mogoče izpolniti z uporabo vseh teh sistemov, če je, prvič, uporaba individualnih sistemov upravičena, in drugič, če ti sistemi zagotavljajo enako raven varstva okolja, kot bi jo zagotavljali kanalizacijski sistemi.
21
Tretjič, te različne zahteve naj bi bile v obravnavanem primeru spoštovane.
Presoja Sodišča
22
Prvi očitek je razdeljen na dva dela.
23
V zvezi s prvim delom tega očitka, ki se nanaša na kršitev odstavka 1 člena 3 Direktive 91/271, je treba opozoriti, da prva dva pododstavka tega odstavka državam članicam nalagata, da zagotovijo, da so vse aglomeracije opremljene s kanalizacijskimi sistemi za komunalno odpadno vodo najpozneje do nekaterih datumov, določenih v teh pododstavkih. Tretji pododstavek tega odstavka pa določa, da se v primeru, da ureditev kanalizacijskega sistema ni upravičena – bodisi ker ne bi bilo ustrezne koristi za okolje bodisi ker bi bili stroški previsoki – uporabijo individualni sistemi za zbiranje komunalne odpadne vode ali drugi primerni sistemi, ki dosežejo enako raven varstva okolja.
24
Najprej, iz besedila in sistematike člena 3(1) te direktive izhaja, da ta določba državam članicam nalaga obveznost natančnega, jasnega in nedvoumnega rezultata, in sicer zagotoviti, da so vse aglomeracije, ki spadajo v to aglomeracijo, opremljene s kanalizacijskim sistemom, ki omogoča zbiranje celotne komunalne odpadne vode, ki jo proizvedejo (sodbi z dne 6. novembra 2014, Komisija/Belgija, C‑395/13, EU:C:2014:2347, točka 31, in z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, EU:C:2020:171, točka 27).
25
Dalje, uporaba individualnih sistemov za zbiranje komunalne odpadne vode je dovoljena le z odstopanjem od te obveznosti (glej v tem smislu sodbo z dne 6. novembra 2014, Komisija/Belgija, C‑395/13, EU:C:2014:2347, točka 36).
26
Nazadnje, iz člena 3(1), tretji pododstavek, Direktive 91/271 je razvidno, da je uporaba takih individualnih sistemov v posamezni aglomeraciji mogoča le, če sta izpolnjeni dve kumulativni zahtevi. Prvič, zadevna država članica mora dokazati, da iz okoljskih ali finančnih razlogov ureditev kanalizacijskega sistema v tej aglomeraciji ni upravičena. Drugič, če je ta predhodna zahteva izpolnjena, mora dokazati tudi, da individualni sistemi za zbiranje komunalne odpadne vode ali drugi primerni sistemi, ki se uporabljajo namesto takega kanalizacijskega sistema, zagotavljajo varstvo okolja, ki je enakovredno varstvu, ki ga zagotavlja ta sistem (glej v tem smislu sodbo z dne 31. maja 2018, Komisija/Italija, C‑251/17, EU:C:2018:358, točka 37).
27
V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, prvič, da Madžarska ne izpodbija tega, da se individualni sistemi za zbiranje komunalne odpadne vode redno in v velikem obsegu uporabljajo v aglomeracijah, na katere se nanaša prvi tožbeni razlog. Zato je treba ta položaj šteti za dokazan.
28
Drugič, ta država članica niti ne trdi niti ne dokaže, da je mogoče navedeni položaj za vsako od zadevnih aglomeracij pojasniti z neupravičenostjo uporabe kanalizacijskih sistemov za komunalno odpadno vodo iz okoljskih ali finančnih razlogov. Omejuje se namreč na trditev, da za individualne sisteme zbiranja te vode, ki se uporabljajo namesto navedenih kanalizacijskih sistemov, veljajo pravni in tehnični pogoji za namestitev in delovanje, na podlagi katerih je mogoče šteti, da je njihova uporaba upravičena. Vendar Madžarska s tako trditvijo ne navaja nobenega okoljskega ali finančnega razloga, ki bi dokazoval, da uporaba kanalizacijskih sistemov ni upravičena.
29
Iz tega sledi, da je treba prvi del prvega očitka sprejeti.
30
Glede drugega dela prvega očitka, ki se nanaša na kršitev člena 10 Direktive 91/271, je treba poudariti, da ta člen državam članicam nalaga, da zagotovijo, da bodo komunalne čistilne naprave, zgrajene za izpolnitev zahtev iz členov od 4 do 7 te direktive, načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bo zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah.
31
Kot je razvidno iz besedila navedenega člena 10, obveznost, ki jo ta nalaga državam članicam v zvezi s čistilnimi napravami, dopolnjuje obveznosti, ki jih imajo te na podlagi členov od 4 do 7 Direktive 91/271 na področju čiščenja komunalne odpadne vode. Čistilne naprave, za katere člen 10 te direktive državam članicam nalaga, da jih morajo zgraditi, morajo biti načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da so v skladu z zahtevami, ki veljajo za čiščenje te vode na podlagi členov od 4 do 7 navedene direktive, in sicer od trenutka, ko ta vstopa v kanalizacijske sisteme, ki morajo biti nameščeni v skladu s členom 3 te direktive.
32
V zvezi s tem je Sodišče večkrat razsodilo, da obveznost, ki jo člen 10 Direktive 91/271 nalaga državam članicam v zvezi s komunalnimi čistilnimi napravami, predpostavlja, da so zahteve, določene v členih od 4 do 7 te direktive na področju čiščenja teh voda, izpolnjene, tako da ni mogoče šteti, da je ta obveznost izpolnjena, če te predhodne zahteve niso izpolnjene (sodbi z dne 19. julija 2012, Komisija/Italija, C‑565/10, EU:C:2012:476, točke od 41 do 44, in z dne 6. oktobra 2021, Komisija/Italija (Sistem za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑668/19, EU:C:2021:815, točka 94).
33
Prav tako je Sodišče ob upoštevanju povezave med določbami členov od 4 do 7 Direktive 91/271 in členom 3 te direktive razsodilo, da je treba šteti, da te določbe niso bile spoštovane, če ni izpolnjena obveznost, da se predhodno zagotovi, da je vsaka aglomeracija, za katero velja ta člen 3, opremljena s kanalizacijskim sistemom, ki omogoča zbiranje celotne komunalne odpadne vode, ki jo proizvede ta aglomeracija (glej v tem smislu, kar zadeva člen 4 navedene Direktive, sodbi z dne 25. oktobra 2007, Komisija/Grčija, C‑440/06, EU:C:2007:642, točka 25, in z dne 4. maja 2017, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑502/15, EU:C:2017:334, točka 46, ter – v zvezi s členom 5 iste direktive – sodbo z dne 28. marca 2019, Komisija/Irska (Sistem za zbiranje in čiščenje odpadnih vod), C‑427/17, EU:C:2019:269, točki 166 in 184).
34
Dosledno je treba ugotoviti, da brez kanalizacijskih sistemov za komunalno odpadno vodo, kot so določeni v členu 3 Direktive 91/271, komunalnih čistilnih naprav v nasprotju s tem, kar določa člen 10 te direktive, ni mogoče šteti za načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da izpolnjujejo zahteve iz členov od 4 do 7 navedene direktive.
35
Tako ob upoštevanju povezave, ki povezuje vse te člene, kršitev člena 3(1) Direktive 91/271 povzroči kršitev člena 10 te direktive.
36
Ker v obravnavanem primeru Madžarska, kot je razvidno iz točk od 23 do 29 te sodbe, ni izpolnila obveznosti iz člena 3(1) Direktive 91/271, je treba ugotoviti, da ta država članica prav tako ni izpolnila obveznosti iz člena 10 te direktive.
37
Iz tega sledi, da je tudi drugi del prvega tožbenega razloga utemeljen in da je zato treba prvi tožbeni razlog v celoti sprejeti.
Drugi in tretji očitek: kršitev členov 4, 5 in 10 Direktive 91/271
38
Drugače kot prvi očitek, ki se nanaša na vprašanje zbiranja komunalne odpadne vode v aglomeracijah, na katere se nanaša ta tožba, se drugi in tretji očitek nanašata na vprašanje čiščenja te vode v istih aglomeracijah in ju je zato treba preučiti skupaj.
Trditve strank
39
Komisija v okviru drugega očitka trdi, da Madžarska glede aglomeracij Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros ni izpolnila zahtev iz člena 4(1) Direktive 91/271.
40
V zvezi s tem najprej poudarja, da ta določba državam članicam nalaga, naj zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku.
41
Dalje, meni, da spoštovanje te obveznosti pomeni, da kanalizacijski sistemi, s katerimi morajo biti opremljene vse aglomeracije, v celoti in učinkovito zagotavljajo, da je komunalna odpadna voda obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku.
42
Nazadnje v bistvu trdi, da je treba v obravnavanem primeru, ker zadevne aglomeracije niso opremljene s kanalizacijskimi sistemi, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1) Direktive 91/271, šteti, da ti sistemi ne izpolnjujejo zahtev iz člena 4(1) in člena 10 te direktive.
43
Komisija v okviru tretjega očitka trdi, da Madžarska glede aglomeracij Keszthely, Kéthely, Marcali, Zalaegerszeg in Zalakaros ni ravnala v skladu s strožjimi zahtevami, ki veljajo za aglomeracije na občutljivih območjih na podlagi člena 5(2) Direktive 91/271. Argumentacija, ki jo navaja v podporo temu stališču, je v bistvu podobna tisti, na kateri temelji drugi očitek. Vendar Komisija poleg tega trdi, da se določba, katere kršitev zatrjuje, uporablja za zadevne aglomeracije. Madžarska naj se namreč ne bi mogla sklicevati na odstopanje iz člena 5(4) Direktive 91/271, ker ni dokazala, da je spoštovala zahteve, določene v ta namen. Poleg tega naj bi se bilo na to odstopanje mogoče sklicevati le, če je bil predhodno upoštevan člen 3 te direktive.
44
Madžarska najprej meni, da ker prvi očitek, ki ga navaja Komisija, ni utemeljen, tudi za drugi očitek ne more biti drugače.
45
Dalje in v vsakem primeru, tudi če se prizna, da se del komunalne odpadne vode, ki nastane v zadevnih aglomeracijah, ne zbira s kanalizacijskim sistemom, bi se ta voda iz individualnih sistemov, ki jo zbirajo, vseeno prenesla v čistilne naprave, v katerih bi bila obdelana v postopku čiščenja v skladu z zahtevami iz člena 4(1) Direktive 91/271.
46
Nazadnje, tretji očitek je treba zavrniti, ker se je Madžarska odločila uporabiti odstopanje iz člena 5(4) Direktive 91/271, ker Komisija tej odločitvi ni nasprotovala in ker so izpolnjene vse zahteve, ki se zahtevajo za sklicevanje na to odstopanje.
Presoja Sodišča
47
Na prvem mestu je treba poudariti, da člen 4(1) Direktive določa, da morajo države članice zagotoviti, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku.
48
Člen 5(2) te direktive pa določa, da morajo države članice zagotoviti, da je komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, na občutljivih območjih podvržena postopku čiščenja, ki je strožji kot tisti iz člena 4(1) navedene direktive.
49
Kot izhaja iz sodne prakse Sodišča, te določbe državam članicam nalagajo obveznost, da zagotovijo, da je vsa komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, podvržena sekundarnemu ali enakovrednemu postopku čiščenja (glej v tem smislu sodbo z dne 7. maja 2009, Komisija/Portugalska, C‑530/07, EU:C:2009:292, točki 53 in 56) in – v občutljivih območjih – postopku čiščenja, ki je strožji kot sekundarni ali primerljiv postopek (glej v tem smislu sodbo z dne 6. oktobra 2021, Komisija/Italija (Sistem za zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑668/19, EU:C:2021:815, točka 63).
50
Poleg tega, glede na povezavo, ki, kot je navedeno v točki 33 te sodbe, te določbe povezuje s členom 3 Direktive 91/271, je treba šteti, da te določbe niso bile spoštovane, če ni bila spoštovana obveznost rezultata, ki jo ta člen glede namestitve kanalizacijskih sistemov za komunalno odpadno vodo predhodno nalaga državam članicam.
51
Iz tega sledi, da ker Madžarska v obravnavanem primeru ne spoštuje obveznosti iz člena 3(1) Direktive 91/271 glede aglomeracij, na katere se nanaša ta tožba, je treba šteti, da a fortiori ne izpolnjuje obveznosti iz člena 4(1) in člena 5(2) te direktive.
52
Na drugem mestu, čeprav je res, da odstavek 4 člena 5 Direktive 91/271 določa, da se zahtevani pogoji za čistilno napravo iz, med drugim, odstavka 2 tega člena ne uporabljajo nujno za občutljiva območja, če je mogoče dokazati, da so izpolnjeni nekateri pogoji iz tega odstavka 4, je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da Madžarska zgolj trdi, da so ti pogoji izpolnjeni, in ne dokaže s konkretnimi, natančnimi in popolnimi dokazi, v kakšnem konkretnem in dejanskem obsegu bi bili navedeni pogoji izpolnjeni pravočasno za vsako od občutljivih območij, na katera se nanaša ta tožba.
53
Tretjič in zadnjič, glede člena 10 Direktive 91/271 je treba opozoriti, da je treba ob upoštevanju povezave, ki, kot je navedeno v točkah 31 in 32 te sodbe, povezuje ta člen 10 s členi od 4 do 7 te direktive, šteti, da obveznost, ki jo ta člen nalaga državam članicam glede komunalnih čistilnih naprav, ni izpolnjena, če zahteve, ki jih ti členi od 4 do 7 predhodno nalagajo državam članicam na področju čiščenja teh voda, niso izpolnjene.
54
Ob upoštevanju ugotovitev iz točk 36 in 51 te sodbe iz tega v obravnavani zadevi izhaja, da je treba za Madžarsko šteti, da ne spoštuje navedene obveznosti.
55
Iz tega sledi, da je treba drugemu in tretjemu očitku ugoditi.
Četrti očitek: kršitev člena 15 Direktive 91/271
Trditve strank
56
Komisija navaja, da je v obrazloženem mnenju ugotovila, da Madžarska ni izpolnila obveznosti iz člena 15 Direktive 91/271, ker s posodobljenimi podatki, ki bi bili skladni z zahtevami, na katere se sklicuje ta člen, ni dokazala, da je izpolnila svojo obveznost spremljanja izpustov iz čistilnih naprav, s katerimi so opremljene aglomeracije, na katere se nanaša ta tožba.
57
Madžarska trdi, da je izpolnila navedene obveznosti.
Presoja Sodišča
58
V skladu s členom 21 Statuta Sodišča Evropske unije in členom 120(c) Poslovnika Sodišča mora vsaka tožba med drugim vsebovati kratek povzetek tožbenih razlogov. Iz tega sledi, da morajo biti v vsaki tožbi, ki jo Komisija vloži na podlagi člena 258 PDEU, ne le natančno navedeni očitki, o katerih mora odločiti Sodišče, ampak morajo biti v dovolj jasni in natančni obliki navedeni bistveni pravni in dejanski elementi, na katerih temelji vsak očitek, saj nespoštovanje teh zahtev povzroči – odvisno od primera – nedopustnost te tožbe ali zadevnega očitka (glej v tem smislu sodbo z dne 10. decembra 2009, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑390/07, EU:C:2009:765, točka 339 in navedena sodna praksa).
59
V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, da Komisija v zvezi s tem očitkom ne navaja pravnih in dejanskih trditev, ki bi lahko izpolnjevale te zahteve, ampak se v bistvu omejuje na sklicevanje na ugotovitve in presoje iz obrazloženega mnenja.
60
Zato je treba četrti očitek zavreči kot nedopusten.
61
Glede na navedeno je treba ugotoviti:
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, da se v aglomeracijah Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros zagotovijo kanalizacijski sistemi za komunalno odpadno vodo in priključitve nanje, ni izpolnila obveznosti iz členov 3 in 10 Direktive 91/271;
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se v aglomeracijah Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 10 Direktive 91/271;
–
da Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se v aglomeracijah Keszthely, Kéthely, Marcali, Zalaegerszeg in Zalakaros komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela po postopku čiščenja, ki je strožji kot sekundarni postopek čiščenja, ni izpolnila obveznosti iz členov 5 in 10 Direktive 91/271.
Stroški
62
V skladu s členom 138(3) Poslovnika vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka uspe samo deloma. Vendar lahko Sodišče, če se zdi to glede na okoliščine v zadevi upravičeno, odloči, da ena stranka poleg svojih stroškov nosi tudi del stroškov druge stranke.
63
Ker v obravnavanem primeru Madžarska s svojimi predlogi ni uspela, poleg svojih stroškov nosi tudi tri četrtine stroškov Komisije. Komisija nosi četrtino svojih stroškov.
Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:
1.
Madžarska s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov, da se v aglomeracijah Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros zagotovijo kanalizacijski sistemi za komunalno odpadno vodo in priključitve nanje, ni izpolnila obveznosti iz členov 3 in 10 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode.
2.
Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se v aglomeracijah Békés, Dabas, Dunavarsány, Hódmezővásárhely, Keszthely, Kéthely, Kiskunhalas, Köröm, Marcali, Mezőtúr, Nagykőrös, Pilisvörösvár, Soltvadkert, Szécsény, Szentendre, Szentes, Szigetszentmiklós, Tököl, Tolna, Veresegyház, Zalaegerszeg in Zalakaros komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, ni izpolnila obveznosti iz členov 4 in 10 Direktive 91/271.
3.
Madžarska s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se v aglomeracijah Keszthely, Kéthely, Marcali, Zalaegerszeg in Zalakaros komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdela po postopku čiščenja, ki je strožji kot sekundarni postopek čiščenja, ni izpolnila obveznosti iz členov 5 in 10 Direktive 91/271.
4.
V preostalem se tožba zavrne.
5.
Madžarska poleg svojih stroškov nosi tudi tri četrtine stroškov Evropske komisije.
6.
Evropska komisija nosi četrtino svojih stroškov.
Podpisi
(
*1
) Jezik postopka: madžarščina.
| 41,486
| 1
|
2014/32014B0570_2/32014B0570_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 389
| 1,006
|
L_2014266SL.01018601.xml
5.9.2014
SL
Uradni list Evropske unije
L 266/186
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA
z dne 3. aprila 2014
o zaključnem računu Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2012
(2014/570/EU)
EVROPSKI PARLAMENT,
—
ob upoštevanju letnih računovodskih izkazov Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2012,
—
ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2012 z odgovori agencije (1),
—
ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 18. februarja 2014 (05849/2014 – C7-0054/2014),
—
ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
—
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2), zlasti člena 185 Uredbe,
—
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (3), zlasti člena 208 Uredbe,
—
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) o ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu, zlasti člena 60 Uredbe,
—
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5),
—
ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6), zlasti člena 108 Delegirane uredbe,
—
ob upoštevanju člena 77 in Priloge VI Poslovnika,
—
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za promet in turizem (A7-0221/2014),
1.
odobri zaključni račun Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2012;
2.
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Evropske agencije za varnost v letalstvu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).
Predsednik
Martin SCHULZ
Generalni sekretar
Klaus WELLE
(1) UL C 365, 13.12.2013, str. 66.
(2) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL L 79, 19.3.2008, str. 1.
(5) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(6) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
| 20,973
| 1
|
2023/Legislative acts_267/Legislative acts_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,410
| 7,013
|
9705/23 JKO/jst
COMPET.1 SL
Svet
Evropske unije
Bruselj
,
6.
junij
2023
(OR.
en
)
9705
/
23
MI 449
ECO 45
ENT 108
UNECE 8
Medinstitucionalna zadeva:
2023/0160 (NLE)
ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Zadeva:
SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske u
nije zastopa v
Svetovnem forumu Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo za
harmonizacijo pravilnikov o vozilih glede predlogov sprememb pravilnikov
ZN št.
13, 16, 24, 41, 49, 51, 54, 75, 78, 79, 83, 85
, 94, 95, 101, 109, 110,
117, 127, 129, 134, 135, 137, 153 in 155, o predlogu novega pravilnika ZN
o globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, o predlogu
spremembe globalnega tehničnega predpisa ZN št.
13 ter o predlogu
novega globalnega tehni
čnega predpisa ZN o laboratorijskem merjenju
emisij zaradi uporabe zavor za lahka vozila
9705/23 JKO/jst 1
COMPET.1 SL
SKLEP SVETA (EU) 2023/...
z dne …
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Svetovnem forumu
Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo za harmonizacijo pravilnikov
o vozilih glede predlogov sprememb pravilnikov ZN št. 13, 16, 24, 41, 49, 51, 54,
75, 78, 79, 83, 85, 94, 95, 101, 109, 110, 117, 127, 129, 134, 135, 137, 153 in 155,
o predlogu novega pravilnika ZN o globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo,
o predlogu spremembe globalnega tehničnega predpisa ZN št. 13 ter
o predlogu novega globalnega tehničnega predpisa ZN o laboratorijskem merjenju emisij
zaradi uporabe zavor za lahka vozila
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 v povezavi s členom 218(9)
Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije ,
9705/23 JKO/jst 2
COMPET.1 SL
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Unija je s Sklepom Sveta 97/836/ES1 pristopila k Sporazumu Gospodarske komisije
Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna
vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in
o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov
(v nadaljnjem besedilu: Revidirani sporazum iz leta 1958). Revidirani sporazum iz leta
1958 je začel veljati 24. marca 1998.
(2) Unija je s Sklepom Sveta 2000/125/ES2 pristopila k Sporazumu o oblikovanju globalnih
tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna
vozila in/ali uporabijo na njih (v nadaljnjem besedilu: Vzporedni sporazum). Vzporedni
sporazum je začel veljati 15. februarja 2000.
1 Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske
skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju
enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna
vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih
na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997,
str. 78).
2 Sklep Sveta 2000/125/ES z dne 31. januarja 2000 o sklenitvi Sporazuma o oblikovanju
globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v
kolesna vozila in/ali uporabijo na njih („Vzporedni sporazum“) (UL L 35, 10.2.2000,
str. 12).
9705/23 JKO/jst 3
COMPET.1 SL
(3) Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta1 določa upravne določbe in
tehnične zahteve za homologacijo in dajanje na trg vseh novih vozil, sistemov, sestavnih
delov in samostojnih tehničnih enot. Z navede no uredbo so bili v sistem EU -homologacije
vključeni pravilniki, sprejeti na podlagi Revidiranega sporazuma iz leta 1958 (v nadaljnjem
besedilu: pravilniki ZN), in sicer kot zahteve za homologacijo ali kot alternativa
zakonodaji Unije.
(4) Svetovni forum U N/ECE za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29) lahko na podlagi
člena 1 Revidiranega sporazuma iz leta 1958 in člen a 6 Vzporednega sporazuma sprejme
predloge sprememb pravilnikov ZN, globalnih tehničnih predpisov ZN in resolucij ZN ter
predloge novih pravilnikov ZN, globalnih tehničnih predpisov ZN in resolucij ZN o
homologaciji vozi l. Poleg tega lahko WP.29 UN/ECE na podlagi navedenih določb
sprejme predloge za dovoljenja za pripravo sprememb globalnih tehničnih predpisov ZN
ali pripravo novih global nih tehničnih predpisov ZN in predloge za podaljšanje mandatov
za globalne tehnične predpise ZN.
1 Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in
tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopn ikov ter sistemov, sestavnih delov in
samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007
in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1).
9705/23 JKO/jst 4
COMPET.1 SL
(5) WP.29 lahko na svojem 190. zasedanju, ki bo potekalo od 20. do 22. junija 2023, sprejme
predloge sprememb pravilnikov ZN št. 13, 16, 24, 41, 49, 51, 54, 7 5, 78, 79, 83, 85, 94, 95,
101, 109, 110, 117, 127, 129, 134, 135, 137, 153 in 155, predlog novega pravilnika ZN o
globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, predlog spremembe globalnega
tehničnega predpisa ZN št. 13 ter predlog novega globalnega tehničnega predpisa ZN o
laboratorijskem merjenju emisij zaradi uporabe zavor za lahka vozila.
(6) Pravilniki ZN bodo za Unijo zavezujoči. Skupaj z globalnimi tehničnimi predpisi ZN bodo
odločilno vplivali na vsebino prava Unije na področju homologacije vozil. Zato je
primerno določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v WP.29 glede sprejetja navedenih
predlogov.
(7) Da bi se upoštevali izkušnje in tehnični razvoj, je treba spremeniti ali dopolniti zahteve za
nekatere elemente ali lastnos ti, ki so zajete v pravilnikih ZN št. 13, 16, 24, 41, 49, 51, 54,
75, 78, 79, 83, 85, 94, 95, 101, 109, 110, 117, 127, 129, 134, 135, 137, 153 in 155 ter
globalnem tehničnem predpisu ZN št. 13.
(8) Da bi se omogočil tehnični napredek in zmanjšal okoljski o dtis, je treba sprejeti nov
pravilnik ZN o globalnih dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo, in nov globalni
tehnični predpis ZN o laboratorijskem merjenju emisij zaradi uporabe zavor za lahka
vozila –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
9705/23 JKO/jst 5
COMPET.1 SL
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 190. zasedanju Svetovnega foruma UN/ECE za
harmonizacijo pravilnikov o vozilih, ki bo potekalo od 20. do 22. junija 2023, je, da se glasuje za
predloge iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V …,
Za Svet
predsednik /predsednica
9705/23 JKO/jst 1
PRILOGA COMPET.1 SL
PRILOGA
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
13 Predlog sprememb 13 Pravilnika ZN št. 13
(zaviranje težkih vozil)
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRVA/2023/2, kakor je bil
spremenjen z GRVA -15-56) ECE/TRANS/WP.29/2023/66
16 Predlog dopolnila 4 sprememb e 08 Pravilnika
ZN št. 16 (varnostni pasovi)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 11 in 13,
na podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2021/20,
kakor je bil spremenjen s Prilogo III k poročilu,
in ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2021/25, ki ni bil
spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/46
24 Predlog dopolnila 10 sprememb 03 Pravilnika
ZN št. 24 (vidna onesnaževala, merjenje moči
motorjev na kompresijski vžig (dimljenj e
dizelskih motorjev))
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 20, na
podlagi GRPE -87-07-Rev.1, kakor je bil
spremenjen s Prilogo VIII) ECE/TRANS/WP.29/2023/58
1 Vsi dokumenti, navedeni v preglednic i, so na voljo na: (WP.29) Svetovni forum za
harmonizacijo pravilnikov o vozilih (190. seja) | UN/ECE.
9705/23 JKO/jst 2
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
41 Predlog dopolnila 2 sprememb 05 Pravilnika ZN
št. 41 (emisije hrupa motornih koles)
(ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75, odst. 3, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRBP/2023/6) ECE/TRANS/WP.29/2023/72
49 Predlog dopolnila 8 sprememb 06 Pravilnika ZN
št. 49 (emisije motorjev s kompresijskim in
prisilnim vžigom (s pogonom na utekočinjeni
naftni plin in stis njeni zemeljski plin))
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 49, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/5) ECE/TRANS/WP.29/2023/59
49 Predlog dopolnila 2 sprememb 07 Pravilnika ZN
št. 49 (emisije motorjev s kompresijskim in
prisilnim vžigom (s pogonom na utekočin jeni
naftni plin in stisnjeni zemeljski plin))
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 54, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/6,
GRPE -87-30 in GRPE -87-53, kakor je bil
spremenjen s Prilogo X) ECE/TRANS/WP.29/2023/60
51 Predlog dopolnila 9 sprememb 03 Pravilnika ZN
št. 51 (hrup vozil kategorij M in N)
(ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75, odst. 9, na
podlagi GRBP -77-13-Rev.1) ECE/TRANS/WP.29/2023/71
9705/23 JKO/jst 3
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
54 Predlog dopolnila 26 Pravilnika ZN št. 54
(pnevmatike za gospodarska vozila in njihove
priklopnike) (ECE/TRANS/WP.29/GRBP/7 5, na
podlagi GRBP77 -24, kakor je bil spremenjen z
ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75) ECE/TRANS/WP.29/2023/73
75 Predlog dopolnila 20 Pravilnika ZN št. 75
(pnevmatike za vozila kategorije L)
(ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRBP/2023/7, kakor je bil
spremenjen z GRBP -77-21) ECE/TRANS/WP.29/2023/74
78 Predlog sprememb 06 Pravilnika ZN št. 78
(zaviranje vozil kategorije L)
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRVA/2023/4, kakor je bil
spremenjen z GRVA -15-57) ECE/TRANS/WP.29/2023/67
79 Predlog dopolnila 9 sprememb 03 Pravilnika ZN
št. 79 (krmilni sistem)
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRVA/2023/6, kakor je bil
spremenjen z GRVA -15-54) ECE/TRANS/WP.29/2023/68
79 Predlog dopolnila 4 sprememb 04 Pravilnika ZN
št. 79 (krmilni sistem)
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRVA/2023/6, kakor je bil
spremenjen z GRVA -15-54) ECE/TRANS/WP.29/2023/69
9705/23 JKO/jst 4
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
83 Predlog novih sprememb 08 Pravilnika ZN št. 83
(emisije lahkih vozil)
(ECE /TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 35, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/2 in
GRPE -87-26-Rev.1, kakor je bil spremenjen z
Dodatkom 1) ECE/TRANS/WP.29/2023/57
83 Predlog dopolnila 17 sprememb 05 Pravilnika
ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)
(ECE/TRAN S/WP.29/GRPE/87, odst. 14, na
podlagi GRPE -87-13-Rev.2, kakor je bil
spremenjen s Prilogo IV) ECE/TRANS/WP.29/2023/61
83 Predlog dopolnila 19 sprememb 06 Pravilnika
ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 15, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/10 in
GRPE -87-13-Rev.2, kakor je bil spremenjen s
Prilogo V) ECE/TRANS/WP.29/2023/62
83 Predlog dopolnila 16 sprememb 07 Pravilnika
ZN št. 83 (emisije vozil kategorij M1 in N1)
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 16, na
podla gi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/10 in
GRPE -87-13-Rev.2, kakor je bil spremenjen s
Prilogo VI) ECE/TRANS/WP.29/2023/63
9705/23 JKO/jst 5
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
85 Predlog dopolnila 12 Pravilnika ZN št. 85
(merjenje neto moči in 30 -minutne moči)
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 60, na
podlagi ECE/TRAN S/WP.29/GRPE/2023/7,
kakor je bil spremenjen z GRPE -87-16-Rev.1,
kot je naveden v Prilogi XI) ECE/TRANS/WP.29/2023/64
94 Predlog dopolnila 2 sprememb 04 Pravilnika ZN
št. 94 (čelni trk) (ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72,
odst. 43, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2 022/22, ki ni bil
spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/47
95 Predlog dopolnila 3 sprememb 05 Pravilnika ZN
št. 95 (bočni trk)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 43, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/23, ki
ni bil spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/48
9705/23 JKO/jst 6
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
101 Predlog dopolnila 12 sprememb 01 Pravilnika
ZN št. 101 (emisije CO 2/poraba goriva)
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 19, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/11,
ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/13 ter GRPE -
87-07-Rev.1, kakor je bil spremenjen s Prilogo
VII) ECE/TRANS/WP.29/2023/65
109 Predlog dopolnila 12 Pravilnika ZN št. 109
(obnovljene pnevmatike za gospodarska vozila in
njihove priklopnike)
(ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRBP/2023/4 in GRBP -
77-22, kakor je bil spremenjen z
ECE/TRANS /WP.29/GRBP/75) ECE/TRANS/WP.29/2023/75
110 Predlog dopolnila 4 sprememb 04 Pravilnika ZN
št. 110 (vozila, ki za pogon uporabljajo stisnjen
ali utekočinjeni zemeljski plin)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSG/103, odst. 21, na
podlagi GRSG -124-32, kot je naveden
v Prilogi II k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/78
117 Predlog dopolnila 1 sprememb 04 Pravilnika ZN
št. 117 (kotalni upor pnevmatik, kotalni hrup in
oprijem na mokrih površinah)
(ECE/TRANS/WP.29/GRBP/75, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRBP/2023/5, kakor je bil
spremenjen z GRBP -77-32 in
ECE/TRANS/WP.29/GRBP/2023/8) ECE/TRANS/WP.29/2023/76
9705/23 JKO/jst 7
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
127 Predlog dopolnila 2 sprememb 03 Pravilnika ZN
št. 127 (varnost peščev)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 26, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/18,
kakor je bil spremenje n s Prilogo IV k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/49
127 Predlog dopolnila 1 sprememb 04 Pravilnika ZN
št. 127 (varnost peščev)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 26, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/19,
kakor je bil spremenjen s Prilogo IV k poročilu) ECE /TRANS/WP.29/2023/50
129 Predlog dopolnila 9 sprememb 03 Pravilnika ZN
št. 129 (izboljšani sistemi za zadrževanje otrok)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 27 –29, na
podlagi GRSP -72-01 in GRSP -72-16, kot je
naveden v Prilogi V k poročilu,
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2021/26, kakor je
bil spremenjen s Prilogo V k poročilu, in
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/25, ki ni bil
spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/51
9705/23 JKO/jst 8
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
134 Predlog dopolnila 5 prvotne različice Pravilnika
ZN št. 134 (vozila, ki za pogon uporabljajo v odik
in gorivne celice)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 32, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/15, ki
ni bil spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/52
134 Predlog dopolnila 2 sprememb 01 Pravilnika ZN
št. 134 (vozila, ki za pogon uporabljajo vodik in
gorivne celice) (ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72,
odst. 32, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/15, ki ni bil
spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/53
135 Predlog dopolnila 1 sprememb 02 Pravilnika ZN
št. 135 (bočni trk v drog)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 43, na
podlagi GRSP -72-46, kot je naveden
v Prilogi VII k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/54
137 Predlog dopolnila 4 sprememb 02 Pravilnika ZN
št. 137 (čelni trk s poudarkom na sistemu za
zadrževanje) (ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72,
odst. 43, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/24, ki ni bil
spremenjen) ECE/TRANS/WP.29/2023/55
9705/23 JKO/jst 9
PRILOGA COMPET.1 SL
Pravilnik
št. Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta1
153 Predlog dopolnila 3 prvotne različice Pravilnika
ZN št. 153 (celovitost sistema za dovajanje
goriva in varnost električnega pogonskega
sistema v primeru trka v zadnji del vozi la)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 40, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2021/29,
kakor je bil spremenjen s Prilogo VI k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/56
155 Predlog dopolnila 2 prvotne različice Pravilnika
ZN št. 155 (kibernetska varnost in sistem za
upravljanje kibernetske varnosti)
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, Priloga III, na
podlagi GRVA -15-05) ECE/TRANS/WP.29/2023/70
Nov
pravilnik Predlog novega Pravilnika ZN o globalnih
dejanskih emisijah, ki nastajajo med vožnjo
(globalne RDE) (ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87,
odst. 45, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/3 in GRPE -
87-49, kakor je bil spremenjen z Dodatkom 2) ECE/TRANS/WP.29/2023/77
9705/23 JKO/jst 10
PRILOGA COMPET.1 SL
Globalni
tehnični
predpis Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. dokumenta
13 Predlog spremembe 1 globalnega tehničnega
predpisa ZN št. 13 (vozila, ki za pogon
uporabljajo vodik in gorivne celice)
(ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72, odst. 8, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/16,
kakor je bil spremenjen s Prilogo II k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/81
Novi
globalni
tehnični
predpis Predlog novega globalnega tehničnega predpisa
ZN o laboratorijskem merjenju emisij zaradi
uporabe zavor za lahka vozila
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 66, na
podlagi ECE/TRANS/WP.29/GRPE/2023/4 in
GRPE -87-40, kakor je bil spremen jen
z Dodatkom 3) ECE/TRANS/WP.29/2023/79
Razno Naslov točke dnevnega reda Referenčna št. 1
Predlog spremembe dokumenta za razlago
pravilnika ZN št. 155
(ECE/TRANS/WP.29/GRVA/15, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRVA/2023/5, kakor je
bil spremenjen z GRVA -15-21 in GRVA -15-06) ECE/TRANS/WP.29/2023/45
Predlog končnega poročila o stanju razvoja
novega globalnega tehničnega predpisa ZN o
laboratorijskem merjenju emisij zaradi uporabe
zavor za lahka vozila
(ECE/TRANS/WP.29/GRPE/87, odst. 66, na
podlagi GRPE -87-41, kakor je bil spremenjen
s Prilogo XII) ECE/TRANS/WP.29/2023/80
Predlog končnega poročila o napredku glede
spremembe 1 globalnega tehničnega predpisa
ZN št. 13 (ECE/TRANS/WP.29/GRSP/72,
odst. 8, na podlagi
ECE/TRANS/WP.29/GRSP/2022/17, kakor je
bil spremenjen s Prilogo II k poročilu) ECE/TRANS/WP.29/2023/82
Japonska metodologija za testiranje dejanskih
emisij, ki nastajajo med vožnjo (RDE) (ponovna
potrditev) ECE/TRANS/WP.29/2023/83.
| 27,086
| 1
|
2013/62012TA0443/62012TA0443_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 324
| 947
|
C_2014009SL.01002301.xml
11.1.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 9/23
Sodba Splošnega sodišča z dne 21. novembra 2013 – Equinix (Nemčija) proti UUNT – Acotel (ancotel.)
(Zadeva T-443/12) (1)
(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti ancotel. - Prejšnja figurativna znamka Skupnosti ACOTEL - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)
2014/C 9/37
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Tožeča stranka: Equinix (Nemčija) GmbH, nekdanja ancotel GmbH (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: H. Truelsen, odvetnik)
Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Poch, agent)
Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Acotel SpA (Rim, Italija)
Predmet
Tožba zoper Odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. avgusta 2012 (zadeva R 1895/2011-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Acotel SpA in ancotel GmbH, sedaj Equinix (Germany) GmbH.
Izrek
1.
Tožba se zavrne.
2.
Družbi Equinix (Germany) GmbH se naloži plačilo stroškov.
(1) UL C 379, 8.12.2012.
C_2014009SL.01002301.xml
11.1.2014
SL
Uradni list Evropske unije
C 9/23
Sodba Splošnega sodišča z dne 21. novembra 2013 – Equinix (Nemčija) proti UUNT – Acotel (ancotel.)
(Zadeva T-443/12) (1)
(Znamka Skupnosti - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Skupnosti ancotel. - Prejšnja figurativna znamka Skupnosti ACOTEL - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)
2014/C 9/37
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Tožeča stranka: Equinix (Nemčija) GmbH, nekdanja ancotel GmbH (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: H. Truelsen, odvetnik)
Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (zastopnik: A. Poch, agent)
Druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT: Acotel SpA (Rim, Italija)
Predmet
Tožba zoper Odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 3. avgusta 2012 (zadeva R 1895/2011-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Acotel SpA in ancotel GmbH, sedaj Equinix (Germany) GmbH.
Izrek
1.
Tožba se zavrne.
2.
Družbi Equinix (Germany) GmbH se naloži plačilo stroškov.
(1) UL C 379, 8.12.2012.
| 11,625
| 1
|
2024/2024/52024M11477/52024M11477_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| null |
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 337
| 1,000
|
C_202401808SL.000101.fmx.xml
Uradni list Evropske unije
SL
Serija C
C/2024/1808
28.2.2024
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.11477 – QUATTROR / MASSIMO ZANETTI BEVERAGE GROUP)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(C/2024/1808)
1.
Komisija je 20. februarja 2024 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).
Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:
—
QuattroR SGR S.p.A. („QuattroR“, Italija), ki ga obvladuje podjetje QR Partners S.r.l.,
—
Massimo Zanetti Beverage Group S.p.A. („MZBG“, Italija), ki je pod končnim nadzorom Massima Zanettija.
Podjetje QuattroR pridobi v smislu člena 3(1), točka (b), uredbe o združitvah izključni nadzor nad celotnim podjetjem MZBG.
Koncentracija se izvede z nakupom delnic.
2.
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so naslednje:
—
QuattroR je družba za upravljanje, ki trenutno sama ali skupaj z drugimi podjetji obvladuje podjetja, dejavna v različnih sektorjih, kot so inženirstvo in logistika, distribucija keramičnih ploščic in stenskih oblog, moda, celuloza in papir, predelava in pakiranje hrane, medicinski pripomočki in elektronski izdelki,
—
podjetje MZBG je dejavno na področju proizvodnje, predelave in trženja pražene kave, ki se distribuira po vsem svetu.
3.
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.
V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljeni obravnavi določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.
4.
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.
Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:
M.11477 – QUATTROR / MASSIMO ZANETTI BEVERAGE GROUP
Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:
e-naslov: [email protected]
poštni naslov:
European Commission
Directorate-General for Competition
Merger Registry
1049 Bruxelles/Brussel
BELGIQUE/BELGIË
(1)
UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).
(2)
UL C 160, 5.5.2023, str. 1.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1808/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition).
| 16,887
| 1
|
2023/Proposal for an act_91/Proposal for an act_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,258
| 3,312
|
14564/23 med
RELEX.4 SL
Svet
Evropske unije
Bruselj
,
23.
oktober
2023
(OR.
en
)
14564
/
23
AELE 34
EEE 30
N 86
ISL 44
FL 25
MI 886
MAR 131
ENV 1167
Medinstitucionalna zadeva:
2023/0377(NLE)
PREDLOG
Pošiljatelj:
za generalno sekretarko Evropske komisije:
direktorica Martine DEPREZ
Datum prejema:
23.
oktober
2023
Prejemnik:
Thérèse BLANCHET, generalna sekretarka Sveta Evropske u
nije
Št. dok. Kom.:
COM(2023) 658 final
Zadeva:
Predlog
-
SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije
zastopa v Skupne
m odboru EGP glede spremembe Priloge XIII
(Promet) k Sporazumu EGP (Pregled ladij)
Delegacije prejmejo priloženi dokument COM(2023) 658 final.
Priloga: COM(2023) 658 final
SL SL
EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 23.10.2023
COM(2023) 658 final
2023/0377 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede
spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP
(Pregled ladij)
(Besedilo velja za EGP)
SL 1 SL OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. PREDMET UREJANJA PREDLOGA
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru
EGP v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa Skupnega odbora o spremembi Priloge XIII
(Promet) k Sporazumu EGP
2. OZADJE PREDLOGA
2.1. Sporazum EGP
Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazu m EGP)
državljanom in gospodarskim subjektom v EGP zagotavlja enake pravice in obveznosti na
notranjem trgu. Določa vključitev zakonodaje EU, ki zajema štiri temeljne svobode, v vseh 30
državah EGP, ki ga sestavljajo države članice EU, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Poleg
tega Sporazum EGP zajema sodelovanje na drugih pomembnih področjih, kot so raziskave in
razvoj, izobraževanje, socialna politika, okolje, varstvo potrošnikov, turizem in kultura, ki se
skupaj imenujejo „spremljevalne in horizontalne politike“. Sporazum EGP je začel veljati
1. januarja 1994. Unija je skupaj s svojimi državami članicami pogodbenica Sporazuma EGP.
2.2. Skupni odbor EGP
Za upravljanje Sporazuma EGP je odgovoren Skupni odbor EGP. To je forum za izmenjavo
mnenj, povezanih z delovanjem Sporazuma EGP. Njegove odločitve se sprejemajo soglasno
in so za pogodbenice zavezujoče. Za usklajevanje zadev EGP je na strani EU odgovoren
Generalni sekretariat Evropske komisije.
2.3. Predvideni akt Skupnega odbora EGP
Skupni odbor EGP naj bi sprejel sklep Skupnega odbora EGP (v nadaljnjem besedilu:
predvideni akt) o spremembi Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP.
Namen predvidenega akta je v Sporazum EGP vključiti Uredbo o skupnih pravilih in
standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij1 ter z njo povezanih 14 pravnih
aktov.
Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenice v skladu s členoma 103 in 104 Sporazuma
EGP.
3. STALIŠČE , KI SE ZASTOPA V IMENU UNIJE
Komisija predloži priloženi osnutek sklepa Skupnega odbora EGP Svetu v sprejetje kot
stališče Unije. Ko bo stališče sprejeto, bi ga bilo treba v najkrajšem možnem času predstaviti
v Skupnem odboru EGP.
Priloženi osnutek sklepa Skupnega odbora EGP uvaja prilagoditve v zvezi s prerogativi
Nadzornega organa Efte, ki presegaj o zgolj tehnične prilagoditve v smislu Uredbe Sveta (ES)
št. 2894/94. Stališče Unije zato določi Svet.
1 Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in
standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), UL L 131, 28.5.2009, str. 11.
SL 2 SL 4. PRAVNA PODLAGA
4.1. Postopkovna pravna podlaga
4.1.1. Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe
o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom,
kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah
institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključu je tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil
mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo
zavezujočega učinka po mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino
ureditve, ki jo [sprejme] zako nodajalec EU“2.
4.1.2. Uporaba v obravnavanem primeru
Skupni odbor EGP je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom EGP. Akt, ki
naj bi ga Skupni odbor EGP sprejel, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v
mednarodnem pravu v skladu s členoma 103 in 104 Sporazuma EGP.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma. Postopkovna
pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU v povezavi s členom 1(3)
Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem
prostoru.
4.2. Materialna pravna podlaga
4.2.1. Načela
Materialna pravna podlaga za sklep na podlagi člena 218(9) PDEU v povezavi s členom 1(3)
Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 je odvisna predvsem od materialne pravne podlage pravnega
akta EU, ki ga je treba vključiti v Sporazum EGP.
Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni,
drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni
podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2. Uporaba v obravnavanem primeru
Ker Sklep Skupnega odbora v Sporazum EGP vključuje Uredbo (ES) št. 391/2009
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za
organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), (UL L 131, 28.5.2009, str. 11),
ter z njo povezanih 14 pravnih aktov, je primerno, da ta sklep Sveta temelji na isti materialni
pravni podlagi kot vključeni akt. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato
člen 100(2) PDEU.
4.3. Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 100(2) PDEU v povezavi s
členom 218(9) PDEU in členom 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 o pravilih za izvajanje
Sporazuma EGP.
2 Sodba Sodišča z dne 7. oktobra 2014, Nemčija/Svet, C -399/12, ECLI:EU:C:2 014:2258, točke 61 do 64.
SL 3 SL 5. OBJAVA PREDVIDENEGA AKTA
Ker bo akt Skupnega odbora EGP spremenil Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP, je
primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
SL 4 SL 2023/0377 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede
spremembe Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP
(Pregled ladij)
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) v povezavi s
členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za
izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru3 in zlasti člena 1(3) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisij e,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru4 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum
EGP) je začel veljati 1. januarja 1994.
(2) Na podlagi člena 98 Sporazuma EGP se lahko Skupni odbor EGP med drugim odloči
spremeniti Prilogo XII I (Promet) k Sporazumu EGP.
(3) Uredbo o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled
ladij5 ter z njo povezanih 14 pravnih aktov je treba vključiti v Sporazum EGP.
(4) Prilogo XIII (Promet) k Sporazumu EGP bi bilo zato treb a ustrezno spremeniti.
(5) Stališče Unije v Skupnem odboru EGP bi moralo zato temeljiti na priloženem osnutku
sklepa –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru EGP glede predlagane spremembe
Priloge XIII (Promet) k Sporazumu EGP, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora EGP, ki
je priložen temu sklepu.
3 UL L 305, 30.11.1994, str. 6.
4 UL L 1, 3.1.1994, str. 3.
5 Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in
standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (prenovitev), UL L 131, 28.5.2009, str. 11.
SL 5 SL Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik.
| 27,298
| 1
|
2018/62016TJ0653/62016TJ0653_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,400
| 16,751
|
62016TJ0653
SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 3. maja 2018 (
*1
)
„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti, s katerimi razpolaga Komisija – Dokumenti, ki izvirajo od države članice – Dokumenti, izmenjani v okviru sistema nadzora, da se zagotovi skladnost s pravili skupne ribiške politike – Člen 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009 – Dostop javnosti na podlagi prošnje, ki jo je vložila nevladna organizacija – Ničnostna tožba – Dopustnost – Obveznost obrazložitve – Lojalno sodelovanje – Izbira pravne podlage“
V zadevi T‑653/16,
Republika Malta, ki jo zastopa A. Buhagiar, agentka,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata J. Baquero Cruz in F. Clotuche‑Duvieusart, agenta,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti odločbe generalnega sekretarja Komisije z dne 13. julija 2016 glede potrdilne prošnje organizacije Greenpeace za dostop do dokumentov, ki se nanašajo na domnevno nepravilno odpremo živega modroplavutega tuna iz Tunizije v ribogojnico tunov na Malti, v delu, v katerem se z njo organizaciji Greenpeace odobri dostop do dokumentov malteških organov,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi S. Gervasoni, predsednik, K. Kowalik‑Bańczyk (poročevalka), sodnica, in C. Mac Eochaidh, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
izreka naslednjo
Sodbo
I. Dejansko stanje
1
Okoljska organizacija Greenpeace je Evropski komisiji marca 2010 poslala podatke o domnevno nepravilni odpremi živega modroplavutega tuna iz Tunizije v ribogojnico tunov na Malti.
2
Na podlagi teh informacij je Komisija s Sklepom C(2010) 7791 final z dne 12. novembra 2010 Republiko Malto obvestila o nepravilnostih, ki jih je ugotovila na področju nadzora nad dejavnostmi v zvezi z modroplavutim tunom, in od nje zahtevala uvedbo administrativne poizvedbe v skladu s členom 102(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL 2009, L 343, str. 1).
3
Po koncu administrativne poizvedbe, ki jo je izvedla Republika Malta (v nadaljevanju: administrativna poizvedba), je Komisija v sodelovanju s to državo članico s Sklepom Komisije C(2011) 6257 final z dne 12. septembra 2011 in na podlagi člena 102(4) Uredbe št. 1224/2009 pripravila akcijski načrt za odpravo pomanjkljivosti malteškega sistema za nadzor ribištva (v nadaljevanju: akcijski načrt). Komisija meni, da je Republika Malta ta akcijski načrt zadovoljivo izvedla že februarja 2013.
4
Medtem je organizacija Greenpeace z dopisom z dne 14. aprila 2010 Komisijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 331) zaprosila za dostop do dokumentov v zvezi z odpremo modroplavutega tuna iz točke 1 zgoraj, vključno z dokumenti, ki sta jih glede tega vprašanja izmenjali Republika Malta in Komisija (v nadaljevanju: prošnja z dne 14. aprila 2010). Ta dostop ji je Komisija nazadnje zavrnila s potrdilno odločbo z dne 3. marca 2011. Organizacija Greenpeace je nato 23. maja 2012 vložila pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic.
5
Z dopisom z dne 19. aprila 2012 je organizacija Greenpeace Komisijo zaprosila za dostop do različnih dokumentov, z datumom po vložitvi njene prošnje z dne 14. aprila 2010, zlasti do dopisov med Republiko Malto in Komisijo, ki so bili sestavljeni ali ki jih je zadnjenavedena prejela po 3. marcu 2011 (v nadaljevanju: prošnja z dne 19. aprila 2012). Komisija je nazadnje organizaciji Greenpeace dostop do teh dokumentov zavrnila s potrdilno odločbo z dne 25. septembra 2012. Organizacija Greenpeace je nato 26. aprila 2013 vložila novo pritožbo pri varuhu človekovih pravic.
6
Varuh človekovih pravic je v priporočilu z dne 29. junija 2015 ugotovil, da Komisija zavrnitve dostopa do dokumentov iz prošenj z dne 14. aprila 2010 in 19. aprila 2012 ni dovolj utemeljila, in Komisijo pozval, naj zagotovi dostop do zadevnih dokumentov ali navede tehtne razloge za zavrnitev.
7
Organizacija Greenpeace je z dopisom z dne 29. julija 2015 (v nadaljevanju: prvotna prošnja) ponovila prošnji z dne 14. aprila 2010 in 19. aprila 2012 ter se pri tem sklicevala na priporočila varuha človekovih pravic in znova zaprosila za dostop do vseh dokumentov, na katere sta se nanašali ti prošnji ter pritožbi, ki ju je preučil varuh človekovih pravic, in sicer do:
„–
vseh pisnih dokumentov v zvezi s prenosom modroplavutega tuna […] iz Tunizije na Malto in njegovim naknadnim dajanjem v kletko in/ali zakolom na Malti 20., 21. in 22. marca [2010], vključno z, na primer, kopijami potrdil o ulovu in prenosu, poročili opazovalcev itd.;
–
vseh video vsebin, ki dokumentirajo prevoz, dajanje v kletko in morda zakol tega tuna […];
–
vseh pisnih sporočil glede navedenih zadev med Komisijo in malteško [vlado] […];
–
Sklepa Komisije C(2010) 7791 [final] z dne 12. novembra 2010 […], vključno z vsemi njegovimi prilogami;
–
poročila malteških organov v odgovor na to prošnjo [v skladu s] členom 102(3) Uredbe [št. 1224/2009];
–
vseh dokumentov v zvezi s presojo poročila iz prejšnje [alinee] s strani Komisije;
–
akcijskega načrta […] in
–
vseh dopisov med [Republiko] Malto in Komisijo [glede] ugotovljenih nepravilnosti na področju nadzora nad dejavnostmi v zvezi z modroplavutim tunom na Malti, ki so bili pripravljeni ali prejeti po 3. marcu 2011“.
8
Komisija je Republiko Malto z elektronskim sporočilom 28. septembra 2015 obvestila o prvotni prošnji in se z njo posvetovala, da bi ji ta v petih delovnih dneh sporočila, ali nasprotuje razkritju dokumentov, ki izvirajo od nje in ki jih je Komisija navedla v tej fazi.
9
Republika Malta je 30. septembra 2015 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor.
10
Komisija je 5. novembra 2015 rok za odgovor Republike Malte podaljšala za petnajst delovnih dni. Komisija je Republiko Malto ob tej priložnosti obvestila, da se je odločila, da na eni strani organizaciji Greenpeace omogoči dostop do dokumentov Komisije in na drugi nadaljuje posvetovanja z njo glede dokumentov, ki izvirajo od malteških organov.
11
Republika Malta je z dopisom z dne 30. novembra 2015 Komisiji predložila svoje pripombe, v katerih je navedla razloge, zakaj meni, da dokumentov, ki izvirajo od nje in Komisije, ni mogoče razkriti.
12
Generalni direktor generalnega direktorata (GD) Komisije za pomorske zadeve in ribištvo je 23. decembra 2015 organizaciji Greenpeace zavrnil dostop do dokumentov, ki izvirajo od Republike Malte in so bili navedeni v tej fazi, ker je zadnjenavedena nasprotovala razkritju vseh dokumentov, ki izvirajo od nje (v nadaljevanju: prvotna odločba).
13
Organizacija Greenpeace je 20. januarja 2016 vložila potrdilno prošnjo (v nadaljevanju: potrdilna prošnja).
14
Komisija je z dopisom z dne 13. aprila 2016 Republiko Malto obvestila o vložitvi potrdilne prošnje. V tem dopisu je Komisija pojasnila, da je po pregledu obsega prvotne prošnje navedla druge dokumente, ki izvirajo tako od njenih služb kot od malteških organov in na katere se ta prošnja nanaša. Zato se je Komisija v navedenem dopisu z Republiko Malto posvetovala, da bi ji ta v petih delovnih dneh sporočila, ali še vedno nasprotuje popolnemu ali delnemu razkritju dokumentov, ki izvirajo od nje, vključno z dokumenti, ki so bili navedeni na novo.
15
Republika Malta je 18. aprila 2016 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor.
16
Komisija je 27. aprila 2016 rok za odgovor Republike Malte podaljšala za deset delovnih dni.
17
Republika Malta je 3. maja 2016 Komisijo obvestila, da nasprotuje razkritju vseh dokumentov, ki izvirajo od malteških organov, vključno s tistimi, ki so bili navedeni v fazi preizkusa potrdilne prošnje.
18
Komisija je 19. maja 2016 Republiko Malto pozvala, naj v desetih delovnih dneh pojasni razloge in obseg svojega nasprotovanja posredovanju zadevnih dokumentov.
19
Republika Malta je 27. maja 2016 odgovorila, da v celoti ostaja pri stališču, ki ga je – po njenem mnenju dovolj natančno – izrazila v dopisu z dne 3. maja 2016.
20
Generalni sekretar Komisije je 13. julija 2016 sprejel odločbo glede potrdilne prošnje organizacije Greenpeace (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Z dopisom s tega dne je Komisija Republiko Malto obvestila o sprejetju izpodbijane odločbe.
21
Komisija je z izpodbijano odločbo organizaciji Greenpeace v različici, iz katere so bili odstranjeni osebni podatki, med drugim odobrila dostop do različnih dokumentov, ki izvirajo tako od njenih služb kot od malteških organov. Dokumenti Komisije, za katere je bilo določeno razkritje, so bili bodisi dokumenti, ki so bili navedeni v fazi preizkusa prvotne prošnje, vendar nato pomotoma niso bili posredovani organizaciji Greenpeace (dokumenti, navedeni v prilogi F k izpodbijani odločbi), bodisi dokumenti, ki so bili navedeni šele v fazi preizkusa potrdilne prošnje (dokumenti, navedeni v prilogi D k izpodbijani odločbi). Dokumenti, ki izvirajo od Republike Malte, za katere je bilo določeno razkritje, so vključevali dokumente, ki so bili navedeni v fazi preizkusa prvotne prošnje (dokumenti, ki so v prilogi B k izpodbijani odločbi navedeni pod številkami od 112 do 230, v nadaljevanju: dokumenti od št. 112 do 230), in dokumente, ki so bili navedeni šele v fazi preizkusa potrdilne prošnje (dokumenti, ki so v prilogi B k izpodbijani odločbi navedeni pod številkami od 1 do 111 in od 231 do 240, v nadaljevanju: dokumenti od št. 1 do 111 in od 231 do 240).
II. Postopek in predlogi strank
22
Republika Malta je 19. septembra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
23
Republika Malta je istega dne z ločenima vlogama v sodnem tajništvu Splošnega sodišča predlagala izdajo začasne odredbe za odlog izvršitve izpodbijane odločbe in zaupno obravnavo nekaterih podatkov iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe ter njenih prilog v razmerju do javnosti.
24
Komisija je 12. decembra 2016 vložila odgovor na tožbo.
25
Tožeča stranka je 30. marca 2017 vložila repliko in Komisija 19. maja 2017 dupliko.
26
Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 25. avgusta 2017, Malta/Komisija (T‑653/16 R, neobjavljen, EU:T:2017:583), ugodil predlogu za izdajo začasne odredbe in pridržal odločitev o stroških.
27
Republika Malta Splošnemu sodišču predlaga, naj:
–
izpodbijano odločbo v delu, v katerem je s to odločbo odobren dostop do dokumentov, ki izvirajo od malteških organov, razglasi za nično;
–
Komisiji naloži plačilo stroškov.
28
Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
–
tožbo zavrne;
–
Republiki Malti naloži plačilo stroškov.
III. Pravo
29
Republika Malta v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvič, na prekoračitev procesnih rokov iz Uredbe št. 1049/2001 in kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja, drugič, na kršitev obsega prvotne prošnje in njeno napačno obravnavo kot novo prošnjo za dostop do dokumentov, tretjič, na nezakonito razširitev obsega prošnje za dostop do dokumentov v fazi preizkusa potrdilne prošnje in kršitev načela dobrega upravljanja, in četrtič, na kršitev člena 113 Uredbe št. 1224/2009. Republika Malta v repliki navaja še peti tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve.
A. Dopustnost
30
Komisija trdi, da predlogi Republike Malte, vsekakor pa nobeden od tožbenih razlogov, ki jih je navedla v utemeljitev teh predlogov, niso dopustni.
1.
Dopustnost predlogov Republike Malte in prvih štirih tožbenih razlogov, navedenih v utemeljitev teh predlogov
31
Komisija primarno trdi, da tožba Republike Malte ni dopustna, ker se nanaša na razglasitev ničnosti „potrdilne odločbe v širšem smislu“, ne pa „ločene odločbe“ Komisije o odobritvi dostopa do dokumentov, ki izvirajo od malteških organov, kljub njihovemu nasprotovanju na podlagi člena 4(5) Uredbe št. 1049/2001. Komisija podredno trdi, da prvi štirje tožbeni razlogi, ki jih je Republika Malta navedla v utemeljitev svoje tožbe, niso dopustni, ker ti tožbeni razlogi „ne temeljijo na vsebinskih izjemah [od dostopa javnosti do dokumentov] iz člena 4(1) do (3) Uredbe […] št. 1049/2001“.
32
Republika Malta ta ugovor nedopustnosti prereka.
33
Opozoriti je treba, da Evropska unija temelji na vladavini prava in da se v njej nadzoruje skladnost vseh aktov njenih institucij, zlasti s Pogodbama in splošnimi pravnimi načeli (glej sodbo z dne 6. oktobra 2015, Schrems, C‑362/14, EU:C:2015:650, točka 60 in navedena sodna praksa). S Pogodbama je bil namreč uveden celovit sistem pravnih sredstev in postopkov, ki Sodišču Evropske unije omogoča presojanje zakonitosti aktov institucij (sodba z dne 23. aprila 1986, Les Verts/Parlament, 294/83, EU:C:1986:166, točka 23).
34
To načelo je izraženo zlasti v členu 263 PDEU, v skladu s katerim Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost aktov Komisije razen priporočil in mnenj in je v ta namen pristojno za odločanje o tožbah zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.
35
Iz tega izhaja, da lahko države članice z ničnostno tožbo izpodbijajo vse odločitvene akte Komisije, tako predpise kot posamične akte, in v zvezi s tem v utemeljitev svojih predlogov navajajo kateri koli tožbeni razlog, ki se nanaša zlasti na bistveno kršitev postopka ali kršitev pravnih pravil, sprejetih za izvajanje Pogodb (glej v tem smislu sodbo z dne 20. marca 1985, Italija/Komisija, 41/83, EU:C:1985:120, točka 30).
36
Na prvem mestu iz tega izhaja, da je dopustno, da država članica z ničnostno tožbo izpodbija odločbo Komisije, sprejeto na podlagi Uredbe št. 1049/2001, s katero se fizični ali pravni osebi omogoči dostop do dokumentov, s katerimi razpolaga zadnjenavedena in ki izvirajo od te države članice, ne da bi bilo treba navesti drugo odločbo Komisije o zavrnitvi nasprotovanja navedene države članice razkritju zadevnih dokumentov, ki naj bi bila edina izpodbojna.
37
Na drugem mestu, dopustno je, da država članica v utemeljitev tožbe zoper odločbo Komisije, s katero se tretji osebi dovoli dostop do dokumentov, navaja vse tožbene razloge, ki se nanašajo na katerega od štirih primerov vložitve ničnostne tožbe iz člena 263 PDEU in, natančneje, vse tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev postopkovnega ali materialnega pravila, za katero šteje, da je upoštevno, ne glede na upoštevnost tega tožbenega razloga. Zato v zvezi z dopustnostjo tožbenega razloga, ki je bil naveden zoper tako odločbo, ni treba razlikovati, ali je pravilo, katerega kršitev se zatrjuje, določeno z Uredbo št. 1049/2001 ali drugim pravnim instrumentom.
38
Trditve Komisije, ki se v bistvu nanašajo na to, da naj bi člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 uokviril in omejil pravico držav članic, da nasprotujejo razkritju dokumentov, ki naj bi jih poslali instituciji, ne omajejo teh ugotovitev.
39
V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 določa, da lahko „[d]ržava članica […] institucijo prosi, naj ne razkrije dokumenta, ki izvira iz [od] te države članice, brez njenega predhodnega soglasja“.
40
Res je sicer, da se je člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 razlagal tako, da zadevni državi članici omogoča, da razkritju dokumentov, ki izvirajo od nje, nasprotuje zgolj na podlagi vsebinskih izjem, določenih v členu 4, od (1) do (3), te uredbe, in če glede tega skrbno obrazloži svoje stališče (sodbi z dne 18. decembra 2007, Švedska/Komisija, C‑64/05 P, EU:C:2007:802, točka 99, in z dne 21. junija 2012, IFAW Internationaler Tierschutz‑Fonds/Komisija, C‑135/11 P, EU:C:2012:376, točka 59).
41
Vendar to omejevanje pravice do sodelovanja pri odločanju Unije, ki je zadevni državi članici podeljena s členom 4(5) Uredbe št. 1049/2001, tej državi članici ne sme preprečiti, da predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije o odobritvi dostopa do zadevnih dokumentov in da se pri tem sklicuje na druge nezakonitosti, kot tiste, ki se nanašajo na kršitev člena 4 Uredbe št. 1049/2001. Nasprotna razlaga, ki jo predlaga Komisija, bi namreč zakonodajalcu Unije omogočila, da omeji obseg pravice do pravnega sredstva, ki je državam članicam zagotovljena v členu 263 PDEU, in tako krši celovit sistem pravnih sredstev in postopkov, ki je bil uveden s Pogodbama in Sodišču Evropske unije omogoča presojanje zakonitosti aktov institucij.
42
Dodati je treba, da je v členu 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členu 15(3) PDEU, ki ju navaja Komisija, vsem državljanom Unije in vsem fizičnim ali pravnim osebam s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic sicer zagotovljena pravica dostopa do dokumentov institucij. Vendar se s tem, da se državi članici dovoli, da vloži ničnostno tožbo zoper odločbo Komisije o odobritvi dostopa do dokumentov in v ta namen navede vse tožbene razloge, s katerimi se izpodbija zakonitost tega odločbe, ne povzroči neupravičenega omejevanja pravice dostopa do dokumentov, ampak se sodišču Unije zgolj omogoči nadzor zakonitosti navedene odločbe glede celote postopkovnih in materialnih pravil, ki se lahko uporabljajo, in se tako zagotovi pravica zadevne države članice do učinkovitega pravnega sredstva.
43
Iz tega sledi, da so na eni strani predlogi Republike Malte za razglasitev delne ničnosti izpodbijane odločbe in na drugi prvi štirje tožbeni razlogi, navedeni v njihovo utemeljitev, dopustni.
44
Zato je treba ugovor nedopustnosti, ki ga je Komisija uveljavljala zoper predloge Republike Malte in prve štiri tožbene razloge, navedene v njihovo utemeljitev, zavrniti.
2.
Dopustnost petega tožbenega razloga: kršitev obveznosti obrazložitve
45
Komisija meni, da je bil peti tožbeni razlog, ki se nanaša na nezadostno obrazložitev izpodbijane odločbe, prvič naveden v repliki in zato v skladu s členom 84(1) Poslovnika Splošnega sodišča ni dopusten.
46
V zvezi s tem je sicer treba opozoriti, da v skladu s členom 84(1) Poslovnika navajanje novih tožbenih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom.
47
Vendar v skladu z ustaljeno sodno prakso neobstoj ali nezadostnost obrazložitve pomeni bistveno kršitev postopka v smislu člena 263 PDEU in je razlog javnega reda, na katerega lahko pazi in mora paziti sodišče Unije po uradni dolžnosti (sodba z dne 20. marca 1959, Nold/Visoka oblast,18/57, EU:C:1959:6, str. 115; glej tudi sodbo z dne 2. decembra 2009, Komisija/Irska in drugi, C‑89/08 P, EU:C:2009:742, točka 34 in navedena sodna praksa).
48
V teh okoliščinah lahko Splošno sodišče sprejme tožbeni razlog tožečih strank, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ne da bi bilo treba preučiti, ali ta razlog izpolnjuje zahteve iz člena 84(1) Poslovnika (glej v tem smislu sodbo z dne 20. julija 2017, Badica in Kardiam/Svet, T‑619/15, EU:T:2017:532, točka 43).
49
Utemeljenost petega tožbenega razloga bo zato preučena v točkah od 51 do 65.
B. Vsebinska presoja
50
Splošno sodišče meni, da je treba najprej preučiti peti tožbeni razlog, ki se nanaša na nezadostno obrazložitev izpodbijane odločbe, nato skupaj prve tri tožbene razloge, ki se nanašajo na postopek sprejetja te odločbe, in nazadnje četrti tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 113 Uredbe št. 1224/2009.
1.
Peti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve
51
Republika Malta trdi, da Komisija v izpodbijani odločbi niti v dopisu z dne 13. julija 2016, s katerim je malteške organe obvestila o sprejetju te odločbe, ni zadostno pojasnila razlogov, iz katerih se je odločila za odstop od svoje prejšnje prakse glede, prvič, zahteve po natančnosti prošenj za dostop do dokumentov, drugič, nedopustnosti potrdilnih prošenj, ki presegajo obseg prvotnih prošenj, in tretjič, nerazkritja dokumentov, ki niso bili posebej navedeni v prošnji za dostop, zlasti če izvirajo od tretjih. Republika Malta Komisiji očita tudi, da ji ni poslala nobenega pojasnila v zvezi z razlogi, zakaj je menila, da številni dokumenti, ki izvirajo od malteških organov, spadajo v obseg prošnje za dostop do dokumentov in jih je zato treba razkriti, čeprav je Republika Malta v zvezi s tem Komisiji v fazi posvetovanja večkrat postavila vprašanje.
52
Komisija prereka trditve Republike Malte.
53
Opozoriti je treba, da mora biti v skladu z ustaljeno sodno prakso obrazložitev, predpisana s členom 296 PDEU, prilagojena naravi zadevnega pravnega akta, ugotovitve institucije, ki je akt izdala, pa morajo biti izražene tako jasno in nedvoumno, da lahko zadevni subjekt razbere razloge za sprejeti ukrep in pristojno sodišče opravi nadzor. Zahteva po obrazložitvi se presoja glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino pravnega akta, vrsto navedenih razlogov in interes, ki bi ga lahko imel naslovnik ali druge osebe, na katere se pravni akt neposredno in posamično nanaša, za pridobitev pojasnil. Ni potrebno, da so v obrazložitvi navedeni vsi upoštevni dejanski ali pravni elementi, saj se vprašanje, ali obrazložitev zadostuje zahtevam člena 296 PDEU, ne presoja zgolj na podlagi besedila, temveč tudi vsebine ter vseh pravnih pravil z zadevnega področja (sodba z dne 2. aprila 1998, Komisija/Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, EU:C:1998:154, točka 63; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 1. julija 2008, Chronopost in La Poste/UFEX in drugi, C‑341/06 P in C‑342/06 P, EU:C:2008:375, točka 88 in navedena sodna praksa).
54
Poleg tega iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija, ko gre občutno dlje od predhodno sprejetih odločitev in odstopa od ustaljene prakse odločanja, svoje razlogovanje razviti izrecno (sodbi z dne 26. novembra 1975, Groupement des fabricants de papiers peints de Belgique in drugi/Komisija, 73/74, EU:C:1975:160, točka 31, in z dne 29. septembra 2011, Elf Aquitaine/Komisija, C‑521/09 P, EU:C:2011:620, točka 155).
55
V obravnavani zadevi je treba najprej ugotoviti, da Republika Malta obstoja in zadostnosti obrazložitve izpodbijane odločbe ne prereka v delu, v katerem je v njem preučeno, ali so dokumenti, ki izvirajo od malteških organov in ki jih je navedla Komisija, zajeti v izjemah iz člena 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001 in se lahko zato razkrijejo na podlagi te uredbe. Republika Malta tudi ne prereka, da je Komisija poleg tega v izpodbijani odločbi podrobno pojasnila razloge, iz katerih je menila, da člen 113 Uredbe št. 1224/2009 ne izključuje uporabe določb Uredbe št. 1049/2001. Nazadnje, Republika Malta ne zanika, da se je lahko seznanila z utemeljitvijo izpodbijane odločbe in da lahko v okviru te tožbe izpodbija njene razloge.
56
Nasprotno, Republika Malta Komisiji na prvem mestu v bistvu očita, da je brez posebne obrazložitve odstopila od svoje prejšnje prakse odločanja na področju obravnave nenatančnih prošenj za dostop, navedbe dokumentov, ki spadajo na področje prošnje za dostop, in obravnave potrdilnih prošenj, ki presegajo obseg prvotnih prošenj.
57
Vendar je treba opozoriti, da se Republika Malta za dokaz obstoja take prakse odločanja omejuje na sklicevanje na sodbo z dne 2. julija 2015, Typke/Komisija (T‑214/13, EU:T:2015:448, točka 13), in s tem na navedbo primera, v katerem je generalni sekretar Komisije potrdilno prošnjo zavrnil v delu, v katerem se je ta nanašala na vidik, ki ni bil zajet v ustrezni prvotni prošnji. Vendar sklicevanje zgolj na to sodbo ne more dokazati obstoja ustaljene prakse odločanja glede obravnave nenatančnih prošenj za dostop, navedbe dokumentov, ki spadajo na področje prošnje za dostop, ali celo obravnave potrdilnih prošenj, ki presegajo obseg prvotnih prošenj. Zato Republika Malta ob neobstoju dokazane prejšnje ustaljene prakse, od katere naj bi Komisija odstopila, tej instituciji ne more očitati, da ni navedla razlogov za domnevno spremembo svojega pristopa (glej v tem smislu sodbi z dne 28. aprila 2010, Amann & Söhne in Cousin Filterie/Komisija, T‑446/05, EU:T:2010:165, točki 118 in 158, in z dne 20. septembra 2012, Poljska/Komisija, T‑333/09, neobjavljena, EU:T:2012:449, točka 92).
58
Republika Malta Komisiji na drugem mestu očita tudi, da v izpodbijani odločbi ali pred njo kljub njenim zahtevam za pojasnilo v tem smislu med fazo posvetovanja, zlasti v dopisih z dne 30. septembra 2015, 30. novembra 2015 in 27. maja 2016, ni zadostno utemeljila povezave nekaterih dokumentov s prošnjo za dostop do dokumentov.
59
V zvezi s tem, najprej, sicer drži, da je Republika Malta v dopisu z dne 30. septembra 2015 pri Komisiji povprašala o razlogih, iz katerih je zadnjenavedena spremenila prej izraženo stališče in s prvotno prošnjo zajela dokumente, ki sta si jih izmenjali, zlasti elektronska sporočila in zapisnike sestankov. Drugič, izkaže se, da je Republika Malta v dopisu z dne 30. novembra 2015 navedla, da po njenem mnenju številni dokumenti, za katere je Komisija presodila, da so upoštevni, niso zajeti v prošnji za dostop. Nazadnje, ni sporno, da je v dopisu z dne 27. maja 2016 Republika Malta vložila ugovor zoper to, da je Komisija v potrdilni fazi navedla nove dokumente, ker po mnenju Republike Malte tako ravnanje pomeni razširitev obsega prošnje, ki v skladu z določbami člena 7(2) Uredbe št. 1049/2001 ni dovoljena.
60
Vendar je treba, prvič, navesti, da so se z dopisom z dne 30. septembra 2015 od Komisije sicer zahtevala izrecna pojasnila, vendar je bil ta dopis poslan pred prvotno odločbo, s katero se je ugodilo ugovoru Republike Malte in organizaciji Greenpeace zavrnil dostop do dokumentov od št. 112 do 230. V teh okoliščinah Republika Malta Komisiji ne more očitati, da v prvotni odločbi ni odgovorila na njeno zahtevo za pojasnila, in ker navedene zahteve za pojasnila nato ni ponovila, se več ne more pritoževati, da Komisija v izpodbijani odločbi nanjo ni odgovorila.
61
Drugič, opozoriti je treba, da dopis z dne 30. novembra 2015, ki je prav tako iz obdobja pred sprejetjem prvotne odločbe, ni vseboval nobenih pojasnil, ki bi omogočala opredelitev dokumentov, na katere se je nanašal, in razumevanje razlogov, zakaj naj zadevni dokumenti ne bi bili zajeti v prošnji za dostop. Poleg tega se v tem dopisu ni zaprosilo za nikakršno pojasnilo Komisije in zato ta od nje ni zahteval nobenega odgovora.
62
Tretjič, ugotoviti je treba, da je Republika Malta v dopisu z dne 27. maja 2016 potrdila, da ni izpodbijala konkretne povezave vsakega posameznega dokumenta, ki jih je Komisija navedla v fazi preizkusa potrdilne prošnje, s prošnjo za dostop in od Komisije tudi ni zahtevala pojasnil o tej točki. Republika Malta se je namreč v dopisu z dne 27. maja 2016 omejila na načelno izpodbijanje tega, da se v fazi preizkusa potrdilne prošnje s prošnjo za dostop zajamejo tudi dokumenti, ki niso bili navedeni v fazi preizkusa prvotne prošnje.
63
V zvezi s tem pa je Komisija v izpodbijani odločbi poudarila, da je po pregledu prošnje za dostop navedla druge dokumente, ki so zajeti s to prošnjo (dokumenti od št. 1 do 111 in od 231 do 240). Res je sicer, da Komisija v tej odločbi ni navedla, zakaj je menila, da lahko, čeprav o razkritju teh dokumentov v fazi preizkusa prvotne prošnje ni odločala, s prošnjo za dostop zajame dokumente v fazi preizkusa potrdilne prošnje. Vendar je treba opozoriti, da je Komisija v dopisu z dne 27. aprila 2016 Republiki Malti že pojasnila, da je naloga generalnega sekretarja Komisije, da neodvisno preuči prvotno odločbo, ki jo je sprejel generalni direktor GD za pomorske zadeve in ribištvo, in da mora generalni sekretar v okviru te preučitve preveriti, ali so bili vsi dokumenti, ki spadajo v obseg prošnje, navedeni v fazi prvotne odločbe, zlasti kadar, kot v obravnavani zadevi, vlagatelj prošnje za dostop izpodbija popolnost seznama dokumentov, ki so bili navedeni v fazi prvotne odločbe. V teh okoliščinah ni bilo nujno, da Komisija v izpodbijani odločbi ponovno navede razloge, zakaj je lahko s prošnjo za dostop zajela nove dokumente, ki so bili prvič navedeni v fazi preizkusa potrdilne prošnje.
64
Iz tega izhaja, da v izpodbijani odločbi ni bila storjena kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo zatrjuje Republika Malta.
65
Zato je treba peti tožbeni razlog, ki ga je Splošno sodišče preučilo na podlagi svoje pristojnosti, da po uradni dolžnosti preizkusi razloge javnega reda, zavrniti kot neutemeljen.
2.
Prvi trije tožbeni razlogi, ki se nanašajo na postopek sprejetja izpodbijane odločbe
66
Republika Malta s prvim tožbenim razlogom v bistvu trdi, da Komisija prvotne prošnje in potrdilne prošnje ni obravnavala v rokih iz členov 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001 in da je s tem kršila svojo obveznost lojalnega sodelovanja z malteškimi oblastmi. Glede na trditve Republike Malte je mogoče ta pritožbeni razlog razdeliti na tri očitke, od katerih se prvi nanaša na prepozno pošiljanje prvotne prošnje in potrdilne prošnje malteškim organom za posvetovanje, drugi na določitev pretirano kratkih rokov za odgovor malteškim organom, tretji pa na prepoznost prvotne odločbe in izpodbijane odločbe, ker sta bili ti odločbi sprejeti po izteku rokov iz Uredbe št. 1049/2001 in ker je bila izpodbijana odločba poleg tega sprejeta po zavrnitvi potrdilne prošnje z molkom organa.
67
Z drugim tožbenim razlogom Republika Malta v bistvu trdi, da je Komisija kršila obseg prvotne prošnje, ker jo je obravnavala kot novo prošnjo za dostop do številnih dokumentov, ki niso bili v zvezi s prejšnjima prošnjama ali jih organizacija Greenpeace ni posebej opredelila. V okviru tega tožbenega razloga Republika Malta Komisiji zlasti očita, da je v obseg prošnje za dostop vključila večinoma novejše dokumente, ki na eni strani niso bili izrecno zajeti v prošnjah z dne 14. aprila 2010 in 19. aprila 2012, na drugi pa zaradi njihove vsebine niso bili povezani z nepravilnostmi, ki jih je organizacija Greenpeace očitala leta 2010, ali z administrativno poizvedbo.
68
S tretjim tožbenim razlogom Republika Malta v bistvu trdi, da je Komisija s tem, da je v fazi preizkusa potrdilne prošnje in na podlagi ne dovolj natančne prošnje navedla nove dokumente, ki dotlej niso bili navedeni kot dokumenti, zajeti s to prošnjo, nezakonito razširila obseg prošnje za dostop do dokumentov in kršila načelo dobrega upravljanja. V okviru tega tožbenega razloga Republika Malta Komisiji zlasti očita, prvič, da organizacije Greenpeace na podlagi člena 6(2) Uredbe št. 1049/2001 ni pozvala, naj pojasni svojo prošnjo za dostop do dokumentov, drugič, da prvotne prošnje za dostop do dokumentov ni poglobljeno preučila, tretjič, da je nekatere dokumente preučila samo v fazi preizkusa potrdilne prošnje, kar pomeni kršitev členov 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001, s katerima je postopek preučitve prošenj za dostop do dokumentov organiziran v dveh fazah, in četrtič, da je v zvezi z določitvijo predmeta in obsega prošnje za dostop do dokumentov storila očitno napako pri presoji.
69
Iz trditev, ki jih je Republika Malta navedla v utemeljitev prvih treh tožbenih razlogov, izhaja, da Komisiji očita, da je kršila različna postopkovna pravila iz členov 4 in od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001, od katerih nekatera izhajajo tudi iz obveznosti lojalnega sodelovanja.
70
Za namene morebitne preučitve utemeljenosti prvih treh tožbenih razlogov je treba najprej ugotoviti, ali in v kolikšnem obsegu so ti razlogi upoštevni.
a)
Upoštevnost prvih treh tožbenih razlogov
71
Za presojo, ali in v kolikšni meri so prvi trije tožbeni razlogi upoštevni, je treba po mnenju Splošnega sodišča uvodoma predstaviti načine in cilje postopka preizkusa prošenj za dostop do dokumentov. V zvezi s tem je treba razlikovati med postopkovnimi pravili iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 na eni strani in postopkovnimi pravili, ki so določena v členu 4(4) in (5) te uredbe ali izhajajo iz obveznosti lojalnega sodelovanja, na drugi.
1) Postopkovna pravila iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001
72
Postopkovna pravila iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 je mogoče povzeti tako.
73
Na prvem mestu, prošnje za dostop morajo biti dovolj natančne, da lahko institucija ugotovi, za kateri dokument gre (člen 6(1) Uredbe št. 1049/2001). Če prošnja ni dovolj natančna, institucija prosi prosilca, naj prošnjo pojasni, in mu pri tem pomaga, na primer tako, da mu zagotovi informacije o uporabi javnih registrov dokumentov (člen 6(2) te uredbe). Če se prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko zadevna institucija s prosilcem tudi neuradno posvetuje o primerni rešitvi (člen 6(3) navedene uredbe). Splošneje, institucije morajo dati informacije in pomagati državljanom v zvezi s tem, kako lahko dostopajo do dokumentov (člen 6(4) Uredbe št. 1049/2001).
74
Na drugem mestu, tako prvotne prošnje kot potrdilne prošnje se morajo obravnavati takoj, saj mora institucija o teh prošnjah odločiti v petnajstih delovnih dneh in v primeru zavrnitve vlagatelju navesti razloge za to zavrnitev (glej člen 7(1) in člen 8(1) Uredbe št. 1049/2001). V izjemnih primerih, na primer kadar se prvotna ali potrdilna prošnja nanaša na zelo dolg dokument ali na veliko dokumentov, se lahko ta rok podaljša za petnajst delovnih dni (glej člen 7(3) in člen 8(2) te uredbe). Če institucija na prvotno prošnjo ne odgovori v predpisanem roku, ima prosilec pravico do vložitve potrdilne prošnje, v kateri institucijo prosi, naj ponovno preuči svoje stališče (člen 7(4) navedene uredbe). Če institucija na potrdilno prošnjo ne odgovori v predpisanem roku, lahko prosilec šteje, da je odgovor nikalen, in proti instituciji sproži sodni postopek (člen 8(3) Uredbe št. 1049/2001).
75
Iz postopkovnih pravil iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 in, splošneje, iz celote določb te uredbe je mogoče izpeljati več sklepov.
76
Prvič, iz določb členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 izhaja, da urejajo načine vložitve prošenj za dostop do dokumentov in kako zadevna institucija obravnava te prošnje. Zato se te določbe nanašajo le na razmerja med prosilcem in zadevno institucijo, ne pa tudi na odnose med institucijo in tretjimi osebami, kot so države članice, od katerih naj bi izvirali nekateri dokumenti.
77
Dalje, namen postopka iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 je, primarno, omogočiti hitro in lahko obravnavo prošenj za dostop do teh dokumentov, in, podredno, v skladu z načelom dobrega upravljanja preprečiti, da se instituciji naložijo nesorazmerne delovne obremenitve (glej v tem smislu sodbo z dne 2. oktobra 2014, Strack/Komisija, C‑127/13 P, EU:C:2014:2250, točke 25, 27 in 28). Iz tega izhaja, da je bil ta postopek uveden v interesu oseb, ki prosijo za dostop do dokumentov, ob hkratnem upoštevanju omejitev institucij. Nasprotno pa namen tega postopka ni varovati interes tretjih oseb, zlasti držav članic, da nasprotujejo razkritju nekaterih dokumentov, ki izvirajo od njih, in tudi ne upošteva omejitev tretjih strank in držav članic, kadar se z njimi posvetuje o morebitnem razkritju teh dokumentov.
78
To ugotovitev utemeljuje okoliščina, da je v skladu z njenim členom 1(a) namen Uredbe št. 1049/2001 „zagotovi[t]i čim širši dostop do dokumentov“ in da temelji na načelu, izraženem v uvodni izjavi 11, da „bi morali biti vsi dokumenti institucij dostopni javnosti“. Ta uredba in zlasti njene postopkovne določbe zato v največji meri omogočajo izvrševanje pravice dostopa do dokumentov (glej v tem smislu sodbo z dne 29. junija 2010, Komisija/Bavarian Lager, C‑28/08 P, EU:C:2010:378, točka 49), namesto, da bi jo oteževale, zlasti s tem, da bi izvrševanje te pravice pogojevale s formalnimi ovirami, ki niso nepogrešljive.
79
Nazadnje, vložitev prošnje za dostop do dokumentov ni edini način dostopa do dokumentov. V skladu s členom 2(4) Uredbe št. 1049/2001 so namreč dokumenti, ki jih hranijo institucije, dostopni javnosti na pisno prošnjo ali neposredno v elektronski obliki ali prek registra. Zato poleg členov od 6 do 10, ki se nanašajo na obravnavo prošenj za dostop do dokumentov in načine dostopa na podlagi prošnje, Uredba št. 1049/2001 vsebuje tudi določbe o vodenju registrov dokumentov (člen 11 te uredbe), neposrednem dostopu do dokumentov v elektronski obliki ali prek registra (člen 12 navedene uredbe) in objavi nekaterih dokumentov v Uradnem listu (člen 13 navedene uredbe).
80
Iz tega izhaja, da instituciji nič ne preprečuje, da dokumente objavi, tudi če pri njej ni bil vložen noben predlog v tem smislu, ali da zaradi preglednosti in popolnosti osebi, ki je vložila prošnjo na podlagi Uredbe št. 1049/2001, pošlje dokumente, ki jih ta oseba ni izrecno opredelila in se njena prošnja nanje ne nanaša izrecno.
81
V teh okoliščinah kršitev pravil o preizkusu prošenj za dostop do dokumentov iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 ne more vplivati na zakonitost odločbe o odobritvi dostopa do dokumentov, čeprav bi v nekaterih primerih lahko vplivala na zakonitost odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov.
82
Namreč, prvič, v zvezi s členom 6 Uredbe št. 1049/2001 je treba pojasniti, da institucija prošnje ne more zavrniti kot ne dovolj natančno, ne da bi prosilca predhodno pozvala, naj pojasni svojo prošnjo (glej v tem smislu sodbi z dne 26. oktobra 2011, Dufour/ECB, T‑436/09, EU:T:2011:634, točka 31, in z dne 22. maja 2012, Internationaler Hilfsfonds/Komisija, T‑300/10, EU:T:2012:247, točke od 84 do 87), vendar ji ni mogoče očitati, da je dostop do dokumentov odobrila na podlagi domnevno nenatančne prošnje, ne da bi prosilca predhodno pozvala, naj pojasni svojo prošnjo.
83
Če namreč prosilec ni bil pozvan, naj pojasni svojo prošnjo, se ne institucija ne a fortiori tretje osebe ne morejo uspešno sklicevati na domnevno nejasnosti prošnje tožeče stranke (glej v tem smislu sodbo z dne 19. novembra 2014, Ntouvas/ECDC, T‑223/12, neobjavljena, EU:T:2014:975, točka 46). Zato lahko institucija – če meni, da lahko brez nesorazmerne delovne obremenitve sama ugotovi, kateri so vsi dokumenti, ki so lahko zajeti s prošnjo, tudi če je besedilo te prošnje splošno in se nanaša na številne dokumente – o tej prošnji odloči, ne da bi predhodno vlagatelja pozvala, naj jo pojasni, in nato po potrebi omogoči dostop do vseh ugotovljenih dokumentov, če ti ne spadajo med izjeme, ki so določene zlasti v členu 4 Uredbe št. 1049/2001.
84
Poleg tega lahko institucija, ker mora celovito preizkusiti vse dokumente, na katere se nanaša prošnja za razkritje (glej v tem smislu sodbo z dne 22. maja 2012, Internationaler Hilfsfonds/Komisija, T‑300/10, EU:T:2012:247, točka 69), kadar koli, tudi prvič v fazi preizkusa potrdilne prošnje, ugotovi, kateri so novi dokumente, ki bi lahko bili zajeti s prošnjo.
85
Drugič, glede členov 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001 je treba opozoriti, da je cilj rokov, ki jih določata, zgolj hitra obravnava prošenj za dostop do dokumentov in pospešitev razkritja zaprošenih dokumentov, kadar je to razkritje mogoče.
86
Prav tako je treba opozoriti, da prekoračitev rokov iz členov 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001 ne pomeni odvzema pravice instituciji, da sprejme odločbo, in sama po sebi ne pomeni, da je zaradi nje v odločbi o zavrnitvi dostopa do dokumentov storjena nezakonitost, zaradi katere bi jo bilo treba razglasiti za nično (glej v tem smislu sodbe z dne 28. junija 2012, Komisija/Agrofert Holding, C‑477/10 P, EU:C:2012:394, točka 89; z dne 14. julija 2016, Sea Handling/Komisija, C‑271/15 P, neobjavljena, EU:C:2016:557, točke 78, 79 in 84; in z dne 19. januarja 2010, Co‑Frutta/Komisija, T‑355/04 in T‑446/04, EU:T:2010:15, točki 59 in 71).
87
Ta neobstoj učinka prekoračitve navedenih rokov velja še toliko bolj, kadar obstaja odločba o odobritvi dostopa do dokumentov, ker je v takem primeru prosilcu bilo ugodeno kljub prekoračitvi teh rokov, ki so bili določeni zgolj v njegovo korist.
88
Glede na navedeno se država članica zoper odločbo institucije o odobritvi dostopa do dokumentov ne more uspešno sklicevati na tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001.
89
V obravnavani zadevi pa je treba ob upoštevanju trditev, ki jih je Republika Malta navedla v utemeljitev prvih treh tožbenih razlogov in so povzeti zgoraj v točkah od 66 do 68, ugotoviti, da Republika Malta v okviru teh treh tožbenih razlogov uveljavlja nepravilnosti, ki vplivajo na postopek iz členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001, kot so zlasti razkritje dokumentov, ki niso izrecno navedeni v prvotni in potrditveni prošnji, identifikacije dokumentov v fazi preizkusa potrdilne prošnje ali neupoštevanje rokov za obravnavo prvotne in potrdilne prošnje.
90
Zato so tožbeni razlogi, ki se nanašajo na te nepravilnosti, iz razlogov, ki so navedeni zgoraj v točkah od 72 do 88, glede izpodbijane odločbe brezpredmetni.
2) Postopkovna pravila, ki so določena v členu 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ali izhajajo iz obveznosti lojalnega sodelovanja
91
Postopkovna pravila, ki so določena v členu 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ali izhajajo iz obveznosti lojalnega sodelovanja, je mogoče predstaviti tako.
92
Na prvem mestu, člen 4(4) Uredbe št. 1049/2001 določa, da se institucija glede dokumentov tretje osebe posvetuje s to osebo, da ugotovi, ali je treba uporabiti izjemo iz člena 4(1) ali (2) te uredbe, razen če je že jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne.
93
V zvezi s tem je bilo razsojeno, da je država članica pravico, da se je treba z njo pred razkritjem dokumentov, s katerimi razpolaga institucija in izvirajo od nje, posvetovati, v veliki meri pridobila že na podlagi člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001 (sodba z dne 18. decembra 2007, Švedska/Komisija, C‑64/05 P, EU:C:2007:802, točka 46).
94
Na drugem mestu, člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 določa, kot je bilo že navedeno zgoraj v točki 39, da lahko država članica institucijo prosi, naj dokumenta, ki izvira od nje, ne razkrije brez njenega predhodnega soglasja.
95
V zvezi s tem je treba pojasniti, da je člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 postopkovna določba, saj določa le zahtevo za predhodno soglasje zadevne države članice, če je ta predhodno predložila posebno prošnjo v tem smislu (sodbi z dne 18. decembra 2007, Švedska/Komisija, C‑64/05 P, EU:C:2007:802, točki 78 in 81, in z dne 21. junija 2012, IFAW Internationaler Tierschutz-Fonds/Komisija, C‑135/11 P, EU:C:2012:376, točki 53 in 54).
96
Na tretjem mestu, institucija, ki namerava objaviti dokumente, in država članica, od katere ti dokumenti izvirajo, sta dolžni v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU ravnati in sodelovati tako, da se bodo določbe Uredbe št. 1049/2001 lahko dejansko uporabile (sodba z dne 18. decembra 2007, Švedska/Komisija, C‑64/05 P, EU:C:2007:802, točka 85).
97
Zlasti morata institucija, na katero je bila naslovljena zahteva za dostop do dokumenta, ki izvira od države članice, in navedena država članica, takoj ko je ta institucija državi članici sporočila to zahtevo, brez odlašanja začeti lojalen dialog glede morebitne uporabe izjem iz člena 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001, pri čemer morata biti pozorni zlasti na to, da lahko navedena institucija odloči v rokih, v katerih mora na podlagi členov 7 in 8 te uredbe odločiti o tej zahtevi za dostop (sodba z dne 18. decembra 2007, Švedska/Komisija, C‑64/05 P, EU:C:2007:802, točka 86).
98
Iz določb člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ob razlagi v skladu z obveznostjo lojalnega sodelovanja tako izhaja, da so z njimi urejeni načini za posvetovanje institucije s tretjimi osebami, od katerih izvirajo dokumenti, in načini sodelovanja držav članic, od katerih izvirajo dokumenti, v postopku sprejemanja odločitev institucije o dostopu do dokumentov.
99
Zato v nasprotju z določbami členov od 6 do 8 Uredbe št. 1049/2001 določbe člena 4(4) in (5) te uredbe urejajo razmerja med institucijo in tretjimi osebami, zlasti državami članicami glede dokumentov, ki izvirajo od njih, njihov cilj pa je zaščita interesa navedenih tretjih oseb in držav članic, da nasprotujejo razkritju navedenih dokumentov.
100
V teh okoliščinah kršitev določb člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ter obveznosti lojalnega sodelovanja institucije z državo članico lahko vpliva na zakonitost odločbe o odobritvi dostopa do dokumentov, ki izvirajo od te države članice.
101
Glede na navedeno se lahko država članica zoper odločbo institucije o odobritvi dostopa do dokumentov, ki izvirajo od nje, uspešno sklicuje na tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ter na kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja pri izvajanju postopka, ki ga določa ta člen.
102
V obravnavani zadevi pa je treba ugotoviti, da Republika Malta v okviru prvega in drugega očitka prvega tožbenega razloga trdi tudi, da Komisija, ko se je z njo posvetovala na podlagi člena 4(4) Uredbe št. 1049/2001, da bi ji navedla, ali nasprotuje razkritju spornih dokumentov, ni v celoti sodelovala z njo, ker ji je po tem, ko ji je prepozno poslala prvotno in potrditveno prošnjo organizacije Greenpeace, določila pretirano kratek rok za odgovor. Republika Malta se s temi trditvami dejansko sklicuje na nepravilno izvedbo postopka iz člena 4(4) in (5) Uredbe št. 1049/2001 ter na kršitev obveznosti lojalnega sodelovanja v okviru tega postopka.
103
Zato so iz razlogov, navedenih zgoraj v točkah od 91 do 101, take trditve upoštevne glede izpodbijane odločbe.
104
Zato je treba preučiti le utemeljenost očitkov, ki se nanašata na določitev nezadostnih rokov za odgovor in nespoštovanje obveznosti lojalnega sodelovanja.
b)
Preizkus utemeljenosti očitkov, ki se nanašata na določitev nezadostnih rokov za odgovor in nespoštovanje obveznosti lojalnega sodelovanja
105
V obravnavani zadevi Republika Malta Komisiji ne očita le, da ji je prvotno prošnjo in potrdilno prošnjo poslala več mesecev po njunem prejemu, temveč tudi in predvsem, da ji je nato za preučitev, ali se lahko zadevni dokumenti glede na izjeme iz člena 4, od (1) do (3), Uredbe št. 1049/2001, in odločitev, ali bo uporabila svojo možnost iz člena 4(5) te uredbe, ter predlog, naj se ti dokumenti ne razkrijejo, dala le rok petih dni.
106
V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da člena 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001 institucijam nalagata, da na prvotne in potrdilne prošnje za dostop do dokumentov odgovorijo v določenih rokih, vendar nobena določba te uredbe ne določa roka, v katerem bi morala institucija državo članico obvestiti o vložitvi prošnje za dostop do dokumentov, ki izvirajo od nje, in ji poslati navedeno prošnjo. V Uredbi št. 1049/2001 zlasti ni pojasnjeno, kakšen rok za odgovor bi morala institucija določiti tej državi članici, da bi lahko ta navedeno institucijo obvestila o svojem morebitnem nasprotovanju razkritju zadevnih dokumentov.
107
Vendar glede na sodno prakso, navedeno zgoraj v točkah 96 in 97, iz obveznosti lojalnega sodelovanja izhaja, da mora Komisija v razmerjih z zadevno državo članico ravnati skrbno, da lahko sama odloči v rokih, ki so določeni v členih 7 in 8 Uredbe št. 1049/2001.
108
V obravnavanem primeru je treba na eni strani ugotoviti, da je Komisija prvotno prošnjo z dne 29. julija 2015 Republiki Malti poslala šele 28. septembra 2015, torej skoraj dva meseca po njenem prejemu, in da je ob tej priložnosti od te države članice zahtevala, naj ji v roku petih delovnih dni sporoči, ali nasprotuje razkritju dokumentov, ki izvirajo od malteških organov in so bili navedeni v tej fazi (dokumenti od št. 112 do 230).
| 34,914
| 1
|
2024/2024/62023CC0066/62023CC0066_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| null |
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,436
| 16,958
|
Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 22. februarja 2024(1)
Zadeva C‑66/23
Elliniki Ornithologiki Etaireia (ornitološko društvo Grčije) in drugi
proti
Ypourgos Esoterikon (ministrstvo za notranje zadeve, Grčija) in drugi
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija))
„Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Direktiva 2009/147/ES – Ohranjanje prosto živečih ptic – Direktiva 92/43/EGS – Ohranjanje naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst – Posebna območja varstva (POV) – Ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnovitev – Zajete vrste – Cilji ohranjanja – Prednostne naloge”
I. Uvod
1. V skladu z Direktivo o pticah(2) države članice vzpostavijo posebna območja varstva za ptice (v nadaljevanju: POV). Toda katere vrste ptic je treba tam zavarovati? Na to vprašanje je treba odgovoriti v tem postopku.
2. Vrste ptic, ki jih je treba zavarovati z določitvijo POV, so vrste iz Priloge I k Direktivi o pticah, ki jih je treba posebej zavarovati, ter vse redno pojavljajoče se selitvene vrste. Kot POV je treba določiti območja, ki so z znanstvenega vidika najprimernejša za varstvo zadevne vrste.
3. Za vsako območje je treba določiti ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev. Namen tega predloga za sprejetje predhodne odločbe je pojasniti, ali so ti ukrepi lahko omejeni na varstvo vrst ptic, ki so bile upoštevne za določitev območja, torej za varstvo katerih je območje najbolj primerno, ali pa morajo vključevati tudi druge ptice iz Priloge I in selitvene vrste, ki se prav tako pojavljajo na tem območju.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
1. Direktiva o pticah
4. Trenutno veljavna Direktiva o pticah je kodificirana različica prvotne direktive o pticah.(3) Za namene tega postopka sta obe različici – kolikor je razvidno – enaki.
5. Člen 4 Direktive o pticah določa določitev posebnih območij varstva za ptice:
„1. Vrste iz Priloge I so predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti.
V zvezi s tem se upoštevajo:
(a) vrste, ki jim grozi izumrtje;
(b) vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih;
(c) vrste, za katere se šteje, da so redke, ker so njihove populacije majhne ali pa so omejeno lokalno razširjene;
(d) druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost zaradi posebne narave svojih habitatov.
Kot osnova za vrednotenje se upoštevajo trendi in nihanja populacijskih nivojev.
Države članice razvrstijo zlasti ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša, kot posebna območja varstva za ohranjanje teh vrst, upoštevaje varstvene zahteve teh vrst na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva.
2. Države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu na geografskem območju morja in kopnega, kjer se uporablja ta direktiva, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh. Države članice zato posvetijo posebno pozornost varovanju mokrišč ter zlasti mokrišč mednarodnega pomena.
3. […]
4. V zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi izven teh območij varstva.“
2. Direktiva o habitatih
6. Direktiva o habitatih(4) razširja področje uporabe prava Unije o ohranjanju narave na druge živalske in rastlinske vrste ter na nekatere habitatne tipe in delno vključuje prejšnjo direktivo o pticah.
7. Člen 3(1) Direktive o habitatih opisuje omrežje evropskih ohranitvenih območij:
„Vzpostavi se usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. To omrežje, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II, omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.
Omrežje Natura 2000 vključuje posebna območja varstva, ki so jih države članice določile na podlagi Direktive [o pticah].“
8. Člen 4(4) Direktive o habitatih ureja določitev ohranitvenih območij na podlagi te direktive:
Ko je območje, pomembno za Skupnost, sprejeto skladno s postopkom iz odstavka 2, zadevna država članica čim prej in najkasneje v šestih letih določi to območje za posebno ohranitveno območje in določi prednostne naloge glede na pomembnost območij za ohranjanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vrste iz Priloge II ter za usklajenost Nature 2000 in glede na nevarnost, da bi se ta območja razvrednotila ali uničila.“
9. Določbe o ohranjanju teh območij so določene v členu 6 Direktive o habitatih:
„1. Za posebna ohranitvena območja države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih, ter ustrezne zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih.
2. Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.
3. Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.
4. Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.
Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.“
10. Člen 7 Direktive o habitatih nadomešča določbo o varstvu iz Direktive o pticah z nekaterimi določbami Direktive o habitatih:
„Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive [o pticah] za [POV], določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi [o pticah], če je slednji datum kasnejši.“
B. Grško pravo
11. Spor o glavni stvari se nanaša na medresorsko uredbo št. 8353/276/Ε103(5), ki spreminja medresorsko uredbo št. 37338/1807/2010(6).
12. Medresorska uredba št. 8353/276/Ε103 vsebuje posebne ohranitvene ukrepe, določbe, prepovedi, postopke in posege, ki se uporabljajo za vsa POV. Uporablja se kot smernica za izvajanje dejavnosti znotraj POV, do načrtovane vzpostavitve celovitega okvira varstva za vsako posamezno POV, ki je še v pripravi, pa njeni ukrepi štejejo za „previdnostne ukrepe“. Grčija namreč še ni določila ustreznih ciljev ohranjanja in ohranitvenih ukrepov, primernih za vsako posamezno POV, kot je to zahteval veljavni nacionalni pravni red ob sprejetju izpodbijanega akta in še danes.
13. Ukrepi iz medresorske uredbe št. 8353/276/E103 so omejeni na „določitvene vrste“. Gre za vrste ptic, za katere so bila POV določena na podlagi presoje posebnih znanstvenih, to je ornitoloških meril.
14. Ukrepi iz medresorske uredbe št. 8353/276/Ε103 so bili sprejeti po posvetovanju z institucijami Evropske unije na podlagi posebne znanstvene študije. V njej so bile vrste ptic za namen določitve POV razvrščene glede na svoje ekološke potrebe, poleg tega pa so bile opredeljene tudi grožnje in splošna načela za njihovo varstvo glede na vrsto ali skupino vrst. V študiji so bili ocenjeni tudi ukrepi, predlagani za ureditev dejavnosti, ki ogrožajo določitvene vrste, poleg ustreznih ukrepov upravljanja na splošno.
15. Medresorska uredba št. 8353/276/Ε103 ne zajema le ukrepov za izvajanje projektov in dejavnosti znotraj POV v skladu s postopkom, predvidenim v Direktivi o PVO(7) in Direktivi o habitatih, ampak tudi varstvene ukrepe za dejavnosti, za katere se v skladu s temi predpisi ne zahtevata predhodno okoljevarstveno dovoljenje in ustrezna presoja (npr. lov, komasacija, gozdarstvo, uporaba zastrupljenih vab, ribolov, znanstvene raziskave itd.).
16. Ti ukrepi, obravnavani kot celota, s tem ne posegajo v postopke, s katerimi pristojni organi sprejemajo nadaljnje ukrepe za varstvo in upravljanje POV, niti v obveznost, da se po potrebi izvede presoja vplivov projektov in dejavnosti na okolje na podlagi Direktive o PVO ali presoja posledic na podlagi člena 6(3) Direktive o habitatih.
III. Dejansko stanje in predlog za sprejetje predhodne odločbe
17. V postopku v glavni stvari različna združenja in veliko število posameznikov izpodbijajo sistem varstva, določen v medresorski uredbi št. 8353/276/Ε103. Med drugim trdijo, da je bila z njo v grški pravni red napačno prenesena Direktiva o pticah, saj določa varstvene ukrepe, ki veljajo enako za vsa POV, vendar ne varujejo vseh tam pojavljajočih se vrst iz Priloge I k Direktivi, pa tudi ne ptic selivk, ki se tam redno pojavljajo.
18. Natančneje, v skladu z določbami izpodbijanega akta naj bi bile varovane samo vrste na posameznem POV, ki upravičujejo njihovo določitev, in to le, če izpolnjujejo številčna merila, določena v prejšnji medresorski uredbi št. 37338/1807/2010. Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah pa naj bi določal, da se varstvo zagotovi na podlagi vključitve vrste v Prilogo I k tej direktivi. Zato naj bi bilo po mnenju tožečih strank iz postopka v glavni stvari kršeno tudi načelo polnega učinka Direktive o pticah.
19. Spor poteka pred Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija), ki je zato Sodišču predložil ta vprašanja:
1. Ali je treba člen 4(1) in (2) Direktive o pticah v povezavi s členom 6(2), (3) in (4) Direktive o habitatih razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, kot so navedene v obrazložitvi, v skladu s katerimi se posebni ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnovitev vrst in habitatov prostoživečih ptic na POV uporabljajo samo za „določitvene vrste“, [to je] samo za vrste prostoživečih ptic, ki so navedene v Prilogi I k Direktivi o pticah, in ptice selivke, ki se redno pojavljajo na posameznem POV, [ki] se skupaj z merili za določitev POV iz nacionalne zakonodaje uporabljajo kot odločilni kazalci za določitev območja kot POV?
2. Ali na odgovor na prejšnje vprašanje vpliva dejstvo, da so posebni ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnovitev [vrst in habitatov prostoživečih vrst ptic] na POV v bistvu osnovni preventivni ukrepi („previdnostni ukrepi“) za zaščito POV s horizontalno uporabo, torej veljajo za vsa POV, in da doslej v grškem pravnem redu niso bili sprejeti načrti upravljanja za vsako posamezno POV, v katerih bi bili opredeljeni cilji in ukrepi, potrebni za dosego ali zagotovitev zadovoljivega ohranjanja vsakega POV in tam živečih vrst?
3. Ali na odgovor na prejšnji vprašanji vpliva dejstvo, da se na podlagi obveznosti okoljske presoje projektov in dejavnosti v skladu z Direktivo o PVO in „ustrezne presoje“ iz člena 6(2) do (4) Direktive o habitatih pri presoji vplivov vsakega javnega ali zasebnega načrta na okolje upoštevajo vse vrste iz Priloge I k Direktivi o pticah ali ptice selivke, ki se redno pojavljajo na posameznem POV?
20. Dve tožeči stranki iz postopka v glavni stvari, Syllogos Diktyo Oikologikon Organoseon Aigaiou (združenje Egejska mreža ekoloških organizacij; v nadaljevanju: združenje Egejska mreža) in Perivallontikos Syllogos Rethymnou (okoljevarstveno združenje Rethymnou; v nadaljevanju: okoljevarstveno druženje), Helenska republika, Kraljevina Nizozemska, Poljska in Evropska komisija so predložile pisna stališča. Obravnave z dne 18. januarja 2024, ki jo je zahtevala Češka republika, so se udeležile ta država članica in druge navedene stranke, razen Poljske.
IV. Pravna presoja
21. Namen predloga za sprejetje predhodne odločbe je pojasniti, ali lahko država članica omeji ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev vrst in habitatov prostoživečih ptic na POV na tiste vrste, katerih prisotnost je bila odločilna za določitev zadevnega območja. Tožeče stranke v postopku v glavni stvari namreč zahtevajo, naj se to varstvo razširi na druge vrste ptic, ki potrebujejo varstvo in so prisotne na POV.
22. Prvo vprašanje se nanaša na to, kako naj države članice določijo te ukrepe v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije. Drugo vprašanje se nanaša na poseben položaj v Grčiji, ki doslej ni določila takih ukrepov za vsako POV posebej, ampak samo skupno za vsa POV. Namen tretjega vprašanja je pojasniti, ali zadostuje to, da se pri okoljskih presojah v zvezi z načrti in projekti upoštevajo druge vrste ptic, ki potrebujejo varstvo.
A. Vprašanje 1 – Določitev ukrepov za varstvo, ohranjanje in obnovitev na POV na podlagi Direktive o pticah
23. Prvo vprašanje se nanaša na bistvo predloga za sprejetje predhodne odločbe: ali je treba ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev v skladu z Direktivo o pticah na POV opredeliti le za vrste ptic, za katere je bilo območje določeno, ali tudi za druge tam prisotne vrste, ki potrebujejo varstvo? To vprašanje izvira iz določbe o opredelitvi POV (glej razdelek 1), nanj pa je treba odgovoriti na podlagi določb o varstvenih ukrepih na POV (glej razdelek 2).
1. Opredelitev POV
24. Člen 4 Direktive o pticah določa ureditev, ki zagotavlja posebno varstvo za vrste iz Priloge I in selitvene vrste. To je utemeljeno z dejstvom, da gre (v primeru vrst iz Priloge I) za najbolj ogrožene vrste in (v primeru selitvenih vrst) za vrste, ki predstavljajo skupno dediščino Evropske unije.(8)
25. V skladu s členom 4(1) Direktive o pticah države članice kot POV določijo zlasti tista ozemlja, ki so glede na število in velikost najprimernejša za ohranjanje vrst iz Priloge I. V skladu s členom 4(2) sprejmejo ustrezne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, glede njihovih območij za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališč na njihovih selitvenih poteh. Ta območja je treba določiti na podlagi ornitoloških meril.(9)
26. Za vsako POV so zato značilne določene vrste ptic iz Priloge I, za ohranitev katerih je območje najbolj primerno, in/ali nekatere selitvene vrste, za ohranitev katerih je to najprimernejše območje za razmnoževanje, goljenje ali prezimovanje ter počivališče na njihovi selitveni poti. Sporna grška ureditev določa nekatere ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev teh vrst in njihovih habitatov.
27. Kljub temu je mogoče, da se na POV pojavljajo tudi druge vrste, ki potrebujejo varstvo, to je druge vrste iz Priloge I k Direktivi o pticah ali druge selitvene vrste, za ohranjanje katerih je POV sicer primerno, vendar ne najbolj primerno. Taka pojavljanja niso bila odločilna za določitev POV, vendar tožeče stranke v postopku v glavni stvari in Komisija menijo, da je treba ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev razširiti tudi na te druge vrste, ki potrebujejo varstvo, in njihove habitate.
28. Temu nasprotuje zlasti Češka republika, ki trdi, da so te druge vrste, ki potrebujejo varstvo, že dovolj zaščitene na posebej zanje določenih POV. Druge zadevne države članice se s tem stališčem večinoma strinjajo, vendar ne izključujejo v celoti varstva drugih vrst, ki potrebujejo varstvo, na drugih POV.
2. Določbe o varstvenih ukrepih na POV
29. Utemeljenost teh dveh stališč izhaja iz določb o varstvenih ukrepih na POV. Ti so bili prvotno določeni le v členu 4(1), (2) in (4), prvi stavek, Direktive o pticah. Medtem ko se člen 4(1) in (2) še naprej uporablja, je bil člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah nadomeščen s členom 6(2) do (4) Direktive o habitatih.
30. Splošni pogled na določbe obeh direktiv vodi do zaključka, da morajo države članice pri določitvi varstvenih ukrepov in ciljev ohranjanja za POV upoštevati tudi druge tam pojavljajoče se vrste, ki potrebujejo varstvo, vendar morajo pri tem določiti prednostne naloge.
31. Da bi to dokazala, bom najprej analizirala prvotno veljavne določbe, od katerih se nekatere še vedno uporabljajo (glej podrazdelek (a)), nato pa pravila, ki so bila za POV naknadno uvedena z Direktivo o habitatih (glej podrazdelek (b)). Čeprav se na prvi pogled zdi, da ta poznejša pravila govorijo proti obveznosti varstva drugih vrst, ki potrebujejo varstvo, je glede na ostala pravila Direktive o habitatih, ki se nanašajo na območja varstva, ustanovljena na podlagi te direktive, jasno, da tudi Direktiva o habitatih načeloma zahteva upoštevanje drugih vrst, ki potrebujejo varstvo. Vendar morajo države članice v skladu z Direktivo o habitatih opredeliti prednostne naloge za varstvene ukrepe (glej podrazdelek (c)). Čeprav ta ideja ni tako jasno izražena v določbah Direktive o pticah, ki se še naprej uporabljajo, jo je treba uporabiti v okviru razlage (glej podrazdelek (d)). Na koncu bom pokazala, da je ta sistem varstva v skladu s cilji Direktive o pticah (glej podrazdelek (e)).
a) Določbe Direktive o pticah
32. Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah se poleg nekaterih določb Direktive o habitatih še naprej uporablja za POV.
33. Člen 4(1), prvi stavek, določa, da so vrste iz Priloge I predmet posebnih ukrepov za ohranitev njihovih habitatov, da se zagotovi preživetje in razmnoževanje teh vrst na njihovem območju razširjenosti. Vrste iz Priloge I so najbolj ogrožene vrste.(10) V skladu z merili iz člena 4(1), od (a) do (d), so to vrste, ki jim grozi izumrtje, vrste, občutljive na določene spremembe v svojih habitatih, redke vrste in druge vrste, ki zahtevajo posebno pozornost. Posebni varstveni ukrepi za te vrste vključujejo na podlagi člena 4(1), četrti stavek, zlasti določitev POV.
34. Člen 4(2) Direktive o pticah določa, da države članice sprejmejo podobne ukrepe za redno pojavljajoče se selitvene vrste, ki niso navedene v Prilogi I, upoštevaje njihovo potrebo po varstvu, kar zadeva njihova območja za razmnoževanje, goljenje in prezimovanje ter počivališča na njihovih selitvenih poteh.
35. Sodišče je iz tega izpeljalo obveznost držav članic, da POV zagotovijo pravni status varstva, ki je primeren za zagotavljanje zahtev iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah.(11) Pri tem varstvo POV ne sme biti omejeno na preprečevanje škodljivih vplivov človeka, ampak mora glede na dejanski položaj vključevati tudi pozitivne ukrepe za ohranitev ali izboljšanje stanja območja.(12)
36. Besedilo člena 4(1) in (2) Direktive o pticah in sodna praksa, vzpostavljena na tej podlagi, pri teh zahtevah glede varstva ne razlikujeta glede na to, ali je bilo zadevno POV določeno za zavarovane vrste ptic ali pa se na njem zavarovane vrste pojavljajo kot druge vrste, ki potrebujejo varstvo.
37. Enako tudi člen 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah, ki se zdaj ne uporablja več za določena POV, ne določa takega razlikovanja. V skladu z navedenim morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, da na POV ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnih koli motenj, ki v taki meri vplivajo na ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena.
38. Prvotno veljavni sistemi varstva so glede na njihovo besedilo torej zajemali tudi druge vrste, ki potrebujejo varstvo in se pojavljajo na POV.
b) Veljavne določbe Direktive o habitatih
39. Vendar so v skladu s členom 7 Direktive o habitatih obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive zdaj nadomestile obveznosti iz člena 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah.
40. Čeprav je Direktiva o pticah kot prva ureditev Unije na področju varstva narave še vedno omejena na varstvo ptic, jo je leta 1992 dopolnila Direktiva o habitatih, ki določa tudi določitev ohranitvenih območij za druge živalske in rastlinske vrste ter za nekatere habitatne tipe. Ta ohranitvena območja in POV v skladu z Direktivo o pticah tvorijo v skladu s členom 3 Direktive o habitatih usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. Čeprav imajo zadevni sistemi varstva primerljive cilje, se v nekaterih točkah razlikujejo.
41. Člen 6(3) in (4) Direktive o habitatih se nanaša na soglasje za načrte in projekte, ki bi lahko vplivali na območja Natura 2000. Te določbe niso neposredno pomembne za ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev na POV, ki se določajo neodvisno od načrtov in projektov.
42. Pomembnejša je prepoved poslabšanja stanja iz člena 6(2) Direktive o habitatih. V skladu s to določbo mora namreč pravni status varstva območij Natura 2000 zagotavljati tudi, da se na njih preprečita poslabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter znatno vznemirjanje vrst. Vendar se ta določba izrecno uporablja le za vrste, za katere so bila območja določena.
43. Podobno kot Poljska in Češka republika bi to besedilo lahko razumeli tako, da varstvo na podlagi člena 6(2) Direktive o habitatih zajema le tiste vrste ptic, ki so bile upoštevne za določitev POV.(13) Ta razlaga bi ustrezala stališču, da je varstvo, podeljeno s členom 6(2), (3) in (4) Direktive o habitatih, ožje od varstva, ki je bilo prvotno določeno v členu 4(4), prvi stavek, Direktive o pticah.(14)
44. Dejansko pa se s členom 6(2) Direktive o habitatih ne preprečuje le poslabšanje stanja vrst (in habitatnih tipov), ki so bili upoštevni za določitev območja Natura 2000, temveč predvsem poslabšanje ciljev ohranjanja tega območja. Ti cilji so izrecno predmet varstva v skladu s členom 6(3) (in (4)) Direktive o habitatih,(15) ki naj bi zagotavljal enako raven varstva kot člen 6(2).(16) Zato je treba tudi raven varstva iz člena 6(2) presojati glede na cilje ohranjanja zadevnega območja Natura 2000. Vendar je treba pri določitvi ciljev ohranjanja upoštevati tudi druge vrste, ki potrebujejo varstvo in so prisotne na POV.
c) Določitev ciljev ohranjanja v skladu z Direktivo o habitatih
45. Cilji ohranjanja se lahko začasno izpeljejo iz nekaterih informacij o območju, kot je standardni obrazec,(17) katerega obliko je določila Komisija,(18) vendar jih je načeloma treba opredeliti posebej.
46. Direktiva o habitatih izrecno ne določa obveznosti določitve ciljev ohranjanja, vendar ta obveznost posredno izhaja zlasti iz členov 4(4) in 6(1).(19)
47. V skladu s členom 4(4) Direktive o habitatih države članice pri določanju območij varstva določijo prednostne naloge glede na pomembnost teh območij za ohranjanje ali obnovo ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I k tej direktivi ali vrste iz Priloge II k tej direktivi in za usklajenost Nature 2000 ter glede na nevarnost, da bi se ta območja razvrednotila ali uničila. Vendar določitev teh prednostnih nalog pomeni, da so bili cilji ohranjanja že določeni.(20) Z določitvijo prednostnih nalog se namreč pristojni organi odločijo, kakšen pomen pripisujejo posameznim ciljem ohranjanja. Če pa bi bili cilji ohranjanja opredeljeni šele pozneje, jih predhodno opredeljene prednostne naloge neizogibno še ne bi mogle upoštevati.
48. Poleg tega člen 6(1) Direktive o habitatih določa, da države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II, ki se pojavljajo na teh območjih.(21)
49. Tudi določitev ekoloških zahtev (nujno(22)) predpostavlja, da so cilji ohranjanja že določeni.(23) Čeprav so te zahteve znanstvene narave, se nanašajo na nekatere naravne dobrine, ki so opredeljene s cilji ohranjanja.
50. Kot priznava Nizozemska, ohranitveni ukrepi iz člena 6(1) Direktive o habitatih v nasprotju z varstvom iz člena 6(2) izrecno niso omejeni na vrste in habitate, za katere je bilo določeno zadevno območje varstva, temveč morajo biti usmerjeni na vse vrste in habitatne tipe iz prilog, ki se tam pojavljajo.(24) To pomeni, da cilji ohranjanja načeloma vključujejo tudi vrste in habitatne tipe, ki se pojavljajo na območjih, vendar niso bili upoštevni za njihovo določitev.
51. To ne pomeni nujno, da morajo cilji ohranjanja in ohranitveni ukrepi enako koristiti vsem prisotnim vrstam in habitatnim tipom. Namesto tega morajo države članice, kot je bilo že omenjeno, v skladu s členom 4(4) Direktive o habitatih določiti prednostne naloge.(25)
52. Te prednostne naloge se bodo že po naravi nanašale predvsem na vrste in habitate, za katere so bila območja določena. Če pa se na območju nahajajo tudi druge redke ali občutljive vrste in habitati, lahko njihovo varstvo na takem območju dopolnjuje njihovo varstvo na območjih, ki so bila določena posebej zanje. Pri določanju prednostnih nalog je treba upoštevati, v kolikšni meri prispevek take dopolnitve k horizontalnim ciljem Direktive o habitatih upravičuje ukrepe.
53. Tako tudi člen 6(2) Direktive o habitatih ni nujno omejen na varstvo vrst in habitatnih tipov, ki so bili upoštevni za določitev območja varstva na podlagi Direktive o habitatih, temveč mora vključevati tudi druge vrste in habitatne tipe, ki se tam pojavljajo, če so predmet opredeljenih ciljev ohranjanja.
d) Opredelitev ciljev ohranjanja v skladu z Direktivo o pticah
54. Zgornjih premislekov v zvezi z opredelitvijo ciljev ohranjanja za ohranitvena območja v skladu z Direktivo o habitatih ni mogoče neposredno uporabiti za POV v skladu z Direktivo o pticah, saj se člen 4(4) in člen 6(1) Direktive o habitatih ne uporabljata za POV. Kot je navedeno zgoraj,(26) se za POV namreč še naprej uporablja člen 4(1) in (2) Direktive o pticah. Cilj teh obveznosti varstva, čeprav so manj natančno oblikovane, je v praksi ta, da se na POV zagotovi varstvo, ki je enakovredno tistemu, ki je določeno v členih 4(4) in 6(1) Direktive o habitatih.(27) Zato mora tudi status varstva POV vključevati cilje ohranjanja.(28)
55. Tudi določitev prednostnih nalog je določena že v členu 4(1) in (2) Direktive o pticah, saj je treba ukrepe sprejeti ob upoštevanju zahtev po varstvu vrst. Te zahteve so odvisne od konkretnega položaja na zadevnem POV.(29)
56. V praksi to pomeni, da morajo pristojni organi določiti, katere vrste ptic, ki potrebujejo varstvo, se pojavljajo na POV, kakšen je prispevek teh pojavljanj k ciljem Direktive o pticah ter kakšnim tveganjem in grožnjam so izpostavljene. Na tej podlagi je treba za POV določiti cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe, ki so potrebni za dosego teh ciljev. V tem okviru lahko pristojni organi dajo nekaterim ciljem ohranjanja prednost pred drugimi cilji ohranjanja in nanje osredotočijo razpoložljiva sredstva. Hkrati se lahko izognejo zapravljanju teh sredstev za varstvene ukrepe z omejeno učinkovitostjo, kar želi zagotoviti zlasti Češka republika.
57. Dejstvo, da je POV najbolj primerno za varstvo nekaterih vrst ptic, se mora na splošno odražati v teh prednostnih nalogah, saj je bilo območje določeno za njihovo ohranitev.(30)
58. Vendar se tudi pojavljanja drugih vrst, ki potrebujejo varstvo, na POV na splošno ne sme zanemariti. Za opustitev ali omejitev ciljev ohranjanja in ohranitvenih ukrepov v zvezi z drugimi vrstami, ki potrebujejo varstvo in se pojavljajo na POV, je treba namreč skrbno oceniti pomen teh pojavljanj za ohranjanje teh vrst, kar se mora odražati tudi v utemeljitvi ustreznih prednostnih nalog.
59. Prvi indic v zvezi s tem je kategorizacija zadevnega pojavljanja v standardnem obrazcu za območje: ta je namenjen ocenjevanju zadevne populacije na območju glede na populacijo na ravni države.(31) Kot poudarja Komisija, ocena A, B ali C kaže, da ima populacija določen pomen in si zato načeloma zasluži varstvo. Če je populacija določene vrste ocenjena z oceno D, ni pomembna in zato – vsaj če je ocena pravilna – načeloma ne zahteva varstvenih ukrepov.
60. Kot priznava Nizozemska, je treba v primeru populacij z višjo oceno (A, B ali C) posebno pozornost nameniti drugim vrstam iz Priloge I k Direktivi o pticah, ki potrebujejo varstvo, saj gre za najbolj ogrožene vrste.(32) Zato se zdi a priori vprašljivo, ali je dopustno, da se jih izključi iz varstvenih ukrepov na POV, za določitev katerih sicer niso upoštevne, vendar se na njih kljub temu pojavljajo.
61. Poleg tega združenje Egejska mreža upravičeno poudarja, da nekatere vrste na določenih območjih niso zgoščene, temveč po svoji naravi živijo izolirano. Pri takih vrstah so razlike med POV, ki so najprimernejša za njihovo ohranitev, in drugimi POV, na katerih so prav tako prisotne, majhne. Združenje Egejska mreža tako navaja, da je prisotnost kraguljega orla (Hieraætus fasciatus) na desetih POV, ki jih je za to vrsto določila Grčija, enaka ali celo manjša od prisotnosti na 81 drugih POV, na katerih se pojavlja le kot druga vrsta, ki potrebuje varstvo. Po podatkih združenja Egejska mreža se tudi večina celotne populacije malega klinkača (Aquila pomarina) pojavlja na POV, ki niso bila posebej določena za to vrsto. Zato je težko trditi, da so te vrste že dovolj zaščitene na območjih, ki so najprimernejša za njihovo varstvo. Obstajati bi namreč morali tehtni razlogi za njihovo izključitev iz varstvenih ukrepov na vseh drugih območjih, kjer se pojavljajo kot druga vrsta, ki potrebuje varstvo.
62. To velja še toliko bolj v zvezi z navedbami združenja Egejska mreža, da se nekatere vrste ptic iz Priloge I ali redno pojavljajoče se selitvene vrste pojavljajo na POV, vendar zanje ni bilo določeno nobeno POV ali je bilo določenih manj POV, kot je potrebno.(33) Ali je Grčija v zadostni meri izpolnila svojo obveznost določitve POV za te vrste, sicer v obravnavani zadevi ni treba presojati. Vendar se zdi, da jih je treba ob neobstoju lastnih POV ali premajhnem številu lastnih POV na POV, na katerih se pojavljajo, zavarovati vsaj kot drugo vrsto, ki potrebuje varstvo. V nasprotnem primeru te vrste v Grčiji sploh ne bi bile zavarovane ali pa bi bile nezadostno zavarovane.
63. Vendar Nizozemska pojasnjuje, da zlasti nekatere selitvene vrste, kot so vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), taščica (Erithacus rubecula), kos (Turdus merula) ali kavka (Corvus monedula), čeprav se lahko redno pojavljajo tudi na POV, niso ogrožene, temveč zelo razširjene neodvisno od POV. Za take vrste bi moralo dejansko načeloma zadostovati, da se varstveni ukrepi omejijo na POV, ki so bila posebej določena zanje, na primer zato, ker so v določenih obdobjih svojega življenjskega ali selitvenega cikla tam še posebej zgoščene.
64. Nazadnje je mogoče pri tej določitvi ciljev ohranjanja in prednostnih nalog ustrezno rešiti tudi nasprotja med nasprotujočimi si cilji.(34)
65. Zato je logično, da se v okviru ukrepov iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah načeloma upoštevajo vse vrste ptic, ki potrebujejo varstvo in se pojavljajo na določenem POV, in njihovi habitati ter da se za njihovo varstvo določijo tudi prednostne naloge.
e) Cilji sistema varstva
66. Ta razlaga je v skladu s cilji člena 4 Direktive o pticah.
67. V skladu s členom 4(1), prvi stavek, Direktive o pticah so varstveni ukrepi namenjeni zagotavljanju preživetja in razmnoževanja vrst ptic iz Priloge I k tej direktivi na njihovem območju razširjenosti. To območje razširjenosti ni omejeno na POV, ki so najprimernejša za varstvo posameznih vrst, ampak se razteza zlasti tudi na druga POV, na katerih se te vrste pojavljajo.
68. Enak cilj mora veljati tudi za druge selitvene vrste, saj morajo države članice v skladu s členom 4(2) Direktive o pticah sprejeti ustrezne ukrepe za te vrste.
69. Zato si morajo države članice v skladu s členom 4(4), drugi stavek, Direktive o pticah, ki se še naprej uporablja, prizadevati, da ne bi prišlo do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov tudi izven POV. V vsakem primeru ne bi izpolnile te naloge in krovnega cilja člena 4, če bi znotraj POV brez posebnih razlogov dovolile poslabšanje stanja habitatov drugih vrst, ki potrebujejo varstvo in za katere POV ni bilo določeno.
70. Poleg tega varstveni ukrepi, ki ne bi upoštevali ekoloških potreb drugih vrst, ki potrebujejo varstvo, na POV, ne bi izpolnjevali minimalnih zahtev previdnostnega načela in načela, da je treba delovati preventivno(35). Morebitna tveganja in znane nevarnosti za te vrste bi bile namreč sprejete na splošno in brez nadaljnjega razmisleka. Ti načeli sta del temelja politike visoke ravni varstva, ki jo skuša doseči Unija na področju okolja v skladu s členom 191(2), prvi pododstavek, PDEU. Zato ju je treba upoštevati zlasti pri razlagi Direktive o habitatih in Direktive o pticah.(36)
3. Vmesni sklep
71. Člen 4(1) in (2) Direktive o pticah od držav članic torej zahteva, da za vsako POV določijo individualne cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe za vse pojavljajoče se vrste ptic iz Priloge I in redno pojavljajoče se selitvene vrste ter njihove habitate. Pri tem morajo države članice opredeliti prednostne naloge in lahko v tem okviru osredotočijo cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe na nekatere vrste in njihove habitate.
B. Vprašanje 2 – Horizontalna določitev ukrepov za varstvo, ohranjanje in obnovitev za vsa POV
72. Namen drugega vprašanja je pojasniti pomen dejstva, da grški varstveni ukrepi veljajo enako za vsa POV.
73. Direktiva o pticah tega ne določa. Zgornji premisleki namreč kažejo, da morajo biti varstveni ukrepi v osnovi prilagojeni ekološkim zahtevam na posameznih POV. Vendar so grški ukrepi individualizirani le, če koristijo vrstam ptic, ki so upoštevne za določitev zadevnega POV. V nasprotnem primeru se ne upoštevajo posebne razmere na POV in zlasti ne potrebe drugih vrst, ki potrebujejo varstvo.
74. Iz zgornjih premislekov pa izhaja tudi, da si varstvo načeloma zaslužijo tako vrste ptic, za katere je bilo določeno POV, kot tudi druge vrste ptic, ki potrebujejo varstvo in se pojavljajo na tem območju. Šele ob določitvi ciljev ohranjanja in opredelitvi ohranitvenih ukrepov za zadevna območja je mogoče določiti prednostne naloge in dati prednost določenim vrstam in njihovim habitatom. Poleg tega je zgolj ta pristop v skladu s previdnostnim načelom in načelom, da je treba delovati preventivno.
75. Če država članica še ni določila ciljev ohranjanja in ohranitvenih ukrepov za določeno POV, to pomeni tudi, da še ni določila prednostnih nalog. Teh prednostnih nalog prav tako ne more določiti za celotno nacionalno ozemlje, ker s tem ne bi dovolj upoštevala konkretnih razmer na posameznih POV. To je zelo jasno razvidno iz dejstva, da sporne grške določbe zanemarjajo ekološke potrebe drugih vrst na POV, ki potrebujejo varstvo.
76. Zato je treba v skladu s členom 4(1) in (2) Direktive o pticah ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev, ki se enako uporabljajo za vsa POV države članice in s katerimi že po naravi ni mogoče v zadostni meri določiti prednostnih nalog, uporabljati tako v korist vrst ptic, za katere je bilo zadevno POV določeno, kot tudi v korist drugih vrst ptic iz Priloge I k Direktivi o pticah, ki se tam pojavljajo, in drugih selitvenih vrst, ki se tam redno pojavljajo.
C. Vprašanje 3 – Okoljske presoje
77. S tretjim vprašanjem želi državni svet izvedeti, ali obveznost, da se pri okoljskih presojah projektov v skladu z Direktivo o PVO ali načrtov in projektov v skladu z Direktivo o habitatih upoštevajo tako vrste ptic, za katere je bilo določeno POV, kot druge tam pojavljajoče se vrste ptic, ki potrebujejo varstvo, na kak način vpliva na obveznost varstva obeh skupin ptic z ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnovitev.
78. Odgovor na to vprašanje izhaja iz predmeta zadevnih določb: medtem ko je treba okoljsko presojo opraviti za načrte in projekte, se sporni ukrepi za varstvo, ohranjanje in obnovitev, kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, nanašajo predvsem na dejavnosti, za katere ni potrebna okoljska presoja. Oba ukrepa se torej dopolnjujeta, vendar ne moreta zapolniti vrzeli v drugem ukrepu.
79. Obveznost izvedbe okoljske presoje projektov v skladu z Direktivo o PVO in Direktivo o habitatih torej ne vpliva na obseg obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive o pticah.
V. Predlog
80. Sodišču zato predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje odgovori tako:
1. Člen 4(1) in (2) Direktive 2009/147/ES o ohranjanju prosto živečih ptic od držav članic zahteva, da za vsako posebno območje varstva določijo individualne cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe za vse pojavljajoče se vrste ptic iz Priloge I in redno pojavljajoče se selitvene vrste ter njihove habitate. Pri tem morajo države članice opredeliti prednostne naloge in lahko v tem okviru osredotočijo cilje ohranjanja in ohranitvene ukrepe na nekatere vrste in njihove habitate.
2. V skladu s členom 4(1) in (2) Direktive 2009/147/ES je treba ukrepe za varstvo, ohranjanje in obnovitev, ki se enako uporabljajo za vsa posebna območja varstva države članice in s katerimi že po naravi ni mogoče v zadostni meri določiti prednostnih nalog, uporabljati tako v korist vrst ptic, za katere je bilo zadevno posebno območje varstva določeno, kot tudi v korist drugih vrst ptic iz Priloge I k tej direktivi, ki se na tem območju pojavljajo, in drugih selitvenih vrst, ki se tam redno pojavljajo.
3. Obveznost izvedbe okoljske presoje projektov v skladu z Direktivo 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in Direktivo 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ne vpliva na obseg obveznosti iz člena 4(1) in (2) Direktive 2009/147/ES.
1 Jezik izvirnika: nemščina.
2 V času postopka v glavni stvari se je uporabljala Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL 2010, L 20, str. 7), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 (UL 2013, L 158, str. 193).
3 Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 98).
4 Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 102), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2013/17/EU z dne 13. maja 2013 (UL 2013, L 158, str. 193).
5 Koini ypourgiki apofasi Nr. 8353/276/Ε103 „Tropopoiisi kai syblirosi tis yp’ arith. 37338/1807/2010 koinis ypourgikis apofasis ,Kathorismos metron kai diadikasion gia tin diatirisi tis agrias ornithopanidas kai ton oikotopon/endiaitimaton tis, se symmorfosi me tin Odigia 79/409/EOK …‘ (Β‘ 1495), se symmorfosi me tis ditaxeis tou protou edafiou tis paragrafou 1 tou arthrou 4 tis Odigias 79/409/ΕΟΚ ,Gia ti diatirisi ton agrion ptinon‘ tou Evropaikou Symvouliou tis devteras Apriliou 1979, opos kodikopoiithike me tin odigia 2009/147/ΕΚ“ (medresorska uredba št. 8353/276/E103 „Sprememba in vključitev medresorske uredbe št. 37338/1807/2010 ,Določitev ukrepov in postopkov za ohranjanje prosto živečih ptic in njihovih habitatov v skladu z Direktivo 79/409/EGS …‘ (Β'1495), v skladu z določbami člena 4(1), prvi pododstavek, Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ,ohranjanju prosto živečih ptic‘, kakor je bila kodificirana z Direktivo 2009/147/ES“) (Bʹ 415/23.2.2012).
6 Koini ypourgiki apofasi Nr. 37338/1807/2010 „Kathorismos metron kai diadikasion gia tin diatirisi tis agrias ornithopanidas kai ton oikotopon/endiaitimaton tis, se symmorfosi me tin Odigia 79/409/EOK, ‚peri diatiriseos ton agrion ptinon‘ tou Evropaikou Symvouliou tis devteras Apriliou 1979, opos kodikopoiithike me tin odigia 2009/147/EK“ (medresorska uredba št. 37338/1807/2010 „Določitev ukrepov in postopkov za ohranjanje prosto živečih ptic in njihovih habitatov v skladu z Direktivo Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic, kakor je bila kodificirana z Direktivo 2009/147/ES“) (B'1495/6.9.2010).
7 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL 2012, L 26, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU z dne 16. aprila 2014 (UL 2014, L 124, str. 1).
8 Sodbe z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (Seznam IBA) (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 46); z dne 11. decembra 2008, Komisija/Grčija (C‑293/07, neobjavljena, EU:C:2008:706, točka 23); z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 57), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 208).
9 Sodbe z dne 19. maja 1998, Komisija/Nizozemska (Seznam IBA) (C‑3/96, EU:C:1998:238, točke od 60 do 62); z dne 23. marca 2006, Komisija/Avstrija (Lauteracher Ried) (C‑209/04, EU:C:2006:195, točka 33); z dne 25. oktobra 2007, Komisija/Grčija (Seznam IBA) (C‑334/04, EU:C:2007:628, točka 34), in z dne 14. januarja 2016, Komisija/Bolgarija (Kaliakra) (C‑141/14, EU:C:2016:8, točka 28).
10 V tem smislu sodbe z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (Seznam IBA) (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 46); z dne 11. decembra 2008, Komisija/Grčija (C‑293/07, neobjavljena, EU:C:2008:706, točka 23); z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 57), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 208).
11 Sodbe z dne 18. marca 1999, Komisija/Francija (Ustje reke Sene) (C‑166/97, EU:C:1999:149, točka 21); z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (Seznam IBA) (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 153); z dne 11. decembra 2008, Komisija/Grčija (C‑293/07, neobjavljena, EU:C:2008:706, točka 22); z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 56), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 209).
12 Sodbi z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (Seznam IBA) (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 154), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 209). Za ohranitvena območja v skladu z Direktivo o habitatih glej tudi sodbo z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 150).
13 Zdi se, da v tem smislu govorijo tudi sodbe z dne 20. septembra 2007, Komisija/Italija (C‑388/05, EU:C:2007:533, točka 26); z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 58), in z dne 7. februarja 2013, Komisija/Grčija (C‑517/11, neobjavljena, EU:C:2013:66, točka 34), na katere se sklicuje Češka republika.
14 Glej sodbi z dne 11. julija 1996, Royal Society for the Protection of Birds (C‑44/95, EU:C:1996:297, točka 37), in z dne 7. decembra 2000, Komisija/Francija (Basses Corbières) (C‑374/98, EU:C:2000:670, točka 50).
15 Sodbe z dne 7. septembra 2004, Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging (C‑127/02, EU:C:2004:482, točki 53 in 54); z dne 11. aprila 2013, Sweetman in drugi (C‑258/11, EU:C:2013:220, točka 40), in z dne 29. julija 2019, Inter-Environnement Wallonie in Bond Beter Leefmilieu Vlaanderen (C‑411/17, EU:C:2019:622, točka 120).
16 Sodbe z dne 4. marca 2010, Komisija/Francija (C‑241/08, EU:C:2010:114, točka 30); z dne 24. novembra 2011, Komisija/Španija (Alto Sil) (C‑404/09, EU:C:2011:768, točka 142), in z dne 24. junija 2021, Komisija/Španija (Poslabšanje naravnega območja Doñana) (C‑559/19, EU:C:2021:512, točka 156).
17 Glej v tem smislu moje sklepne predloge v zadevi Komisija/Italija (Santa Caterina) (C‑304/05, EU:C:2007:228, točka 31) in sodbo z dne 20. septembra 2007 v tej zadevi (C‑304/05, EU:C:2007:532, točke 16, 17 in 95).
18 Izvedbeni sklep 2011/484/EU z dne 11. julija 2011 o obliki informacij za območja Natura 2000 (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 4892) (UL 2011, L 198, str. 39).
19 Sodbe z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točke od 46 do 53); z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točki 64 in 65), in z dne 21. septembra 2023, Komisija/Nemčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑116/22, EU:C:2023:687, točki 105 in 106).
20 Sodbe z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točka 46); z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 64), in z dne 21. septembra 2023, Komisija/Nemčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑116/22, EU:C:2023:687, točka 105).
21 Glej tudi sodbi z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 213), in z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točka 59).
22 Sodbe z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točka 52), in z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 157).
23 Sodbe z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 207); z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točki 49 in 50), in z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 155).
24 Glej sodbe z dne 5. septembra 2019, Komisija/Portugalska (Določitev in varstvo posebnih območij varstva) (C‑290/18, neobjavljena, EU:C:2019:669, točka 55); z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točka 86), in z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 153).
25 Glej zgoraj točko 47 ter sodbi z dne 17. decembra 2020, Komisija/Grčija (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑849/19, neobjavljena, EU:C:2020:1047, točka 46), in z dne 29. junija 2023, Komisija/Irska (Varstvo posebnih območij varstva) (C‑444/21, EU:C:2023:524, točka 64).
26 Glej zgoraj, točki 32 in 39.
27 V tem smislu sodba z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točke od 207 do 209 ter 213 in 221).
28 Sodba z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 65).
29 V tem smislu sodba z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točke od 62 do 66).
30 Glej sodbe z dne 11. aprila 2013, Sweetman in drugi (C‑258/11, EU:C:2013:220, točka 39); z dne 15. maja 2014, Briels in drugi (C‑521/12, EU:C:2014:330, točka 21), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 116).
31 Glej točko 3.2(ii) pojasnil v zvezi z obliko standardnega obrazca iz Izvedbenega sklepa 2011/484.
32 Sodbe z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (Seznam IBA) (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 46); z dne 11. decembra 2008, Komisija/Grčija (C‑293/07, neobjavljena, EU:C:2008:706, točka 23); z dne 14. oktobra 2010, Komisija/Avstrija (Hanság in Niedere Tauern) (C‑535/07, EU:C:2010:602, točka 57), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točka 208).
33 Glej preglednici 5 in 6 pisnega mnenja združenja Egejska mreža.
34 Sodba z dne 4. marca 2010, Komisija/Francija (C‑241/08, EU:C:2010:114, točka 53), in moji sklepni predlogi v zadevi Latvijas valsts meži (C‑434/22, EU:C:2023:595, točka 41) v zvezi z ukrepi protipožarne zaščite na območjih Natura 2000.
35 V zvezi z obema načeloma glej nazadnje moje sklepne predloge v zadevi Ilva in drugi (C‑626/22, EU:C:2023:990, točke od 75 do 77 in točka 82) in tam navedeno sodno prakso.
36 V tem smislu sodbe z dne 7. septembra 2004, Waddenvereniging in Vogelbeschermingsvereniging (C‑127/02, EU:C:2004:482, točka 44); z dne 13. decembra 2007, Komisija/Irska (C‑418/04, EU:C:2007:780, točka 254); z dne 8. novembra 2016, Lesoochranárske zoskupenie VLK (C‑243/15, EU:C:2016:838, točka 66), in z dne 17. aprila 2018, Komisija/Poljska (Beloveški gozd) (C‑441/17, EU:C:2018:255, točki 118 in 171).
| 41,289
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/4e0e1e21-5938-11ea-8b81-01aa75ed71a1_797
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,019
|
Přijetí souhrnného rozpočtu Evropské unie (EU, Euratom) 2020/227 na rozpočtový rok 2020 s konečnou platností
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 10,714
| 22,376
|
0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju učinka korekcijskih količnikov, uporabljenih za osebne prejemke in za del plačil, ki se izplačajo v državo, ki ni država zaposlitve, za uradnike in začasne uslužbence na delovnih mestih, predvidenih v kadrovskem načrtu. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije. Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. POGLAVJE 1 2 — OSEBNI PREJEMKI IN DRUGE PRAVICE V ZVEZI Z ZUNANJIM OSEBJEM 1 2 0Osebni prejemki in druge pravice v zvezi z zunanjim osebjem 1 2 0 0Pogodbeno zaposleni uslužbenci Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 12 976 000 13 679 180 10 688 291,32 Opombe Te odobritve so namenjene kritju osebnih prejemkov pogodbeno zaposlenih uslužbencev (v smislu Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije), prispevkov delodajalca v razne sisteme socialnega varstva ter učinka korekcijskih količnikov plač na osebne prejemke tega osebja. Ta sredstva so namenjena tudi kritju stroškov 16 pogodbenih uslužbencev, ki sodelujejo pri dejavnostih strateškega komuniciranja. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 1 109 000 EUR. Pravna podlaga Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. 1 2 0 1Napoteni nacionalni civilni strokovnjaki Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 3 549 000 3 260 287 3 723 800 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju nadomestil in upravnih odhodkov za napotene nacionalne strokovnjake, ki niso napoteni v Vojaški štab Evropske unije. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 330 000 EUR. Pravna podlaga Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. februarja 2014 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v Evropsko službo za zunanje delovanje. 1 2 0 2Pripravništva Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 420 000 428 000 405 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za upravno pripravništvo diplomantov, da se jim zagotovi splošen pregled ciljev in težav Unije, spoznavanje delovanja institucij in omogoči dopolnitev znanja, z delovnimi izkušnjami v ESZD. Zajemajo štipendije in druge z njimi povezane stroške (dodatek za vzdrževane osebe ali za pripravnike, invalidne osebe, nezgodno in zdravstveno zavarovanje itd. , povračilo potnih stroškov, nastalih zaradi pripravništva, zlasti na začetku in na koncu pripravništva, ter organizacijske stroške za dogodke v zvezi s programom pripravništva, na primer obiske in stroške sprejema). Zajemajo tudi stroške za vrednotenje, da bi izboljšali program pripravništva ter komunikacijsko in informacijsko kampanjo. Postopek za izbiro pripravnikov temelji na objektivnih, preglednih merilih in odraža geografsko ravnovesje. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 1 2 0 3Zunanje storitve Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju vseh storitev, ki jih opravijo osebe, ki niso povezane z institucijo, predvsem: — začasno zaposleno osebje za različne storitve, — dodatno osebje za zasedanja, — strokovnjaki na področju delovnih razmer. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 1 2 0 4Osebje agencij in posebni svetovalci Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 200 000 200 000 100 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene zlasti kritju osebnih prejemkov osebja agencij, začasnih uslužbencev in posebnih svetovalcev, vključno s področjem SVOP/SZVP, prispevkov delodajalca v razne sheme socialne varnosti ter učinka korekcijskih količnikov plač na osebne prejemke tega osebja. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. 1 2 0 5Napoteni nacionalni vojaški strokovnjaki Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 10 903 000 10 264 706 8 988 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene financiranju nadomestil domačim vojaškim strokovnjakom, katerim so bile dodeljene naloge v okviru SVOP/SZVP v Vojaškem štabu Evropske unije. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. februarja 2014 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v Evropsko službo za zunanje delovanje. 1 2 2Začasna sredstva Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju učinkov vseh posodobitev plač tekom proračunskega leta. Te odobritve so začasne in se lahko uporabijo le po prerazporeditvi v ustrezne vrstice tega poglavja. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. POGLAVJE 1 3 — DRUGI IZDATKI ZA UPRAVLJANJE S KADRI 1 3 0Izdatki za upravljanje s kadri 1 3 0 0Zaposlovanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 200 000 100 000 79 750 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — izdatkov za organizacijo natečajev iz člena 3 Sklepa 2002/621/ES ter potnih stroškov in dnevnic kandidatov, poklicanih na razgovor, ter zdravniških pregledov, — stroškov organizacije postopkov izbora začasnega, pomožnega in lokalnega osebja. V določenih primerih, upravičenih na podlagi operativnih zahtev, in po posvetovanju z Evropskim uradom za izbor osebja, se lahko te odobritve uporabijo tudi za natečaje, ki jih organizira sama institucija. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, zlasti členi 27 do 31 in 33 ter Priloga III h kadrovskim predpisom. Sklep 2002/620/ES Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije, Sodišča, Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in Evropskega varuha človekovih pravic z dne 25. julija 2002 o ustanovitvi Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (UL L 197, 26. 7. 2002, str. 53) in Sklep 2002/621/ES generalnih sekretarjev Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sodnega tajnika Sodišča, generalnih sekretarjev Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter predstavnika Evropskega varuha človekovih pravic z dne 25. julija 2002 o organizaciji in delovanju Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (UL L 197, 26. 7. 2002, str. 56). 1 3 0 1Usposabljanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 1 201 000 1 201 000 1 203 572,97 Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — izdatkov za nadaljnje usposabljanje in ponovno usposabljanje, vključno z jezikovnimi tečaji na medinstitucionalni ravni, tečajnin, stroškov nosilcev usposabljanja in logističnih stroškov, kakor so najem prostorov in opreme ter razni s tem povezani stroški, na primer stroški okrepčil in hrane, ter stroškov sodelovanja na tečajih, konferencah in kongresih v okviru nalog Vojaškega štaba Evropske unije, — stroškov udeležbe na seminarjih in konferencah. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, zlasti člen 24a. Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (UL L 27, 30. 1. 2001, str. 7). Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. februarja 2014 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v Evropsko službo za zunanje delovanje. 1 3 0 2Dodatki ob nastopu, spremembi in prenehanju funkcije Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 1 284 000 1 266 100 1 200 399,69 Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — potnih stroškov za uradnike ter začasno in pogodbeno osebje (vključno z njihovimi družinami) ob nastopu ali prenehanju zaposlitve, — nadomestil za nastanitev/preselitev in stroškov selitve uradnikov ter začasnih in pogodbenih uslužbencev, ki morajo spremeniti stalno prebivališče ob nastopu nalog, premestitvi v nov kraj zaposlitve ali ob dokončnem odhodu iz institucije ter preselitvi v drug kraj, — dnevnic za uradnike ter začasnih in pogodbenih uslužbencev, ki predložijo dokazilo, da se morajo preseliti iz svojega kraja prebivanja ob nastopu nalog ali premestitvi v nov kraj zaposlitve, — odpravnine v primeru odpustitve uradnika na poskusnem delu zaradi očitne neustreznosti, — nadomestila, ki se izplača v primeru, ko institucija razveljavi pogodbo članu začasnih ali pogodbenih uslužbencev. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije. Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. POGLAVJE 1 4 — SLUŽBENA POTOVANJA 1 4 0Službena potovanja Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 8 893 250 8 577 000 8 527 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — stroškov službenih potovanj visoke predstavnice in spremljevalnega osebja, — stroškov službenih potovanj in lokalnih potnih stroškov uradnikov, začasnih in pogodbenih uslužbencev ter posebnih svetovalcev ESZD, stroškov prevoza, plačil dnevnic za službena potovanja ter dodatnih ali izrednih stroškov, nastalih med službenim potovanjem, — stroškov službenih potovanj, nastalih na podlagi nalog Vojaškega štaba Evropske unije, — stroškov službenih potovanj nacionalnih strokovnjakov, napotenih v ESZD, — stroškov službenih potovanj posebnih svetovalcev in posebnih odposlancev visokega predstavnika, — stroškov službenih potovanj uspešnih kandidatov, pozvanih na usposabljanje pred nastopom službe, — stroškov službenih potovanj predsednika Vojaškega odbora. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 85 000 EUR. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, zlasti členi 11, 12 in 13 Priloge VII. Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pravilih, ki se uporabljajo za službena potovanja osebja ESZD. Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (UL L 27, 30. 1. 2001, str. 7). Sklep visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. februarja 2014 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v Evropsko službo za zunanje delovanje. POGLAVJE 1 5 — UKREPI ZA POMOČ ZAPOSLENIM 1 5 0Ukrepi za pomoč zaposlenim 1 5 0 0Socialne storitve in pomoč zaposlenim Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 283 000 237 000 241 038 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — ukrepov, sprejetih za pomoč uradnikom in drugim uslužbencem v posebno težkih razmerah, — stroškov za družabne stike med člani uslužbencev, — delnega povračila stroškov osebja za uporabo javnega prevoza za prihod na delo. Ta ukrep je zamišljen kot spodbuda za uporabo javnega prevoza, — odhodkov v zvezi s priznanji za uradnike ter zlasti stroškov medalj za uradnike, ki dopolnijo dvajset let delovne dobe, in poslovilnih daril ob upokojitvi. Kot del politike pomoči invalidom so ta sredstva namenjena naslednjim kategorijam invalidnih oseb: — aktivno zaposlenim uradnikom, — zakoncem aktivno zaposlenih uradnikov, — vsem vzdrževanim otrokom v smislu Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije. S temi odobritvami se, kolikor to dopušča proračun in po uveljavitvi vseh zajamčenih pravic v državi bivanja ali matični državi, povrnejo nemedicinski izdatki, ki so ocenjeni kot nujni in so posledica invalidnosti ter za katere obstajajo utemeljeni razlogi. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, zlasti člena 24 in 76. 1 5 0 1Zdravstvena služba Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 686 460 673 000 512 552 ,— Opombe Te odobritve so namenjene predvsem kritju: — stroškov obratovanja dispanzerjev, stroškov potrošnega materiala, nege in zdravil za jasli, stroškov za zdravniške preglede in izdatke, povezane z delom invalidske komisije, ter povračilu stroškov za očala, — izdatkov v zvezi z nakupom določenega delovnega orodja, ki je z medicinskega vidika nepogrešljivo. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije, zlasti člen 59 in člen 8 Priloge II h kadrovskim predpisom. 1 5 0 2Restavracije in menze Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju plačila za storitve, ki jih nudi upravitelj restavracij in menz. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 1 5 0 3Vrtci in druge oblike otroškega varstva Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 985 000 966 000 968 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju prispevka ESZD za stroške centra za predšolske otroke ter drugih vrtcev, jasli in ustanov za varstvo otrok (se plača Komisiji in/ali Svetu). Prihodki iz prispevka staršev in prispevka organizacij, kjer so starši zaposleni, dopolnjujejo v tej postavki dodeljene odobritve. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 1 5 0 4Prispevki za akreditirane evropske šole vrste II Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 20 320 20 000 19 410 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju prispevka ESZD za evropske šole vrste II, ki so prejele akreditacijo sveta guvernerjev evropskih šol, ali povračilu Komisiji za prispevek za evropske šole vrste II, ki so prejele akreditacijo sveta guvernerjev evropskih šol, ki ga je Komisija plačala za ESZD in v njegovem imenu na podlagi sporazuma o mandatu in storitvah, podpisanega s Komisijo. Prispevek krije stroške otrok zaposlenih v ESZD, ki so vpisani v evropske šole vrste II. NASLOV 2 NEPREMIČNINE, OPREMA IN ODHODKI ZA MATERIALNE STROŠKE NA SEDEŽU Člen Postavka Postavka Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 % 2018–2020 POGLAVJE 2 0 2 0 0 Nepremičnine 2 0 0 0 Najemnine in letne zakupnine Nediferencirana sredstva 21 306 000 18 658 998 18 429 538 ,— 86,50 2 0 0 1 Pridobitev nepremičnin Nediferencirana sredstva p. m. p. m. 0 ,— 2 0 0 2 Opremljanje in varnostna dela Nediferencirana sredstva 5 411 000 460 000 674 000 ,— 12,46 Člen 2 0 0 – Skupaj 26 717 000 19 118 998 19 103 538 ,— 71,50 2 0 1 Stroški za stavbe 2 0 1 0 Čiščenje in vzdrževanje Nediferencirana sredstva 5 660 000 4 747 000 4 645 999,15 82,08 2 0 1 1 Voda, plin, elektrika in ogrevanje Nediferencirana sredstva 1 750 000 1 455 000 1 383 000 ,— 79,03 2 0 1 2 Varnost in nadzor stavb Nediferencirana sredstva 7 866 000 6 530 000 5 995 000 ,— 76,21 2 0 1 3 Zavarovanja Nediferencirana sredstva 75 000 45 000 44 000 ,— 58,67 2 0 1 4 Drugi izdatki za stavbe Nediferencirana sredstva 112 500 110 000 120 000 ,— 106,67 Člen 2 0 1 – Skupaj 15 463 500 12 887 000 12 187 999,15 78,82 POGLAVJE 2 0 – SKUPAJ 42 180 500 32 005 998 31 291 537,15 74,18 POGLAVJE 2 1 2 1 0 Računalniški sistemi in telekomunikacije 2 1 0 0 Informacijska in komunikacijska tehnologija Nediferencirana sredstva 16 016 000 14 791 000 14 291 000 ,— 89,23 2 1 0 1 Kriptografija ter strogo zaupna informacijska in komunikacijska tehnologija Nediferencirana sredstva 15 418 000 15 190 000 15 080 000 ,— 97,81 2 1 0 2 Varna informacijska in komunikacijska tehnologija do stopnje „EU restricted“ Nediferencirana sredstva 4 850 000 3 785 000 3 786 000 ,— 78,06 2 1 0 3 Tehnični varnostni protiukrepi Nediferencirana sredstva 1 250 000 1 145 000 1 784 987,48 142,80 Člen 2 1 0 – Skupaj 37 534 000 34 911 000 34 941 987,48 93,09 2 1 1 Pohištvo, tehnična oprema in prevoz 2 1 1 0 Pohištvo Nediferencirana sredstva 217 000 203 000 391 261 ,— 180,30 2 1 1 1 Tehnične naprave in oprema Nediferencirana sredstva 100 000 105 000 43 500 ,— 43,50 2 1 1 2 Prevoz Nediferencirana sredstva 85 000 50 000 60 238,50 70,87 Člen 2 1 1 – Skupaj 402 000 358 000 494 999,50 123,13 POGLAVJE 2 1 – SKUPAJ 37 936 000 35 269 000 35 436 986,98 93,41 POGLAVJE 2 2 2 2 0 Konference, kongresi in zasedanja 2 2 0 0 Organizacija sestankov, konferenc in kongresov Nediferencirana sredstva 700 000 600 000 665 000 ,— 95,00 2 2 0 1 Potni stroški strokovnjakov Nediferencirana sredstva 40 000 40 000 55 000 ,— 137,50 Člen 2 2 0 – Skupaj 740 000 640 000 720 000 ,— 97,30 2 2 1 Informiranje 2 2 1 0 Izdatki za dokumentacijo in knjižnico Nediferencirana sredstva 955 000 955 000 954 757,72 99,97 2 2 1 1 Satelitski posnetki Nediferencirana sredstva 450 000 450 000 450 000 ,— 100,00 2 2 1 2 Splošne publikacije Nediferencirana sredstva 40 000 40 000 40 000 ,— 100,00 2 2 1 3 Javno obveščanje in javne prireditve Nediferencirana sredstva 495 000 495 000 494 926,46 99,99 2 2 1 4 Zmogljivost strateškega komuniciranja Nediferencirana sredstva 2 000 000 2 000 000 799 956,90 40,00 Člen 2 2 1 – Skupaj 3 940 000 3 940 000 2 739 641,08 69,53 2 2 2 Jezikovne storitve 2 2 2 0 Prevajanje Nediferencirana sredstva p. m. p. m. 0 ,— 2 2 2 1 Tolmačenje Nediferencirana sredstva 750 000 560 000 735 000 ,— 98,00 Člen 2 2 2 – Skupaj 750 000 560 000 735 000 ,— 98,00 2 2 3 Razni odhodki 2 2 3 0 Pisarniške potrebščine Nediferencirana sredstva 490 000 460 000 400 000 ,— 81,63 2 2 3 1 Poštni stroški Nediferencirana sredstva 158 000 155 000 155 000 ,— 98,10 2 2 3 2 Odhodki za študije, raziskave in posvetovanja Nediferencirana sredstva 40 000 40 000 115 515 ,— 288,79 2 2 3 3 Medinstitucionalno sodelovanje Nediferencirana sredstva 3 627 000 3 569 000 3 302 999,75 91,07 2 2 3 4 Selitve Nediferencirana sredstva 122 500 120 000 165 000 ,— 134,69 2 2 3 5 Finančni stroški Nediferencirana sredstva 5 000 5 000 8 000 ,— 160,00 2 2 3 6 Stroški sporov, pravni stroški, povračila škode, odškodnine Nediferencirana sredstva 147 000 147 000 79 900 ,— 54,35 2 2 3 7 Drugi odhodki za materialne stroške Nediferencirana sredstva 120 500 50 000 43 794 ,— 36,34 Člen 2 2 3 – Skupaj 4 710 000 4 546 000 4 270 208,75 90,66 2 2 4 Storitve preprečevanja sporov in podpore mediaciji (nadaljevanje) 2 2 4 0 Storitve preprečevanja sporov in podpore mediaciji (nadaljevanje) Nediferencirana sredstva 450 000 450 000 450 000 ,— 100,00 Člen 2 2 4 – Skupaj 450 000 450 000 450 000 ,— 100,00 POGLAVJE 2 2 – SKUPAJ 10 590 000 10 136 000 8 914 849,83 84,18 Naslov 2 – Skupaj 90 706 500 77 410 998 75 643 373,96 83,39 POGLAVJE 2 0 — NEPREMIČNINE IN Z NJIMI POVEZANI STROŠKI POGLAVJE 2 1 — RAČUNALNIŠKI SISTEMI, OPREMA IN POHIŠTVO POGLAVJE 2 2 — DRUGI ODHODKI ZA MATERIALNE STROŠKE POGLAVJE 2 0 — NEPREMIČNINE IN Z NJIMI POVEZANI STROŠKI 2 0 0Nepremičnine 2 0 0 0Najemnine in letne zakupnine Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 21 306 000 18 658 998 18 429 538 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju najemnin in davkov za nepremičnine v Bruslju, v katerih ima ESZD prostore, pa tudi najema dvoran, skladišča in parkirišč. Odobritve so namenjene tudi letnim zakupninam za stavbe ali dele stavb na podlagi obstoječih zakupnih pogodb ali pogodb v pripravi. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 985 000 EUR. 2 0 0 1Pridobitev nepremičnin Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov nakupa nepremičnin. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 0 0 2Opremljanje in varnostna dela Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 5 411 000 460 000 674 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju opremljanja, zlasti: — študije obnov in razširitev nepremičnin institucije, — opremljanja stavb v zvezi s fizično in materialno varnostjo oseb in premoženja, — opremljanja in predelave prostorov zaradi operativnih potreb, — posodobitve prostorov in tehničnih instalacij zaradi veljavnih varnostnih in zdravstvenih zahtev ter standardov. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29. 6. 1989, str. 1). 2 0 1Stroški za stavbe 2 0 1 0Čiščenje in vzdrževanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 5 660 000 4 747 000 4 645 999,15 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih stroškov čiščenja in vzdrževanja: — čiščenja pisarn, delavnic in trgovin (vključno z zavesami, zastori, preprogami, žaluzijami itd. ), — obnove izrabljenih zaves, zastorov in preprog, — pleskanja, — različnih vzdrževalnih del, — popravil tehničnih instalacij, — tehničnega materiala, — pogodbe o vzdrževanju za različno tehnično opremo (klimatske naprave, ogrevanje, ravnanje z odpadki, dvigala, varnostna oprema in varne sobe). Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 0 1 1Voda, plin, elektrika in ogrevanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 1 750 000 1 455 000 1 383 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov za porabo vode, plina, elektrike in ogrevanja. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 45 000 EUR. 2 0 1 2Varnost in nadzor stavb Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 7 866 000 6 530 000 5 995 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov hišniških storitev in stroškov nadzora stavb, ki jih zaseda ESZD. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 280 000 EUR. 2 0 1 3Zavarovanja Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 75 000 45 000 44 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju zavarovalnih premij na osnovi pogodb z zavarovalnicami za nepremičnine, ki jih zaseda ESZD, ter kritju obveznega zavarovanja, ki zajema obiskovalce navedenih stavb. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 0 1 4Drugi izdatki za stavbe Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 112 500 110 000 120 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene plačilu drugih tekočih izdatkov v zvezi s stavbami (vključno s stavbama Kortenberg in ER), ki niso posebej predvideni v drugih členih tega poglavja, zlasti stroškov odvoza smeti, materiala za oznake in nadzora s strani specializiranih organov. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. POGLAVJE 2 1 — RAČUNALNIŠKI SISTEMI, OPREMA IN POHIŠTVO 2 1 0Računalniški sistemi in telekomunikacije 2 1 0 0Informacijska in komunikacijska tehnologija Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 16 016 000 14 791 000 14 291 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za netajno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo na sedežu in v omejenem obsegu v delegacijah, namreč odhodkov za: — nakup ali najem opreme ali programske opreme za računalniške sisteme in aplikacije, — podporo in usposabljanje, ki ju zagotavljajo podjetja z računalniškimi storitvami in svetovalna podjetja v zvezi z delovanjem in razvojem računalniških sistemov in aplikacij, vključno s podporo uporabnikom, — servisiranje in vzdrževanje računalniške opreme in sistemov ter programske opreme, — ponudnike komunikacijskih storitev, — stroške komuniciranja in prenosa podatkov. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 1 0 1Kriptografija ter strogo zaupna informacijska in komunikacijska tehnologija Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 15 418 000 15 190 000 15 080 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za kriptografijo ter strogo zaupno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, namreč odhodkov za: — nakup ali najem opreme ali programske opreme za varne računalniške sisteme in aplikacije, — podporo in usposabljanje, ki ju zagotavljajo podjetja z računalniškimi storitvami in svetovalna podjetja v zvezi z delovanjem in razvojem računalniških sistemov in aplikacij, vključno s podporo uporabnikom, servisiranje in vzdrževanje varne računalniške opreme in sistemov ter programske opreme, — naročnino za varne komunikacijske storitve, — stroške varnega komuniciranja in prenosa podatkov. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 50 000 EUR. 2 1 0 2Varna informacijska in komunikacijska tehnologija do stopnje „EU restricted“ Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 4 850 000 3 785 000 3 786 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za zagotavljanje varnosti informacij do stopnje „EU restricted“, namreč odhodkov za: — nakup ali najem opreme ali programske opreme, — podporo in usposabljanje, ki ju zagotavljajo podjetja z računalniškimi storitvami in svetovalna podjetja v zvezi z delovanjem in razvojem varnih računalniških sistemov in aplikacij, vključno s podporo uporabnikom, — vzdrževanje in servisiranje računalniške opreme in sistemov ter programske opreme, — naročnino za komunikacijske storitve, — stroške komuniciranja in prenosa podatkov, — stroške službenih potovanj za revizije na področju kibernetske varnosti. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 1 0 3Tehnični varnostni protiukrepi Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 1 250 000 1 145 000 1 784 987,48 Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za zagotavljanje varnosti informacij s tehničnimi varnostnimi protiukrepi, namreč odhodkov za: — nakup ali najem opreme ali programske opreme za pregledovanje prostorov na sedežih, delegacijah in v stavbah, ki se uporabljajo za konference in sestanke, — podporo in usposabljanje, ki ju zagotavljajo podjetja s specializiranimi storitvami, proizvajalci in svetovalna podjetja v zvezi z delovanjem in razvojem takšne opreme in programske opreme, vključno s podporo uporabnikom, — vzdrževanje in servisiranje takšne opreme, sistemov ter programske opreme, — stroške prevoza opreme za pregledovanje prostorov, — nakup, prevoz in namestitev posebne opreme za gluhe sobe, — stroške za službena potovanja osebja, ki je potrebno za pregledovanje prostorov ali opremljanje gluhih sob, — nakup ali najem varnostnih sistemov za stavbe ESZD, — izvajanje in razvoj protiobveščevalnih ukrepov in preiskav, vključno z usposabljanjem in opremo. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 1 1Pohištvo, tehnična oprema in prevoz 2 1 1 0Pohištvo Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 217 000 203 000 391 261 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — nakupa ali nadomestitve pohištva in posebnega pohištva, — najema pohištva zaradi nalog in sestankov zunaj prostorov ESZD, — vzdrževanja in popravila pohištva. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 1 1 1Tehnične naprave in oprema Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 100 000 105 000 43 500 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — nakupa ali nadomestitve različnih tehničnih naprav in opreme, tako pritrjenih kot premičnih, zlasti v zvezi z arhiviranjem, varovanjem, konferencami, menzami in stavbami, — tehnične pomoči in nadzora, zlasti v zvezi s konferencami in menzami, — najema tehničnih naprav in opreme ter stroškov vzdrževanja in popravila takšnih tehničnih naprav in opreme. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 1 1 2Prevoz Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 85 000 50 000 60 238,50 Opombe Te odobritve so med drugim namenjene kritju: — najema ali nabave službenih vozil, — stroškov najema vozil v primeru, da ni mogoče izkoristiti transportnih sredstev, s katerimi razpolaga ESZD, zlasti v primeru službenih potovanj, — stroškov obratovanja in vzdrževanja službenih vozil (nakup goriva, pnevmatik itd. ). Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. POGLAVJE 2 2 — DRUGI ODHODKI ZA MATERIALNE STROŠKE 2 2 0Konference, kongresi in zasedanja 2 2 0 0Organizacija sestankov, konferenc in kongresov Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 700 000 600 000 665 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za: — organizacijo neuradnih zasedanj Sveta za zunanje zadeve ter drugih neuradnih zasedanj, — organizacijo sestankov političnega dialoga na ministrski ravni in na ravni višjih uradnikov, — organizacijo konferenc in kongresov, — interne sestanke, vključno s stroški hrane in okrepčil, postreženih ob posebnih priložnostih, — izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima institucija, v obliki stroškov za sprejeme in reprezentančnih stroškov, — dejavnosti, ki se nanašajo na protokol. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 0 1Potni stroški strokovnjakov Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 40 000 40 000 55 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju potnih stroškov in stroškov bivanja strokovnjakov, ki jih je ESZD povabila na sestanek ali poslala na službeno potovanje. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 1Informiranje 2 2 1 0Izdatki za dokumentacijo in knjižnico Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 955 000 955 000 954 757,72 Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — stroškov dostopa do zunanjih dokumentacijskih in statističnih zbirk podatkov, vključno z geografskimi podatki, — naročnin na časopise, periodični tisk, storitve analiz njihove vsebine in drugih spletnih publikacij; te odobritve krijejo tudi vse stroške avtorskih pravic zaradi reprodukcije in širjenja takšnih publikacij na papirju ali elektronski obliki, — nakupa knjig in drugega gradiva na papirju ali v elektronski obliki za knjižnico, — stroškov naročnine na agencijske novice po teleprinterju, — stroškov vezave in drugih izdatkov, potrebnih za ohranitev knjig in publikacij. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Sklep Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (UL L 27, 30. 1. 2001, str. 7). 2 2 1 1Satelitski posnetki Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 450 000 450 000 450 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov nabave satelitskih posnetkov za ESZD zlasti za preprečevanje kriz in krizno upravljanje. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 1 2Splošne publikacije Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 40 000 40 000 40 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov priprave in objavljanja – tako s klasičnimi sredstvi (na papirju ali filmu) kot elektronsko – publikacij v uradnih jezikih držav članic ter stroškov, ki jih ima ESZD z razširjanjem teh publikacij, vključno s tistimi, ki niso objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 1 3Javno obveščanje in javne prireditve Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 495 000 495 000 494 926,46 Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — avdiovizualnih storitev za obveščanje javnosti o zunanji politiki Unije in delovanju visokega predstavnika, — razvoja in delovanja spletišča ESZD, — izdatkov za popularizacijo ter promocijo publikacij in javne prireditve v zvezi z dejavnostmi institucije, vključno z drugimi stroški vodenja in infrastrukture, — izdatkov za obveščanje v okviru SVOP/SZVP, — stroškov raznih dejavnosti informiranja in stikov z javnostjo, vključno s promocijskimi izdelki. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 1 4Zmogljivost strateškega komuniciranja Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 2 000 000 2 000 000 799 956,90 Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — strateških komunikacijskih orodij, vključno z dostopom do spletnih in grafičnih pripomočkov, — pogodbenih strokovnjakov za strateško komuniciranje, vključno z javnomnenjskimi raziskavami, — nakupa analitičnih orodij in storitev, vključno s poročili, študijami, analizo podatkov in virtualizacijo, — podpore jezikovni mnogovrstnosti proizvodov za strateško komuniciranje, — zagotavljanja orodij za sistematično sledenje dezinformacijam, ki jih širijo tuje sile, ter njihovo razkrivanje, — vzpostavitve in vzdrževanja mreže strokovnjakov za boj proti dezinformiranju v državah članicah in državah sosedstva, izmenjave primerov najboljše prakse, — usposabljanja in krepitve notranje zmogljivosti v smislu zmožnosti strateškega komuniciranja ter upravljanje znanja za osebje EU. 2 2 2Jezikovne storitve 2 2 2 0Prevajanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju izdatkov v zvezi s prevajalskimi storitvami, ki jih bosta ESZD zagotavljala generalni sekretariat Sveta in Komisija. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 2 1Tolmačenje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 750 000 560 000 735 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju storitev, ki jih ESZD zagotavljajo tolmači Komisije. Te odobritve so namenjene tudi kritju storitev, ki jih ESZD zagotavljajo tolmači Komisije ob zasedanjih Političnega in varnostnega odbora, Vojaškega odbora in drugih sestankih, izrecno v okviru SVOP/SZVP. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Sklep generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko št. 111/2007 o tolmačenju za Evropski svet, Svet in pripravljalna telesa Sveta. 2 2 3Razni odhodki 2 2 3 0Pisarniške potrebščine Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 490 000 460 000 400 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — nabave papirja, — fotokopij in pristojbin, — potrebščin in materiala za rabo v pisarnah (tekoče zaloge), — tiskovin, — potrebščin za pošiljanje pošte (kuvert, ovojnega papirja, ploščic za frankirni stroj), — materiala za delavnico za razmnoževanje dokumentov (tiskarskega črnila, ofsetnih plošč, filmov in kemikalij). Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 1Poštni stroški Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 158 000 155 000 155 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju poštnih stroškov. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 2Odhodki za študije, raziskave in posvetovanja Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 40 000 40 000 115 515 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov za študije in posvetovanja, ki jih po pogodbi opravijo visoko kvalificirani strokovnjaki. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 3Medinstitucionalno sodelovanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 3 627 000 3 569 000 3 302 999,75 Opombe Te odobritve so namenjene kritju odhodkov za medinstitucionalne dejavnosti, zlasti stroškov upravnega osebja Komisije, uradov in Sveta za upravljanje osebja, stavb in arhivov ESZD. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 4Selitve Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 122 500 120 000 165 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju stroškov selitve in prevoza opreme. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 5Finančni stroški Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 5 000 5 000 8 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju vseh finančnih stroškov, v prvi vrsti bančnih. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 6Stroški sporov, pravni stroški, povračila škode, odškodnine Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 147 000 147 000 79 900 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — financiranja morebitnih plačil, ki jih določita Sodišče in Splošno sodišče v breme ESZD, in stroškov za najem zunanjih odvetnikov za zastopanje na sodiščih, — stroškov posvetovanj z zunanjimi odvetniki, — povračil škode in odškodnin, ki lahko bremenijo ESZD. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 3 7Drugi odhodki za materialne stroške Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 120 500 50 000 43 794 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — stroškov nakupa službenih uniform osebja konferenčne in varnostne službe, delovne opreme za osebje delavnic in notranjih služb ter popravil in vzdrževanja uniform, — prispevka ESZD k odhodkom nekaterih združenj, katerih dejavnost je neposredno povezana z dejavnostmi institucij Unije, — drugih odhodkov za materialne stroške, ki niso posebej navedeni v prejšnjih vrsticah, — stroškov varnostnega preverjanja osebja EEAS, — nakupa uniform in dodatkov, zlasti za varnostno osebje, odgovorno za stavbi Kortenberg in ER. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. 2 2 4Storitve preprečevanja sporov in podpore mediaciji (nadaljevanje) 2 2 4 0Storitve preprečevanja sporov in podpore mediaciji (nadaljevanje) Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 450 000 450 000 450 000 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju: — dodelitve osebja Unije v podporo procesom mediacije in dialoga, — najemanja internih strokovnjakov za mediacijo in dialog kot tudi dostopanja do zunanjih storitev za podporo mediaciji, ob upoštevanju potekajočega dela Združenih narodov in drugih organizacij pri vzpostavljanju takšnih registrov, — upravljanja znanja, vključno z organizacijo delavnic in analiz sporov ter razvojem in objavo študij o pridobljenih izkušnjah, dobrih praksah in smernicah, — usposabljanja in interne krepitve zmogljivosti v zvezi z zgodnjim obveščanjem, analizo sporov, mediacijo in dialogom za uslužbence Unije na sedežu službe, uslužbence Unije na misijah, posebne predstavnike EU ter vodje delegacij in njihove zaposlene. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. NASLOV 3 DELEGACIJE Člen Postavka Postavka Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 % 2018–2020 POGLAVJE 3 0 3 0 0 Delegacije 3 0 0 0 Osebni prejemki in pravice statutarnih uslužbencev Nediferencirana sredstva 132 337 000 129 271 023 116 802 466,29 88,26 3 0 0 1 Zunanji sodelavci in zunanje storitve Nediferencirana sredstva 79 423 000 71 667 723 69 227 045,08 87,16 3 0 0 2 Drugi odhodki za osebje Nediferencirana sredstva 33 947 239 37 793 674 25 493 014,56 75,10 3 0 0 3 Nepremičnine in z njimi povezani stroški Nediferencirana sredstva 162 549 714 161 739 084 184 857 159,39 113,72 3 0 0 4 Drugi odhodki za upravljanje Nediferencirana sredstva 46 488 000 44 702 925 42 822 526,09 92,12 3 0 0 5 Prispevek Komisije za delegacije Nediferencirana sredstva p. m. p. m. 0 ,— Člen 3 0 0 – Skupaj 454 744 953 445 174 429 439 202 211,41 96,58 POGLAVJE 3 0 – SKUPAJ 454 744 953 445 174 429 439 202 211,41 96,58 Naslov 3 – Skupaj 454 744 953 445 174 429 439 202 211,41 96,58 POGLAVJE 3 0 — DELEGACIJE POGLAVJE 3 0 — DELEGACIJE 3 0 0Delegacije 3 0 0 0Osebni prejemki in pravice statutarnih uslužbencev Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 132 337 000 129 271 023 116 802 466,29 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih odhodkov, nastalih v delegacijah Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije v zvezi z uradniki in začasnimi uslužbenci na delovnih mestih, predvidenih v kadrovskem načrtu: — osnovnih plač, nadomestil in plačil, ki se nanašajo na plače, — nezgodnega in zdravstvenega zavarovanja ter drugih stroškov socialne varnosti, — zavarovanja za primer brezposelnosti za začasne uslužbence in plačil za pridobitev ali ohranitev pokojninskih pravic zanje v njihovi matični državi, — raznih dodatkov in finančnih pomoči, — nadurnega dela, — stroškov korekcijskih količnikov, uporabljenih za osebne prejemke, — stroškov kakršnih koli posodobitev prejemkov med proračunskim letom. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe: p. m. Pravna podlaga Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije. Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. Poslovnik o imenovanju in plačilu ter o ostalih finančnih pogojih, ki jih določa ESZD. 3 0 0 1Zunanji sodelavci in zunanje storitve Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 79 423 000 71 667 723 69 227 045,08 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih odhodkov, nastalih v zvezi z delegacijami Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije: — prejemkov iz dela lokalnega ali pogodbenega osebja ter stroškov socialne varnosti, ki jih mora poravnati delodajalec, — prispevkov delodajalca za dodatno kritje socialne varnosti za lokalno osebje, — storitev agencij in samostojnega osebja. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na: p. m. Pravna podlaga Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije. 3 0 0 2Drugi odhodki za osebje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 33 947 239 37 793 674 25 493 014,56 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih odhodkov, nastalih v delegacijah Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije: — odhodkov, povezanih z napotitvijo nižjih strokovnih sodelavcev (univerzitetnih diplomantov) in pripravnikov v delegacije Evropske unije, — stroškov seminarjev, ki so organizirani za mlade diplomate iz držav članic in tretjih držav, — odhodkov v zvezi z napotitvijo ali začasno dodelitvijo uradnikov iz držav članic v delegacije, — nadomestil za nastanitev in nadomestil za selitev, plačanih osebju, ki se mora preseliti iz kraja prebivanja po nastopu nalog, ob premestitvi v drug kraj zaposlitve ali ob dokončnem prenehanju delovnega razmerja in selitvi drugam, — potnih stroškov za osebje (vključno z njihovimi družinskimi člani) ob nastopu nalog, ob premestitvi v drug kraj zaposlitve ali ob prenehanju delovnega razmerja, — stroškov selitve za osebje, ki se mora preseliti iz kraja prebivanja ob nastopu nalog, ob premestitvi v drug kraj zaposlitve ali ob dokončnem prenehanju delovnega razmerja in selitvi drugam, — stroškov, ki v skladu s členom 75 kadrovskih predpisov nastanejo v primeru smrti člana osebja ESZD ali vzdrževane osebe v zvezi s prevozom posmrtnih ostankov, — raznih stroškov in dodatkov za osebje, vključno s pravnim svetovanjem, — odhodkov, ki nastanejo pri postopkih zaposlovanja uradnikov, začasnih uslužbencev, pogodbenih uslužbencev in lokalnega osebja, vključno s stroški objav, potnimi stroški in dnevnicami ter nezgodnim zavarovanjem za kandidate, ki so povabljeni na preglede in razgovore, s stroški, povezanimi z organizacijo skupinskih preizkusov znanja, in s stroški zdravniških pregledov pred zaposlitvijo, — pridobitve, zamenjave, pretvorbe in vzdrževanja medicinske opreme, ki je nameščena v delegacijah, — odhodkov, ki se nanašajo na stroške letnih zdravniških pregledov uradnikov, pogodbenega osebja in lokalnega osebja, vključno z opravljenimi analizami in testi kot del takšnih pregledov, stroške zdravstvenih in zobozdravstvenih svetovalcev ter stroške v zvezi s politiko o aidsu na delovnem mestu, — kulturnih dejavnosti in pobud za navezovanje socialnih stikov med izseljenci in lokalnim osebjem, — fiksnega dodatka, ki pripada uradnikom, ki imajo redno reprezentančne stroške zaradi svojih nalog, in povračila stroškov, nastalih pooblaščenim uradnikom pri zastopanju Komisije in/ali ESZD v interesu službe in zaradi njihovih nalog (v primeru delegacij na ozemlju Unije se del stroškov nastanitve pokrije s fiksnim dodatkom za reprezentanco), — odhodkov za potne stroške, dnevnic za službena potovanja ter dodatnih ali izrednih stroškov, nastalih med službenimi potovanji uradnikov in drugega osebja, — odhodkov za potne stroške in dnevnice za uspešne kandidate, pozvane na usposabljanje pred nastopom službe, — odhodkov za potne stroške in dnevnice za strokovnjake, ki jih delegacije povabijo na zasedanja, — odhodkov za potne stroške, dnevnice in zavarovanje, povezanih z zdravstvenimi evakuacijami, — odhodkov, ki nastanejo zaradi kriznih razmer, vključno s potnimi stroški, stroški nastanitve in dnevnicami, — odhodkov za splošna usposabljanja in jezikovna izobraževanja, namenjena izboljšanju veščin osebja in uspešnosti institucije, — honorarjev strokovnjakov za ugotavljanje potrebnega usposabljanja, za načrtovanje, razvoj in izvajanje tečajev ter ocenjevanje in nadziranje rezultatov, — honorarjev svetovalcev na različnih področjih, zlasti na področju organizacijskih metod, načrtovanja, upravljanja, strategije, zagotavljanja kakovosti in kadrovskega menedžmenta, — odhodkov pri zasnovi, vodenju in ovrednotenju usposabljanja, ki ga organizira institucija v obliki tečajev, seminarjev in konferenc (inštruktorji, govorci in njihovi potni stroški ter dnevnice, učni materiali), — odhodkov v zvezi s praktičnimi in logističnimi vidiki organizacije tečajev, vključno s prostori, prevozom in najemom opreme za usposabljanja ter lokalnimi in regionalnimi seminarji, pa tudi za razne povezane stroške, kot so osvežilne pijače in hrana, — stroškov sodelovanja na konferencah in simpozijih ter članarin za strokovna in znanstvena združenja, — odhodkov za usposabljanje, povezanih z objavljanjem in obveščanjem, pridruženimi spletišči in nakupom učne opreme, naročninami in licencami za študij na daljavo, ter izdatkov za knjige, tisk in multimedijske proizvode, — stroškov, povezanih z diplomatskim programom izmenjave, kot so potni stroški in stroški nastanitve v skladu s kadrovskimi predpisi. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 120 000 EUR. 3 0 0 3Nepremičnine in z njimi povezani stroški Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 162 549 714 161 739 084 184 857 159,39 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih odhodkov, nastalih v delegacijah Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije: — dodatkov za začasno namestitev in dnevnic za uradnike, začasne uslužbence in pogodbene uslužbence, — glede najemnin in drugih stroškov za zgradbe za delegacije zunaj Unije: — za vse zgradbe ali dele zgradb, ki jih zasedajo uradi delegacij zunaj Unije ali uradniki, napoteni na delo zunaj Unije: kritju najemnin (vključno z začasno nastanitvijo) in davkov, zavarovalnih premij, obnov in večjih popravil, rutinskih odhodkov za varnost oseb in varovanje blaga (šifrirni stroji, sefi, varovalne palice na oknih itd. ), — za vse zgradbe ali dele zgradb, ki jih zasedajo uradi delegacij zunaj Unije, in za rezidence vodij delegacij: kritju stroškov vode, plina, elektrike in goriva, vzdrževanja in popravil, selitev, obnov in drugih rutinskih odhodkov (lokalni davki za vzdrževanje ulic in pobiranje odpadkov in nakup znakov in kažipotov), — glede najemnin in drugih stroškov za zgradbe znotraj Unije: — za vse zgradbe ali dele zgradb, ki jih zasedajo uradi delegacij: kritju najemnin, stroškov vode, plina, elektrike in ogrevanja, zavarovalnih premij, vzdrževanja in popravil, obnov in večjih popravil, odhodkov, ki se nanašajo na varnost, zlasti na pogodbe za nadzor in najem ter dodatno polnjenje gasilnih aparatov, na nakup in vzdrževanje protipožarne opreme, na zamenjavo opreme gasilcev prostovoljcev in na inšpekcije po zakonu itd. , — za zgradbe ali dele zgradb, ki jih zasedajo uradniki: kritju povračila odhodkov, ki se nanašajo na varovanje stanovanj, — nakup gradbenih zemljišč in zgradb (nakup ali najem z možnostjo odkupa) ali gradnja uradov ali drugih nastanitvenih možnosti, vključno s stroški predhodnih študij in raznih honorarjev, — upravni dogovori, ki se nanašajo predvsem na infrastrukturo in zagotavljanje nastanitve. Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30. 7. 2018, str. 1) s členom 266 predvideva možnost, da institucije financirajo nakup nepremičnin s posojili. Ta postavka bo zajemala stroške takšnih posojil (glavnica in obresti) za nakup nepremičnin za delegacije. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 26 770 000 EUR. 3 0 0 4Drugi odhodki za upravljanje Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 46 488 000 44 702 925 42 822 526,09 Opombe Te odobritve so namenjene kritju naslednjih odhodkov, nastalih v delegacijah Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije: — nakupa, najema, zakupa, vzdrževanja in popravil pohištva in opreme, zlasti avdiovizualne, arhivske, tiskarske, knjižnične, prevajalske in specializirane pisarniške opreme (fotokopirni stroji, čitalniki-tiskalniki (skenerji), telefaksi itd. ), kot tudi pridobitve dokumentacije in dobav v zvezi s to opremo, — nakupa, vzdrževanja in popravil tehnične opreme, kot so generatorji in klimatske naprave ter namestitve opreme in naprav za dobro počutje v delegacijah, — nakupa, zamenjave, najema, zakupa, vzdrževanja in popravil vozil, vključno z orodji, — zavarovalnih premij za vozila, — nakupa knjig, dokumentov in drugih neperiodičnih publikacij, vključno s posodobitvami, in naročnin na časopise, periodični tisk in različne publikacije ter stroškov vezanja in drugih stroškov za arhiviranje publikacij, — naročnine na tiskovne agencije, — nakupa papirja, ovojnic, pisarniškega materiala in materiala za razmnoževanje ter tiskarskih storitev, oddanih zunanjim izvajalcem, — prevoza in carinjenja opreme, nakupa in čiščenja uniform za kurirje, voznike itd. , različnih vrst zavarovanj (zlasti zavarovanj odgovornosti za kritje škode, povzročene tretjim osebam, in za primer tatvine), odhodkov za interne sestanke (pijača, hrana ob posebnih priložnostih), — stroškov študij, analiz in posvetov, povezanih z upravnim poslovanjem delegacij in vsemi drugimi odhodki za materialne stroške, ki niso posebej navedeni v drugih postavkah tega člena, — poštnih in dostavnih stroškov za pošto, poročila in objave ter pristojbin za poštne in druge pakete, poslane po zračni pošti, po kopnem, morju ali železnici, — stroškov diplomatske pošte, — vseh odhodkov za pohištvo in opremo za nastanitev, ki je na razpolago uradnikom, — nakupa, najema ali zakupa opreme za obdelavo podatkov (računalniki, terminali, mini računalniki, periferna oprema, priključne naprave) s potrebno programsko opremo, — storitev, oddanih v izvajanje, zlasti za razvoj, vzdrževanje in podporo sistemov informacijske tehnologije v delegacijah, — nakupa, najema ali zakupa opreme za razmnoževanje informacij na papirju, kot so tiskalniki in skenerji, — nakupa, najema ali zakupa telefonskih central in stikalnih plošč ter opreme za prenos podatkov s potrebno programsko opremo, — stroškov naročnin in fiksnih stroškov kabelskih in radijskih komunikacij (telefon, telegraf, teleks, telefaks), odhodkov za omrežja za prenos podatkov, telematske storitve itd. , in nakupa imenikov, — stroškov namestitve, konfiguracije, vzdrževanja, pomoči, dokumentacije in dobav v zvezi s to opremo, — kakršnih koli odhodkov za aktivne varnostne operacije v delegacijah v nujnih primerih, — vseh finančnih stroškov, v prvi vrsti bančnih, — posodobitev računov izločenih sredstev, kadar odredbodajalec glede na dane razmere sprejme vse ustrezne ukrepe in za odhodke za posodobitve ni mogoče bremeniti druge posebne proračunske vrstice, — posodobitev v primerih, kadar je terjatev delno ali v celoti preklicana, potem ko je bila vknjižena v računovodske izkaze kot prihodek (zlasti v primeru pobota z dolgom), — posodobitev v primerih nepovratnega DDV, kadar zanj ni več mogoče bremeniti vrstice, ki je krila osnovne odhodke, — vseh s tem povezanih obresti, kadar zanje ni mogoče bremeniti druge posebne proračunske vrstice. Ta postavka vsebuje, če je to potrebno, tudi odobritev za kritje kakršnih koli izgub, ki so posledica likvidacije ali prenehanja dejavnosti banke, pri kateri ima Komisija račune za izločena sredstva. Ta postavka lahko financira stroške delegacij zaradi lokalnega sodelovanja z državami članicami, zlasti v okviru kriznih razmer. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na 9 360 000 EUR. Pravna podlaga Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3. 8. 2010 str. 30), zlasti člen 5(10). 3 0 0 5Prispevek Komisije za delegacije Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Vsi prihodki iz Komisije ali Evropskega razvojnega sklada (ERS) za kritje stroškov v delegacijah zaradi prisotnosti osebja Komisije lahko omogočijo dodatne odobritve, dane na voljo v skladu s členom 21 finančne uredbe. Te odobritve so namenjene kritju naslednjih stroškov za osebje Komisije, vključno z osebjem Komisije, ki ga financira ERS, na delovnih mestih v delegacijah Evropske unije zunaj Unije in delegacijah pri mednarodnih organizacijah znotraj Unije: — plač in z njimi povezanih odhodkov za lokalno osebje (in agencijske delavce), — deleža odhodkov, zajetih v postavkah 3 0 0 0 (Osebni prejemki in pravice statutarnih uslužbencev), 3 0 0 1 (Zunanji sodelavci in zunanje storitve), 3 0 0 2 (Drugi odhodki za osebje), 3 0 0 3 (Nepremičnine in z njimi povezani stroški), 3 0 0 4 (Drugi upravni odhodki) za takšno osebje. Poleg tega so lahko te odobritve namenjene kritju drugih odhodkov, kot so odhodki za medijske in informativne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi sporazumov o ravni storitve, sklenjenimi z drugimi institucijami. Znesek namenskih prejemkov v skladu s členom 21(2) in (3) finančne uredbe je ocenjen na: p. m. NASLOV 10 DRUGI IZDATKI Člen Postavka Postavka Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 % 2018–2020 POGLAVJE 10 0 p. m. p. m. 0 ,— POGLAVJE 10 0 – SKUPAJ p. m. p. m. 0 ,— POGLAVJE 10 1 p. m. p. m. 0 ,— POGLAVJE 10 1 – SKUPAJ p. m. p. m. 0 ,— Naslov 10 – Skupaj p. m. p. m. 0 ,— SKUPAJ 731 076 483 694 832 516 677 973 207,42 92,74 POGLAVJE 10 0 — ZAČASNA SREDSTVA POGLAVJE 10 1 — VARNOSTNA REZERVA POGLAVJE 10 0 — ZAČASNA SREDSTVA Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Odobritve iz tega poglavja so začasne narave in se jih lahko uporablja le po prerazporeditvi v ustrezna poglavja v skladu z določbami finančne uredbe. Pravna podlaga Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30. 7. 2018, str. 1). POGLAVJE 10 1 — VARNOSTNA REZERVA Odobritve 2020 Odobritve 2019 Realizacija 2018 p. m. p. m. 0 ,— Opombe Te odobritve so namenjene kritju nepredvidljivih izdatkov, nastalih zaradi proračunskih odločitev, sprejetih med proračunskim letom. USLUŽBENCI Oddelek X – Evropska služba za zunanje delovanje Funkcionalna skupina in razred 2020 2019 Stalna delovna mesta Začasna delovna mesta Stalna delovna mesta Začasna delovna mesta AD 16 12 — 8 — AD 15 20 — 18 — AD 14 162 — 173 — AD 13 151 — 170 — AD 12 213 — 191 — AD 11 86 — 80 — AD 10 88 — 81 — AD 9 147 — 100 — AD 8 103 — 93 — AD 7 18 — 36 — AD 6 28 — 24 — AD 5 3 — 3 — Vmesni seštevek AD 1 031 — 977 — AST 11 24 — 21 — AST 10 24 — 22 — AST 9 65 1 62 1 AST 8 86 — 87 — AST 7 87 — 81 — AST 6 98 — 93 — AST 5 137 — 117 — AST 4 70 — 75 — AST 3 — — 17 — AST 2 — — 4 — AST 1 4 — 4 — Vmesni seštevek AST 595 1 583 1 AST/SC 6 — — — — AST/SC 5 — — — — AST/SC 4 — — — — AST/SC 3 25 — 22 — AST/SC 2 35 — 36 — AST/SC 1 12 — 15 — Vmesni seštevek AST/SC 72 — 73 — Skupaj 1 698 1 1 633 1 Vse skupaj 1 699 1 634 (1) Podatki v tem stolpcu ustrezajo tistim iz proračuna za leto 2019 (UL L 67, 7. 3. 2019, str. 1), skupaj s predlogi sprememb proračuna št. 1 do 3/2019. (2) Tretji pododstavek člena 310(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se glasi: „Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi. “ (3) Podatki v tem stolpcu ustrezajo tistim iz proračuna za leto 2019 (UL L 67, 7. 3. 2019, str. 1), skupaj s predlogi sprememb proračuna št. 1 do 3/2019. (4) Lastna sredstva za proračun za leto 2020 so določena na podlagi proračunskih napovedi, sprejetih na 175. zasedanju Svetovalnega odbora za lastna sredstva 24. maja 2019. (5) Tretji pododstavek člena 310(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije se glasi: „Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi. “ (6) Osnova, ki se uporabi, ne presega 50 % BND. (7) Izračun stopnje: (110 535 610 606) / (169 880 250 000) = 0,650667812214781. (8) Zaokroženi odstotki. (9) Znesek odhodkov, povezanih s širitvijo, ustreza skupnemu znesku dodeljenih odhodkov v 13 državah članicah (ki so se Uniji pridružile po 30. aprilu 2004), razen neposrednih kmetijskih plačil in odhodkov, povezanih s trgom, ter dela odhodkov za razvoj podeželja, ki izvirajo iz Jamstvenega oddelka EKUJS. (10) „Ugodnost za Združeno kraljestvo“ ustreza učinku, ki sta ga imela za Združeno kraljestvo prehod na omejen DDV in uvedba lastnih sredstev iz naslova BNP/BND. (11) Ti nepričakovani dobički ustrezajo neto dobičkom Združenega kraljestva, ki izhajajo iz povečanja – z 10 % na 20 % s 1. januarjem 2014 – v odstotku tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih zadržijo države članice, da krijejo stroške zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev (TLS). (12) p. m. (lastna sredstva + drugi prihodki = skupni prihodki = končna poraba); (151 637 755 856 + 1 928 450 061 = 153 566 205 917 = 153 566 205 917). (13) Lastna sredstva skupaj kot odstotek BND: (151 637 755 856) / (16 988 025 000 000) = 0,89 %; zgornja meja lastnih sredstev kot odstotek BND: 1,20 %. (14) Podatki v tem stolpcu ustrezajo tistim iz proračuna za leto 2019 (UL L 67, 7. 3. 2019), skupaj s spremembami proračuna št. 1 do 3/2019. (15) Podatki v tem stolpcu ustrezajo tistim iz proračuna za leto 2019 (UL L 67, 7. 3. 2019), skupaj s spremembami proračuna št. 1 do 3/2019. (16) Neto knjigovodska vrednost v bilanci stanja na dan 31. decembra 2018 (če ni navedeno drugače). (17) Te odobritve pomenijo kumulativne zneske, izkazane v postavkah 2 0 0 0 (najemnina), 2 0 0 1 (letna plačila po zakupu) in 2 0 0 3 (pridobitev nepremičnin). (18) Prispevek Komisije za delegacije Unije. (19) Te odobritve krijejo najem prostorov, ki se financira s postavko 10 01 05 03 („Drugi odhodki za upravljanje za raziskovalne in inovacijske programe - Obzorje 2020“). (20) Neto računovodska vrednost, vpisana v bilanco stanja 31. decembre 2018, za prenovljene stave prizidkov „A“, „B“ in „C“ in za nepremičninski kompleks nove Palače (prenovljena stara Palača, obroč, stolpa in povezovalna galerija), ki so predmet pogodb o najemu-nakupu. (21) Neto knjigovodska vrednost v letu 2018. Zgradbe delegacij Unije so bile prenesene na Evropsko službo za zunanje delovanje dne 1. januarja 2011. (22) Te odobritve pomenijo znesek, izkazan za najemnine v postavki 3 0 0 3 (infrastruktura v delegacijah), in vključujejo zneske, prerazporejene iz oddelka III „Komisija“ kot posledica proračunskega postopka 2015. Od leta 2015 so odobritve za najemnine in izgradnjo/nakup zgradb delegacij v celoti vključene v oddelek X. (23) Neto knjigovodska vrednost v bilanci stanja na dan 31. decembra 2018 (če ni navedeno drugače). (24) Dolgoročni zakup z možnostjo nakupa. (25) Dolgoročni zakup z možnostjo nakupa (prej Marie de Bourgogne). (26) Dolgoročni zakup z možnostjo nakupa (delno zaseda OLAF). (27) Dolgoročni zakup/nakup. (28) Dolgoročni zakup. (29) Neto knjigovodska vrednost na dan 31. decembra 2018. Zgradbe delegacij Unije so bile prenesene na Evropsko službo za zunanje delovanje dne 1. januarja 2011. (30) Od tega napredovanje ad personam (iz AD 14 v AD 15) treh zaposlenih, ki se podeli zaslužnim uradnikom v izjemnih primerih. (31) Teoretična rezerva za uradnike, premeščene v interesu službe, ki niso vključeni v skupni seštevek (2 AD 14, 8 AD13 in 10 AST 11), in delovna mesta, vključena izključno v proračun za leto 2020, da se olajša uporaba člena 29(4) kadrovskih predpisov, ki niso vključena v skupni seštevek (1 AD 12, 4 AD 11, 5 AD 10, 43 AD 9, 1 AST 8, 7 AST 7 in 28 AST 6). (32) Vključno eno začasno delovno mesto AD 12 za direktorja Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije. (33) Teoretična rezerva za uradnike, premeščene v interesu službe, ki ni vključena v skupno vsoto. (34) Dve stalni delovni mesti AD, eno stalno delovno mesto AST, dve stalni delovni mesti AST/SC, dve začasni delovni mesti AD in dve začasni delovni mesti AST za Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije, ki se ne štejejo za delovna mesta Evropskega parlamenta. (35) Od tega 4 AD 16 ad personam. (36) Od tega 7 AD 15 ad personam. (37) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (38) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (39) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (40) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (*1) Komisija je bila 3. marca 2017 pooblaščena, da v imenu Evropske unije začne pogajanja za sklenitev sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu in protokola z Republiko Gano. (41) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (42) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 (1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (43) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (44) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa Kosova ter je v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova. (*2) Sorazmernostni faktorji za izračun finančnih prispevkov temeljijo na naslednji udeležbi držav EGP/Efte pri programih Unije: (45) Stopnja prispevka je 100 % odobritev, razen če ni določeno drugače. (46) Vključno z odobritvami v rezervi. (47) Zadevne proračunske vrstice: 02 01 05, 02 04, 05 01 05, 05 09, 06 01 05, 06 03, 08 01 05 01, 08 01 05 02, 08 01 05 03, 08 01 06, 08 02, 09 01 05, 09 04, 10 01 05 01, 10 01 05 02, 10 01 05 03, 10 01 05 04, 10 02, 15 01 05, 15 03, 18 01 05, 18 05, 32 01 05, 32 04 03, 32 04 51 in 32 04 52. (48) Zadevne proračunske vrstice: 15 01 04 01, 15 01 06 01, 15 02 01 01, 15 02 01 02, 15 02 02, 15 02 03, 15 02 51, 15 02 53, 19 05 20, 21 01 06 01, 21 02 20, 22 01 06 01, 22 01 06 02, 22 02 04 02 in 22 04 20. Pri zunanjem sklopu programa Erasmus+ sodelujeta samo Turčija in Severna Makedonija. (49) Zadevne proračunske vrstice: 09 01 04 02, 09 05 01, 09 05 51, 15 01 04 02, 15 01 06 02, 15 04 01, 15 04 02 in 15 04 51. (50) Zadevne proračunske vrstice: 08 01 05 11, 08 01 05 12, 08 01 05 13, 08 03, 10 01 05 11, 10 01 05 12, 10 01 05 13, 10 01 05 14 in 10 03. (*3) Posojilo v višini 5 000 000 000 EUR, najeto v letu 2015, ustreza podaljšanju in refinanciranju posojila iz leta 2011 (glej 1. 4. 1 Tehnične opombe k razpredelnicam). (*4) 4 750 000 000 EUR, ki bi jih morala Portugalska vrniti aprila 2016, je bilo na prošnjo odloženih. (*5) Posojilo EFSM Irski v višini 3 400 000 000 EUR, izplačano marca 2011 (z zapadlostjo 4. aprila 2018), je bilo refinancirano in podaljšano. Nadaljnji dve posojili EFSM v višini 500 000 000 EUR (Irska) in 600 000 000 EUR (Portugalska), izplačani oktobra 2011 z zapadlostjo 4. oktobra 2018, sta bili refinancirani in podaljšani. (*6) Posojilo v višini 5 000 000 000 EUR, najeto v letu 2015, ustreza podaljšanju in refinanciranju posojila iz leta 2011 (glej 1. 4. 1 Tehnične opombe k razpredelnicam). (*7) 4 750 000 000 EUR, ki bi jih morala Portugalska vrniti aprila 2016, je bilo na prošnjo odloženih. (*8) Posojilo EFSM Irski v višini 3 400 000 000 EUR, izplačano marca 2011 (z zapadlostjo 4. aprila 2018), je bilo refinancirano in podaljšano. Nadaljnji dve posojili EFSM v višini 5 000 000 000 EUR (Irska) in 600 000 000 EUR (Portugalska), izplačani oktobra 2011 z zapadlostjo 4. oktobra 2018, sta bili refinancirani in podaljšani. (51) Kadrovski načrt omogoča naslednja imenovanja ad personam: do 25 AD 15 lahko postane AD 16, do 21 AD 14 lahko postane AD 15, do 13 AD 11 lahko postane AD 14 in en AST 8 lahko postane AST 10. (52) Kadrovski načrt v skladu s členom 53 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo vključuje naslednja stalna delovna mesta, ki se lahko dajo na razpolago Agenciji za oskrbo Euratom: 7 delovnih mest v funkcionalni skupini AD in 10 delovnih mest v funkcionalni skupini AST. Imenovanja za funkcionalno skupino SC so dovoljena v okviru funkcionalne skupine AST. (53) Kadrovski načrt omogoča naslednja imenovanja ad personam: dva AD 15 postaneta AD 16; en AD 14 postane AD 15. (54) Od tega so stalna delovna mesta v Evropski šoli za upravo (EUSA) naslednja: tri AD 12, eno AD 11, eno AD 8, eno AST 10, eno AST 9, eno AST 8, eno AST 7, eno AST 6, eno AST 5, eno AST 4, eno AST 3 in eno AST/SC 2. (55) Od tega so stalna delovna mesta v Evropski šoli za upravo (EUSA) naslednja: tri AD 12, eno AD 11, eno AD 8, eno AST 10, eno AST 9, eno AST 8, eno AST 7, eno AST 6, eno AST 5, eno AST 4 in dve AST 3. (56) Od tega bo 7 delovnih mest dodeljenih sekretariatu nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). (57) Razvrstitev delovnih mest v kadrovskem načrtu temelji na predpostavki, da je sedež agencije v Bruslju. Po odločitvi sozakonodajalcev glede sedeža bo treba kadrovski načrt mogoče prilagoditi, da se upoštevajo koeficient, ki se uporablja v državi članici, ki bo izbrana za sedež, in značilnosti lokalnega trga dela. (58) Imenovanje ad personam v razred AD 15. (59) Kadrovski načrt omogoča naslednja imenovanja ad personam: en uradnik AD 14 lahko postane AD 15. (60) Kadrovski načrt omogoča naslednja imenovanja ad personam: en uradnik AD 14 lahko postane AD 15. (61) Kadrovski načrt omogoča naslednja imenovanja ad personam: napoteni uradniki lahko zasedejo delovno mesto v kadrovskem načrtu izvajalske agencije v višjem razredu, če ta razred ustreza njihovemu lastnemu razredu pri Komisiji. Ta izjema velja samo za napotene uradnike. (62) Od tega 1 AD 15 ad personam. (63) Od tega 1 AD 14 ad personam. (64) Ni upoštevana teoretična rezerva, brez dodeljenih sredstev, za uradnike, ki so razporejeni k članom Sodišča ali Splošnega sodišča (6 AD 12, 12 AD 11, 20 AD 10, 15 AD 7, 11 AST 6, 17 AST 5, 21 AST 4, 8 AST 3).
| 42,603
| 1
|
2014/02012R0601-20140730/02012R0601-20140730_SL.txt_4
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,584
| 19,696
|
10.
Proizvodnja apna ali žganje dolomita ali magnezita iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: žganje apnenca, dolomita ali magnezita v surovinah, konvencionalna fosilna goriva za peči, alternativna goriva in surovine za peči na podlagi fosilnih goriv, biomasna goriva za peči (biomasni odpadki) in druga goriva.
Če se žgano apno in CO2, ki izhaja iz apnenca, uporabljata za postopke prečiščevanja, tako da se približno enaka količina CO2 ponovno veže, ni nujno, da sta razgradnja karbonatov in postopek prečiščevanja ločeno vključena v načrt za spremljanje naprave.
B.
Specifična pravila spremljanja
Emisije iz izgorevanja se spremljajo v skladu z oddelkom 1 te priloge. Emisije iz proizvodnih procesov iz surovin se spremljajo v skladu z oddelkom 4 Priloge II. Vedno se upoštevajo kalcijevi in magnezijevi karbonati. Če je to primerno, se upoštevajo drugi karbonati in organski ogljik v surovinah.
Pri metodologiji na podlagi vnosa se vrednosti vsebnosti karbonata prilagodijo vlagi in vsebnosti jalovine v materialu. Pri proizvodnji magnezija se po potrebi upoštevajo druge rudnine z vsebnostjo magnezija, ki niso karbonati.
Preprečiti je treba dvojno štetje ali opustitve iz vrnjenih ali spregledanih materialov. Pri uporabi metode B se prah apnene peči upošteva kot ločeni tok vira, če je to primerno.
Če se CO2 uporablja v obratu ali prenese v drug obrat za proizvodnjo oborjenega kalcijevega karbonata, se ta količina CO2 šteje kot emisija naprave, ki proizvaja CO2.
11.
Proizvodnja stekla, steklenih vlaken ali izolacijskega materiala iz mineralne volne iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec določbe iz tega oddelka uporabi tudi za naprave za proizvodnjo vodnega stekla in kamene volne.
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: razgradnjo alkalijskih in zemljoalkalijskih karbonatov kot rezultat taljenja surovine, konvencionalna fosilna goriva, alternativna goriva in surovine na podlagi fosilnih goriv, biomasna goriva (biomasne odpadke), druga goriva, ogljik, ki vsebuje dodatke, vključno s koksom, premogovnim prahom in grafitom, obdelavo dimnega plina po zgorevanju in čiščenje dimnega plina.
B.
Specifična pravila spremljanja
Emisije iz izgorevanja, vključno s čiščenjem dimnih plinov, ter iz materialov v proizvodnem procesu, vključno s koksom, grafitom in premogovnim prahom, se spremljajo v skladu z oddelkom 1 te priloge. Emisije iz proizvodnih procesov iz surovin se spremljajo v skladu z oddelkom 4 Priloge II. Karbonati, ki se upoštevajo, vključujejo vsaj CaCO3, MgCO3, Na2CO3, NaHCO3, BaCO3, Li2CO3, K2CO3 in SrCO3. Uporablja se le metoda A.
Uporabita se naslednji opredelitvi stopenj za faktor emisije:
Stopnja 1
:
uporabijo se stehiometrična razmerja iz oddelka 2 Priloge VI. Čistost zadevnih vhodnih materialov se določi na podlagi najboljše industrijske prakse.
Stopnja 2
:
določanje količine ustreznih karbonatov v vsakem zadevnem vhodnem materialu se izvede v skladu s členi 32 do 35.
Za faktor pretvorbe se uporablja le stopnja 1.
12.
Proizvodnja keramičnih izdelkov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: goriva za peči, žganje apnenca/dolomita in drugih karbonatov v surovinah, apnenec in druge karbonate za zmanjševanje onesnaževal zraka ter čiščenje drugih dimnih plinov, fosilne/biomasne dodatke za povzročanje poroznosti, vključno s polistirolom, ostanke pri proizvodnji papirja ali žagovine, fosilni organski material v glini in druge surovine.
B.
Specifična pravila spremljanja
Emisije iz izgorevanja, vključno s čiščenjem dimnih plinov, se spremljajo v skladu z oddelkom 1 te priloge. Emisije iz proizvodnih procesov iz komponent surovin se spremljajo v skladu z oddelkom 4 Priloge II. Upravljavec lahko za keramične izdelke na osnovi prečiščenih ali sintetičnih glin uporabi metodo A ali metodo B. Upravljavec za keramične izdelke na osnovi nepredelanih glin in kadar se uporabljajo gline ali dodatki z znatno vsebnostjo organskih snovi, uporabi metodo A. Vedno se upoštevajo kalcijevi karbonati. Če je to primerno, se upoštevajo drugi karbonati in organski ogljik v surovinah.
Z odstopanjem od oddelka 4 Priloge II se uporabijo naslednje opredelitve stopenj za faktorje emisij za emisije iz proizvodnih procesov:
Metoda A (na podlagi vhodnih materialov)
Stopnja 1
:
konservativna vrednost 0,2 tone CaCO3 (ki ustreza 0,08794 tone CO2) na tono suhe gline se uporablja za izračun faktorja emisije namesto rezultatov analize.
Stopnja 2
:
faktor emisije za vsak tok vira se izračuna in posodobi vsaj enkrat na leto z uporabo najboljše industrijske prakse, ki izraža pogoje za posamezne lokacije in mešanico izdelkov naprave.
Stopnja 3
:
določanje sestave ustreznih surovin se izvede v skladu s členi 32 do 35.
Metoda B (na podlagi izhodnih materialov)
Stopnja 1
:
konservativna vrednost 0,123 tone CaO (ki ustreza 0,09642 tone CO2) na tono proizvoda se uporablja za izračun faktorja emisije namesto rezultatov analiz.
Stopnja 2
:
faktor emisije se izračuna in posodobi vsaj enkrat na leto z uporabo najboljše industrijske prakse, ki izraža pogoje za posamezne lokacije in mešanico izdelkov naprave.
Stopnja 3
:
določanje sestave proizvodov se izvede v skladu s členi 32 do 35.
Ne glede na oddelek 1 te priloge se za čiščenje dimnih plinov za faktor emisije uporabi naslednja stopnja:
Stopnja 1
:
upravljavec uporabi stehiometrično razmerje CaCO3 iz oddelka 2 Priloge VI.
Za čiščenje se ne uporablja nobena druga stopnja ali faktor pretvorbe. Preprečiti je treba dvojno štetje iz uporabljenega apnenca, recikliranega kot surovina v isti napravi.
13.
Proizvodnja mavčnih proizvodov in plošč iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj emisije CO2 iz vseh vrst dejavnosti v zvezi z izgorevanjem.
B.
Specifična pravila spremljanja
Emisije iz izgorevanja se spremljajo v skladu z oddelkom 1 te priloge.
14.
Proizvodnja celuloze in papirja iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: kotle, plinske turbine in druge naprave za izgorevanje, ki proizvajajo paro ali električno energijo, kotle za predelavo in druge naprave, v katerih se kurijo porabljene tekočine papirne kaše, sežigalne naprave, peči za žganje apna, čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku in sušilnike na gorivo (na primer infrardeče sušilnike).
B.
Specifična pravila spremljanja
Spremljanje emisij iz izgorevanja, vključno s čiščenjem dimnih plinov po mokrem postopku, se izvaja v skladu z oddelkom 1 te priloge.
Emisije iz proizvodnih procesov iz surovin, ki se uporabljajo kot pripravki kemikalij, vključno vsaj z apnencem ali natrijevim karbonatom, se spremljajo z metodo A v skladu z oddelkom 4 Priloge II. Za emisije CO2 iz predelave apnenčevega blata pri proizvodnji celuloze velja, da so reciklirana biomasa CO2. Le za količino CO2, ki je sorazmerna z vnosom iz pripravkov kemikalij, velja, da povzroči fosilne emisije CO2.
Kadar se CO2 uporablja v obratu ali prenese v drug obrat za proizvodnjo oborjenega kalcijevega karbonata, se ta količina CO2 šteje kot emisija naprave, ki proizvaja CO2.
Za emisije iz pripravkov kemikalij se uporabita naslednji opredelitvi stopenj za faktor emisije:
Stopnja 1
:
uporabijo se stehiometrična razmerja iz oddelka 2 Priloge VI. Čistost zadevnih vhodnih materialov se določi na podlagi najboljše industrijske prakse. Dobljene vrednosti se prilagodijo v skladu z vlago in vsebnostjo jalovine v uporabljenih karbonatnih materialih.
Stopnja 2
:
določanje količine ustreznih karbonatov v vsakem zadevnem vhodnem materialu se izvede v skladu s členi 32 do 35.
Za faktor pretvorbe se uporablja le stopnja 1.
15.
Proizvodnja saj iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec kot vire emisij CO2 vključi vsaj vsa goriva za izgorevanje in vsa goriva, ki se uporabljajo kot material v proizvodnem procesu.
B.
Specifična pravila spremljanja
Emisije iz proizvodnje saj se lahko spremljajo kot proces izgorevanja, vključno s čiščenjem dimnih plinov, v skladu z oddelkom 1 te priloge ali z uporabo masne bilance v skladu s členom 25 in oddelkom 3 Priloge II.
16.
Določanje emisij dušikovega oksida (N2O) pri proizvodnji dušikove kisline, adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Vsak upravljavec za vsako dejavnost, pri kateri nastajajo emisije N2O, upošteva vse vire emisij N2O v proizvodnih procesih, vključno s tistimi, pri katerih se emisije N2O usmerijo skozi opremo za zmanjševanje emisij. Med te spada kar koli od naslednjega:
(a)
proizvodnja dušikove kisline — emisije N2O pri katalitski oksidaciji amoniaka in/ali iz naprav za zmanjševanje emisij NOx/N2O
(b)
proizvodnja adipinske kisline — emisije N2O, vključno z oksidacijskimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij;
(c)
proizvodnja glioksala in glioksilne kisline — emisije N2O, vključno s procesnimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij;
(d)
proizvodnja kaprolaktama — emisije N2O, vključno s procesnimi reakcijami, vsakim neposrednim izpustom med postopkom in/ali iz opreme za omejevanje emisij.
Te določbe se ne uporabljajo za emisije N2O, ki nastajajo pri izgorevanju goriva.
B.
Določanje emisij N2O
B.1 Letne emisije N2O
Upravljavec spremlja emisije N2O pri proizvodnji dušikove kisline z neprekinjenim merjenjem emisij. Upravljavec spremlja emisije N2O, ki nastanejo pri proizvodnji adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline, z metodologijo na podlagi meritev za zmanjšane emisije in metodo na podlagi izračuna (na podlagi metodologije masne bilance), kadar emisije začasno ostajajo nezmanjšane.
Za vsak vir emisije, pri katerem se uporablja neprekinjeno merjenje emisij, upravljavec šteje, da so skupne letne emisije enake vsoti vseh urnih emisij, izračunani z naslednjo enačbo:
N2O emisijletno [t] = Σ [N2O konc.urna [mg/Nm3]*pretok dimnega plinaurni [Nm3/h]]* 10–9
pri čemer je:
N2O emisijletno = skupne letne emisije N2O iz zadevnega vira emisije v tonah N2O;
N2O konc.urna = urne koncentracije N2O v mg/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave;
pretok dimnega plina = pretok dimnega plina, določen v Nm3/h za vsako urno koncentracijo.
B.2 Urne emisije N2O
Upravljavec letne povprečne urne emisije N2O za vsak vir, pri katerem se uporablja neprekinjeno merjenje emisije, izračuna z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
N2O emisijepovpr. urne = letno povprečje urnih emisij N2O v kg/h iz vira;
N2O konc.urna = urne koncentracije N2O v mg/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave;
pret. dim. plina = pretok dimnega plina, določen v Nm3/h za vsako urno koncentracijo.
Upravljavec določi urne koncentracije N2O [mg/Nm3] v dimnem plinu iz vsakega vira emisije z metodologijo na podlagi meritev na reprezentativni točki po izhodu iz opreme za zmanjševanje emisij NOx/N2O, kadar se ta uporablja. Upravljavec uporabi tehnike, s katerimi je mogoče izmeriti koncentracije N2O vseh virov emisij v pogojih z zmanjšanimi emisijami in v pogojih z nezmanjšanimi emisijami. Če se med takšnimi obdobji negotovost poveča, upravljavec to upošteva v oceni negotovosti.
Upravljavec po potrebi vse meritve prilagodi glede na suhi plin in jih dosledno sporoča.
B.3 Določanje pretoka dimnega plina
Upravljavec pri spremljanju emisij N2O za merjenje pretoka dimnega plina uporabi metode spremljanja pretoka dimnega plina iz člena 43(5) te uredbe. Pri proizvodnji dušikove kisline upravljavec uporabi metodo v skladu s členom 43(5)(a), razen če ta tehnično ni izvedljiva. V tem primeru in po odobritvi pristojnega organa upravljavec uporabi nadomestno metodo, vključno z metodologijo masne bilance, ki temelji na bistvenih parametrih, kot je vnos amoniaka ali določanje pretoka z neprekinjenim merjenjem pretoka emisij.
Pretok dimnega plina se izračuna z naslednjo enačbo:
Vpretok dimnega plina [Nm3/h] = Vzrak * (1 – O2 zrak) / (1 – O2 dimni plin)
pri čemer je:
Vzrak = skupni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih;
O2 zrak = prostorninski delež O2 v suhem zraku [= 0,2095];
O2 dimni plin = prostorninski delež O2 v dimnem plinu.
Vzrak se izračuna kot vsota celotnega pretoka zraka, ki se dovaja proizvodni enoti za dušikovo kislino.
Če upravljavec v svojem načrtu za spremljanje ne navede drugače, uporablja naslednjo enačbo:
Vzrak = Vprim + Vsek + Vzap
pri čemer je:
Vprim = primarni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih;
Vsek = sekundarni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih;
Vzap = zaporni vnos pretoka zraka v Nm3/h pri standardnih pogojih.
Upravljavec določi Vprim z neprekinjenim merjenjem pretoka, preden se zrak pomeša z amoniakom. Upravljavec določi Vsek z neprekinjenim merjenjem pretoka, vključno z merjenjem pred enoto za rekuperacijo toplote. Pri Vzap upravljavec upošteva prečiščeni pretok zraka v postopku proizvodnje dušikove kisline.
Za dovajani tok zraka, katerega skupni delež znaša manj kot 2,5 % celotnega pretoka zraka, lahko pristojni organ za določanje te stopnje zračnega pretoka sprejme metode ocenjevanja, ki jih upravljavec predlaga na podlagi najboljših industrijskih praks.
Upravljavec na podlagi meritev v normalnih pogojih dokaže, da je izmerjeni pretok dimnega plina dovolj homogen, da omogoča uporabo predlagane merilne metode. Če te meritve pokažejo, da je pretok nehomogen, upravljavec to upošteva pri določanju ustreznih metod spremljanja in pri izračunu negotovosti emisij N2O.
Upravljavec vse meritve prilagodi glede na suhi plin in jih dosledno sporoča.
B.4 Koncentracije kisika (O2)
Upravljavec meri koncentracije kisika v dimnem plinu, kadar je to potrebno za izračun pretoka dimnega plina v skladu s pododdelkom B.3 tega oddelka Priloge IV. Pri tem upravljavec upošteva zahteve za meritve koncentracije iz člena 41(1) in (2). Pri določanju negotovosti emisij N2O upravljavec upošteva negotovost meritev koncentracij O2.
Upravljavec po potrebi vse meritve prilagodi glede na suhi plin in jih dosledno sporoča.
B.5 Izračun emisij N2O
Kadar v določenih obdobjih emisije N2O, ki nastajajo pri proizvodnji adipinske kisline, kaprolaktama, glioksala in glioksilne kisline, ostajajo nezmanjšane, vključno z nezmanjšanimi emisijami zaradi zračenja iz varnostnih razlogov in v primeru izpada naprav za zmanjševanje emisij, ter kadar neprekinjeno spremljanje emisij N2O tehnično ni izvedljivo, upravljavec po tem, ko pristojni organ odobri določeno metodologijo, izračuna emisije N2O z uporabo metodologije masne bilance. Zato je splošna negotovost podobna rezultatu uporabe zahtev v zvezi s stopnjami iz člena 41(1) in (2). Metoda izračuna upravljavca temelji na največji možni stopnji emisij N2O pri kemični reakciji, ki poteka med nastajanjem emisije.
Upravljavec pri določanju letne povprečne urne negotovosti vira emisije upošteva negotovost vseh emisij, izračunanih za posebni vir emisije.
B.6 Določanje stopenj proizvodnje, povezanih z dejavnostjo
Stopnje proizvodnje se izračunajo na podlagi dnevnih poročil o proizvodnji in ur delovanja.
B.7 Stopnje vzorčenja
Veljavne urne povprečne vrednosti ali povprečne vrednosti za krajša referenčna obdobja se izračunajo v skladu s členom 44 za:
(a) koncentracijo N2O v dimnem plinu;
(b) skupni pretok dimnega plina, kadar se ta meri neposredno in se to zahteva;
(c) vse pretoke dimnega plina in koncentracije kisika, potrebne za posredno določitev skupnega pretoka dimnega plina.
C.
Določanje letnega ekvivalenta CO2 – CO2(e)
Upravljavec pretvori skupne letne emisije N2O iz vseh virov emisij, izmerjene v tonah na tri decimalna mesta natančno, v letne emisije CO2(e), zaokroženo na tone, z naslednjo enačbo in vrednostmi potenciala globalnega segrevanja (GWP) iz oddelka 3 Priloge VI:
CO2(e) [t] = N2Oletno[t] * GWPN2O
Skupna letna vrednost CO2(e) iz vseh virov emisij in morebitne neposredne emisije CO2 iz drugih virov emisij, vključene v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, se dodajo skupnim letnim emisijam CO2, ki nastajajo v napravi, ter se uporabijo pri poročanju in predaji pravic.
Skupne letne emisije N2O so v poročilu navedene v tonah in zaokrožene na tri decimalna mesta natančno ter kot CO2(e), zaokroženo na tone.
17.
Proizvodnja amoniaka iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: izgorevanje goriv za pridobivanje toplote za preoblikovanje ali delno oksidacijo, goriva, ki se uporabljajo kot vhodni material pri proizvodnem postopku amoniaka (preoblikovanje ali delna oksidacija) in goriva, ki se uporabljajo pri drugih procesih izgorevanja, vključno z namenom proizvodnje tople vode ali pare.
B.
Specifična pravila spremljanja
Za spremljanje emisij pri procesih izgorevanja in pri gorivih, ki se uporabljajo kot vhodni materiali pri proizvodnem postopku, se uporablja standardna metodologija v skladu s členom 24 in oddelkom 1 te priloge.
Kadar se CO2, ki nastane pri proizvodnji amoniaka, uporablja kot surovina za proizvodnjo sečnine ali drugih kemikalij ali prenese iz naprave za uporabo, ki ni zajeta v členu 49(1), se ta količina CO2 šteje kot emisija naprave za proizvodnjo CO2.
18.
Proizvodnja osnovnih organskih kemikalij iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec upošteva vsaj naslednje vire emisij CO2: kreking (katalitski in nekatalitski), preoblikovanje, delno ali popolno oksidacijo, podobne procese, ki povzročajo emisije CO2 iz ogljika, vsebovanega v surovinah, ki temeljijo na ogljikovodikih, izgorevanje odpadnih plinov in sežig ter druge procese izgorevanja goriv.
B.
Specifična pravila spremljanja
Kadar je proizvodnja osnovnih organskih kemikalij tehnično vključena v rafinerije mineralnih olj, upravljavec te naprave uporabi ustrezne določbe iz oddelka 2 te priloge.
Ne glede na prvi pododstavek, upravljavec spremlja emisije pri postopkih izgorevanja, kadar uporabljena goriva niso del ali ne izhajajo iz kemijskih reakcij za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij z uporabo standardne metodologije v skladu s členom 24 in oddelkom 1 te priloge. V vseh drugih primerih se lahko upravljavec odloči za spremljanje emisij pri proizvodnji osnovnih organskih kemikalij z metodologijo masne bilance v skladu s členom 25 ali standardno metodologijo v skladu s členom 24. Kadar upravljavec uporablja standardno metodologijo, pristojnemu organu predloži dokaze, da izbrana metodologija vključuje vse ustrezne emisije, ki bi jih vključevala tudi metodologija masne bilance.
Za določanje vsebnosti ogljika v skladu s stopnjo 1 se uporabijo referenčni faktorji emisije iz preglednice 5 Priloge VI. Upravljavec za snovi, ki niso navedene v preglednici 5 Priloge VI ali drugih določbah te uredbe, izračuna vsebnost ogljika iz stehiometrične vsebnosti ogljika v čisti snovi in koncentracije snovi v vhodnem ali izhodnem toku.
19.
Proizvodnja vodika in sinteznega plina iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Upravljavec vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2: goriva, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu vodika ali sinteznega plina (preoblikovanje ali delna oksidacija) in goriva, ki se uporabljajo pri drugih procesih izgorevanja, tudi za pridobivanje tople vode ali pare. Proizvedeni sintezni plin se upošteva kot tok vira v skladu z metodologijo masne bilance.
B.
Specifična pravila spremljanja
Za spremljanje emisij pri procesih izgorevanja in pri gorivih, ki se uporabljajo kot vhodni materiali pri proizvodnji vodika, se uporablja standardna metodologija v skladu s členom 24 in oddelkom 1 te priloge.
Za spremljanje emisij pri proizvodnji sinteznega plina se uporablja masna bilanca v skladu s členom 25. Upravljavec se lahko odloči, da emisije iz ločenih procesov izgorevanja goriv vključi v masno bilanco ali da zanje uporabi standardno metodologijo v skladu s členom 24 vsaj za del tokov vira, pri čemer se preprečijo vrzeli in dvojno štetje v zvezi z emisijami.
Kadar proizvodnja vodika in sinteznega plina poteka v isti napravi, upravljavec izračuna emisije CO2 z uporabo ločenih metodologij za vodik in za sintezni plin, kot je navedeno v prvih dveh odstavkih tega pododdelka, ali z uporabo ene skupne masne bilance.
20.
Proizvodnja natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES
A.
Področje uporabe
Viri emisij in tokovi virov za emisije CO2 iz naprav za proizvodnjo natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata vključujejo:
(a) goriva, ki se uporabljajo pri procesih izgorevanja, vključno z gorivi, ki se uporabljajo za proizvodnjo tople vode ali pare;
(b) surovine, vključno z izpušnimi plini iz žganja apnenca, če ni uporabljen za karbonizacijo;
(c) odpadne pline iz pranja ali filtracije po karbonizaciji, če niso uporabljeni za karbonizacijo.
B.
Specifična pravila spremljanja
Za spremljanje emisij iz proizvodnje natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata upravljavec uporablja masno bilanco v skladu s členom 25. Upravljavec se lahko odloči, da emisije iz procesov izgorevanja goriv vključi v masno bilanco ali da zanje uporabi standardno metodologijo v skladu s členom 24 vsaj za del tokov vira, pri čemer se preprečijo vrzeli in dvojno štetje v zvezi z emisijami.
Kadar se CO2 iz proizvodnje natrijevega karbonata uporablja za proizvodnjo natrijevega bikarbonata, se količina CO2, uporabljena za proizvodnjo natrijevega bikarbonata iz natrijevega karbonata, šteje kot emisija naprave za proizvodnjo CO2.
21.
Določanje emisij toplogrednih plinov iz dejavnosti za zajemanje CO2 za namene transporta in geološkega shranjevanja na območjiu shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES
A.
Področje uporabe
Zajemanje CO2 se izvaja z namensko napravo, ki prejema CO2 s prenosom iz ene ali več drugih naprav, ali z isto napravo, ki izvaja dejavnosti, pri katerih nastaja CO2, ki se zajema v okviru istega dovoljenja za emisije toplogrednih plinov. Vsi deli naprave, povezani z zajemanjem CO2, vmesnega skladiščenja, prenosa do transportnega omrežja CO2 ali skladišča za geološko shranjevanje emisij toplogrednih plinov CO2, se vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov in upoštevajo v povezanem načrtu za spremljanje. Če naprava izvaja druge dejavnosti, zajete v Direktivi 2003/87/ES, se emisije teh dejavnosti spremljajo v skladu z drugimi ustreznimi oddelki te priloge.
Upravljavec dejavnosti za zajemanje CO2 vključi vsaj naslednje možne vire emisij CO2:
(a) CO2, ki se prenese do naprave za zajemanje;
(b) izgorevanje in druge zadevne dejavnosti v napravi, ki so povezane z dejavnostjo zajemanja, vključno z uporabo goriva in vhodnega materiala.
B.
Količinska opredelitev prenesenih in izpuščenih količin CO2
B.1 Količinska opredelitev na ravni naprave
Vsak upravljavec izračuna emisije ob upoštevanju potencialnih emisij CO2 iz vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do transportnega omrežja, na podlagi naslednje enačbe:
Enaprava za zajemanje = Tvnos + Ebrez zajemanja – Tza shranjevanje
pri čemer je:
Enaprava za zajemanje = skupne emisije toplogrednih plinov naprave za zajemanje;
Tvnos = količina CO2, prenesenega do naprave za zajemanje, določena v skladu s členi 40 do 46 in 49;
Ebrez zajemanja = emisije naprave ob predvidevanju, da CO2 ni bil zajet, kar pomeni vsoto emisij iz vseh drugih dejavnosti v napravi, spremljano v skladu z ustreznimi oddelki Priloge IV;
Tza shranjevanje = količina CO2, prenesena do transportnega omrežja ali območja shranjevanja, določena v skladu s členi 40 do 46 in 49.
Če se zajemanje CO2 izvaja z isto napravo, kot je naprava, iz katere izhaja zajeti CO2, upravljavec za Tvnos uporabi vrednost nič.
Pri samostojnih napravah za zajemanje upravljavec upošteva, da Ebrez zajemanja predstavlja količino emisij, ki izhajajo iz virov, ki niso CO2, ki se prenese do naprave za zajemanje. Upravljavec te emisije določi v skladu s to uredbo.
Pri samostojni napravi za zajemanje upravljavec naprave, ki prenaša CO2 do naprave za zajemanje, odšteje količino Tvnos od emisij svoje naprave v skladu s členom 49.
B.2 Določanje prenesenega CO2
Vsak upravljavec določi količino CO2, ki se prenese iz in do naprave za zajemanje v skladu s členom 49, z uporabo metodologij na podlagi meritev, izvedenih v skladu s členi 40 do 46.
Pristojni organ lahko upravljavcu dovoli, da za določitev količine Tvnos uporabi metodologijo na podlagi izračuna v skladu s členom 24 ali 25 namesto metodologije na podlagi izračuna v skladu s členi 40 do 46 in 49 le, če upravljavec naprave, ki prenaša CO2 do naprave za zajemanje, pristojnemu organu dokaže, da je CO2, prenesen do naprave za zajemanje, prenesen v celoti in vsaj z enakovredno točnostjo.
22.
Določanje emisij toplogrednih plinov iz transporta CO2 prek cevovodov za geološko shranjevanje na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES
A.
Področje uporabe
Meje za spremljanje emisij iz transporta CO2 prek cevovoda in poročanje o njih so določene v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov transportnega omrežja, vključno z vsemi pomožnimi napravami, ki so funkcionalno povezane s transportnim omrežjem, tudi s črpalnimi postajami in grelci. Vsako transportno omrežje ima najmanj eno izhodiščno in eno končno točko, pri čemer je vsaka od njih povezana z drugimi napravami, ki izvajajo eno ali več dejavnosti: zajemanje, transport ali geološko shranjevanje CO2. Izhodiščne in končne točke lahko vključujejo cepišča transportnega omrežja in čeznacionalnih meja. Izhodiščne in končne točke ter naprave, s katerimi se povezujejo, se določijo v dovoljenju za emisije toplogrednih plinov.
Vsak upravljavec upošteva vsaj naslednje možne vire emisij CO2: izgorevanje in druge procese v napravah, ki so funkcionalno povezane s transportnim omrežjem, vključno s črpalnimi postajami, ubežne emisije iz transportnega omrežja, izpustne emisije iz transportnega omrežja in emisije iz uhajanj v transportnem omrežju.
B.
Metodologije količinske opredelitve za CO2
Upravljavec transportnih omrežij določi emisije z eno od naslednjih metod:
(a) metodo A (skupna masna bilanca vseh vhodnih in izhodnih tokov) iz pododdelka B.1;
(b) metodo B (spremljanje posameznih virov emisij) iz pododdelka B.2.
Pri izbiri metode A ali metode B vsak upravljavec pristojnemu organu dokaže, da bo izbrana metodologija zagotovila zanesljivejše rezultate z nižjo negotovostjo skupnih emisij z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije in znanja ob predložitvi zahtevka za dovoljenje za emisije toplogrednih plinov ter odobritvi načrta za spremljanje, ne da bi pri tem nastali neupravičeni stroški. Če je izbrana metoda B, vsak upravljavec pristojnemu organu dokaže, da skupna negotovost za letno raven emisij toplogrednih plinov za transportno omrežje upravljavca ne presega 7,5 %.
Upravljavec transportnega omrežja, ki uporablja metodo B, k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejetega iz druge naprave, dovoljene v skladu z Direktivo 2003/87/ES, in od izračunane ravni emisij ne odšteje nobenega CO2, ki se prenese do druge naprave, dovoljene v skladu z Direktivo 2003/87/ES.
Vsak upravljavec transportnega omrežja uporabi metodo A za potrditev rezultatov metode B vsaj enkrat letno. Pri tej potrditvi lahko upravljavec uporabi nižje stopnje za uporabo metode A.
B.1 Metoda A:
Vsak upravljavec določi emisije v skladu z naslednjo enačbo:
pri čemer je:
emisije = skupne emisije CO2 transportnega omrežja [t CO2];
Elastna dejavn. = emisije iz lastne dejavnosti transportnega omrežja, ki ne zajemajo emisij iz prenesenega CO2, vendar vključujejo emisije iz rabe goriva na črpalnih postajah, spremljane v skladu z ustreznimi oddelki iz Priloge IV;
TIN,i = količina CO2, prenesenega do transportnega omrežja na vhodni točki i, določena v skladu s členi 40 do 46 in 49;
TOUT,j = količina CO2, prenesenega iz transportnega omrežja na izhodni točki j, določena v skladu s členi 40 do 46 in 49.
B.2 Metoda B
Vsak upravljavec določi emisije ob upoštevanju vseh procesov v napravi, pomembnih za emisije, in količine CO2, ki je zajeta in prenesena do transportnega objekta, pri čemer uporabi naslednjo enačbo:
emisije [t CO2] = CO2 ubežne + CO2 izpustne + CO2 iz uhajanj + CO2 iz naprav
pri čemer je:
emisije = skupne emisije CO2 transportnega omrežja [t CO2];
CO2 ubežne = količina ubežnih emisij [t CO2] iz CO2, ki se prenaša prek transportnega omrežja, vključno s tesnili, ventili, vmesnimi kompresorskimi postajami in vmesnimi skladiščnimi objekti;
CO2 izpustne = količina izpustnih emisij [t CO2] iz CO2, ki se prenaša prek transportnega omrežja;
CO2 iz uhajanj = količina CO2 [t CO2], prenesenega prek transportnega omrežja, ki je izpuščena zaradi okvare ene ali več komponent transportnega omrežja;
CO2 iz naprav = količina CO2 [t CO2], izpuščena pri izgorevanju ali drugih procesih, ki so funkcionalno povezani s transportom po cevovodih v transportnem omrežju, spremljana v skladu z ustreznimi oddelki Priloge IV.
B.2.1 Ubežne emisije iz transportnega omrežja
Upravljavec upošteva ubežne emisije iz katere koli od naslednjih vrst opreme:
(a) tesnil;
(b) merilnih naprav;
(c) ventilov;
(d) vmesnih kompresorskih postaj;
(e) vmesnih skladiščnih objektov.
Upravljavec določi povprečne faktorje emisije EF (izražene v g CO2/časovna enota) na del opreme na dogodek, kjer se lahko predvidijo ubežne emisije, ob začetku delovanja in najpozneje do konca prvega leta poročanja, v katerem transportno omrežje deluje. Upravljavec pregleda te faktorje najmanj vsakih 5 let ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik in znanja.
Upravljavec izračuna ubežne emisije tako, da število delov opreme v vsaki kategoriji pomnoži s faktorjem emisije in temu prišteje rezultate za posamezne kategorije, kot je prikazano v naslednji enačbi:
Število dogodkov je število delov zadevne opreme na kategorijo, pomnoženo s številom časovnih enot na leto.
B.2.2 Emisije iz uhajanj
Upravljavec transportnega omrežja predloži dokaz o neoporečnosti omrežja z uporabo (prostorsko in časovno) reprezentativnih podatkov o temperaturi in tlaku. Če podatki kažejo, da je prišlo do uhajanja, upravljavec na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso izračuna količino izpuščenega CO2 z ustrezno metodologijo, dokumentirano v načrtu za spremljanje, vključno z uporabo razlik v podatkih o temperaturi in tlaku, primerjanih z vrednostmi povprečnega tlaka in temperature, ki so povezane z neoporečnostjo.
B.2.3 Izpustne emisije
Vsak upravljavec v načrtu za spremljanje zagotovi analizo morebitnih primerov izpustnih emisij, tudi zaradi razlogov vzdrževanja ali izrednih dogodkov, in zagotovi ustrezno dokumentirano metodologijo za izračun izpuščene količine CO2 na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso.
23.
Geološko shranjevanje CO2 na območju shranjevanja, ki ga dovoljuje Direktiva 2009/31/ES
A.
Področje uporabe
Pristojni organ določi meje za spremljanje in sporočanje emisij iz geološkega shranjevanja CO2 na podlagi razmejitve območij shranjevanja in širšega prostora za shranjevanje, kot je opredeljeno v dovoljenju v skladu z Direktivo 2009/31/ES. Če je ugotovljeno uhajanje iz širšega prostora za shranjevanje, ki povzroča emisije ali izpust CO2 v vodni steber, upravljavec takoj:
(a) obvesti pristojni organ;
(b) vključi uhajanje kot vir emisije za zadevno napravo;
(c) spremlja emisije in poroča o njih.
Šele ko so izvedeni popravni ukrepi v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES in ni več mogoče ugotoviti emisij ali izpusta v vodni steber zaradi uhajanja, upravljavec črta zadevno uhajanje kot vir emisije iz načrta za spremljanje ter teh emisij ne spremlja in o njih ne poroča več.
Vsak upravljavec dejavnosti geološkega shranjevanja upošteva vsaj naslednje možne vire skupnih emisij CO2: rabo goriva na zadevnih črpalnih postajah in druge dejavnosti izgorevanja, vključno z elektrarnami na kraju obratovanja, izpust pri vbrizgavanju ali pri postopkih intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika, ubežne emisije pri vbrizgavanju, CO2, ki se izloča pri postopkih intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika, ter uhajanja.
B.
Količinska opredelitev za emisije CO2
Upravljavec dejavnosti geološkega shranjevanja k izračunani ravni emisij ne doda CO2, prejetega iz druge naprave, in od izračunane ravni emisij ne odšteje nobenega CO2, ki se geološko hrani na območju shranjevanja ali se prenese do druge naprave.
B.1 Izpustne in ubežne emisije iz vbrizgavanja
Upravljavec določi izpustne in ubežne emisije na naslednji način:
emisije CO2 [t CO2] = V CO2 [t CO2] + F CO2 [t CO2]
pri čemer je:
V CO2 = količina izpuščenega CO2;
F CO2 = količina CO2 iz ubežnih emisij.
Vsak upravljavec določi V CO2 z uporabo metodologij na podlagi meritev v skladu s členi 41 do 46 te uredbe. Ne glede na prvi stavek in po odobritvi pristojnega organa lahko upravljavec v načrt za spremljanje vključi ustrezno metodologijo za določanje V CO2 na podlagi najboljše industrijske prakse, če bi zaradi uporabe metodologij na podlagi meritev nastali nerazumno visoki stroški.
Upravljavec upošteva F CO2 kot en vir, kar pomeni, da se zahteve glede negotovosti, povezane s stopnjami v skladu z oddelkom 1 Priloge VIII, uporabljajo za skupno vrednost in ne za posamezne točke merjenja emisije. Vsak upravljavec v načrtu za spremljanje zagotovi analizo morebitnih virov ubežnih emisij in zagotovi ustrezno dokumentirano metodologijo za izračun ali meritev količine F CO2 na podlagi smernic za najboljšo industrijsko prakso. Za določitev F CO2 lahko upravljavec za napravo za vbrizgavanje uporabi podatke, zbrane v skladu s členi 32 do 35 in točko 1.1(e) do (h) Priloge II k Direktivi 2009/31/ES, če ti podatki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.
B.2 Izpustne in ubežne emisije iz postopkov intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika
Vsak upravljavec upošteva naslednje možne dodatne vire emisij iz postopkov intenzivnejšega pridobivanja ogljikovodika:
(a) enote za ločevanje nafte in plina ter obrat za recikliranje plina, kjer se lahko pojavijo ubežne emisije CO2;
(b) odvodnik izgorevalnega plina, kjer se lahko pojavijo emisije zaradi uporabe sistemov za neprekinjeno čiščenje in med zniževanjem tlaka v napravi za proizvodnjo ogljikovodika;
(c) sistem za čiščenje CO2, ki preprečuje, da bi visoke koncentracije CO2 nadomestile izgorevalni plin.
Vsak upravljavec določi ubežne emisije ali izpuščen CO2 v skladu s pododdelkom B.1 tega oddelka Priloge IV.
Vsak upravljavec določi emisije iz odvodnika izgorevalnega plina v skladu s pododdelkom D oddelka 1 te priloge ob upoštevanju morebitnega CO2, vsebovanega v izgorevalnem plinu, v skladu s členom 48.
B.3 Uhajanje iz širšega prostora za shranjevanje
Emisije in izpust v vodni steber se količinsko ovrednotijo na naslednji način:
pri čemer je:
L CO
2
=
masa emisij ali izpusta CO2 na koledarsko leto zaradi uhajanja v skladu z vsemi naslednjimi pogoji:
(a) za vsak koledarski dan, za katerega se spremlja uhajanje, vsak upravljavec izračuna L CO2 kot povprečje mase, ki uide v eni uri [t CO2/h], pomnoženo s 24;
(b) vsak upravljavec določi maso, ki uide v eni uri, v skladu z določbami v odobrenem načrtu za spremljanje za skladišče in uhajanje;
(c) za vsak koledarski dan pred začetkom spremljanja upravljavec šteje, da je masa, ki uide v enem dnevu, enaka masi, ki uide v enem dnevu za prvi dan spremljanja, s čimer prepreči prenizke ocene;
T
začetek
=
zadnji od naslednjih datumov:
a) zadnji datum, ko ni bilo sporočenih emisij ali izpusta CO2 v vodni steber iz zadevnega vira;
b) datum začetka vbrizgavanja CO2;
c) drug datum, s katerim se pristojnemu organu dokaže, da se emisija ali izpust v vodni steber ni mogel začeti pred navedenim datumom;
Tkonec = datum, ko so bili izvedeni popravni ukrepi v skladu s členom 16 Direktive 2009/31/ES in ni bilo več ugotovljenih emisij ali izpusta CO2 v vodni steber.
Pristojni organ odobri in dovoli uporabo drugih metod za količinsko opredelitev emisij ali izpusta CO2 v vodni steber iz uhajanja, če lahko upravljavec pristojnemu organu dokaže, da te metode zagotavljajo večjo točnost kot metodologija iz tega pododdelka.
Upravljavec količinsko opredeli količino emisij, ki uidejo iz širšega prostora za shranjevanje, za vsak pojav uhajanja z največjo skupno negotovostjo v poročevalnem obdobju 7,5 %. Kadar skupna negotovost uporabljene metodologije količinske opredelitve presega 7,5 %, vsak upravljavec uporabi prilagoditev na naslednji način:
CO2,sporočen [t CO2] = CO2,količinsko opredeljen [t CO2] * (1 + (negotovostsistem [%]/100) – 0,075)
pri čemer je:
CO2,sporočen = količina CO2, ki se vključi v letno poročilo o emisijah v zvezi z zadevnim pojavom uhajanja;
CO2,količinsko opredeljen = količina CO2, določena z uporabo metodologije količinske opredelitve za zadevni pojav uhajanja;
negotovostsistem = stopnja negotovosti, povezana z metodologijo količinske opredelitve, uporabljeno za zadevni pojav uhajanja.
PRILOGA V
Zahteve za najmanjšo stopnjo za metodologije na podlagi izračuna, ki vključujejo naprave kategorije A in faktorje za izračun za komercialna standardna goriva, ki se uporabljajo v napravah kategorij B in C (člen 26(1))
Preglednica 1
Najmanjše stopnje, ki se uporabljajo za metodologije na podlagi izračuna pri napravah kategorije A in pri faktorjih za izračun za komercialna standardna goriva za vse naprave v skladu s členom 26(1)(a) („n. r.“ pomeni „ni relevantno“)
Dejavnost/vrsta toka vira
Podatki o dejavnosti
Faktor emisije
Podatki o sestavi (vsebnost ogljika)
Faktor oksidacije
Faktor pretvorbe
Količina goriva ali materiala
Neto kalorična vrednost
Izgorevanje goriv
Komercialna standardna goriva
2
2a/2b
2a/2b
n. r.
1
n. r.
Druga plinasta in tekoča goriva
2
2a/2b
2a/2b
n. r.
1
n. r.
Trdna goriva
1
2a/2b
2a/2b
n. r.
1
n. r.
Metodologija masne bilance za terminale za predelavo plina
1
n. r.
n. r.
1
n. r.
n. r.
Naprave za sežiganje plinov
1
n. r.
1
n. r.
1
n. r.
Čiščenje (karbonat)
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Čiščenje (sadra)
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Rafiniranje mineralnega olja
Regeneracija katalizatorjev iz kreking procesov
1
n. r.
n. r.
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja vodika
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja koksa
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Gorivo kot vhodni material procesa
1
2
2
n. r.
n. r.
n. r.
Praženje in sintranje kovinskih rud
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Vnos karbonata
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Proizvodnja železa in jekla
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Gorivo kot vhodni material procesa
1
2a/2b
2
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja in predelava barvnih in nebarvnih kovin, vključno s sekundarnim aluminijem
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Emisije iz proizvodnih procesov
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Proizvodnja primarnega aluminija
Masna bilanca za emisije CO2
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Emisije PFC (metoda smernega koeficienta)
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Emisije PFC (prenapetostna metoda)
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja cementnega klinkerja
Peč na osnovi vnosa
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Klinker kot izhodni material
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Prah cementne peči
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Nekarbonatni ogljik
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Proizvodnja apna ter žganje dolomita in magnezita
Karbonati
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Oksidi zemljoalkalijskih kovin
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Proizvodnja stekla in mineralne volne
Karbonati
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja keramičnih izdelkov
Ogljik kot vhodni material
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Alkalijski oksid
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
1
Čiščenje
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja sadre in mavčnih plošč: glej Izgorevanje goriv
Proizvodnja celuloze in papirja
Pripravki kemikalij
1
n. r.
1
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja industrijskih saj
Metodologija masne bilance
1
n. r.
n. r.
1
n. r.
n. r.
Proizvodnja amoniaka
Gorivo kot vhodni material procesa
2
2a/2b
2a/2b
n. r.
n. r.
n. r.
Proizvodnja osnovnih organskih kemikalij
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Proizvodnja vodika in sinteznega plina
Gorivo kot vhodni material procesa
2
2a/2b
2a/2b
n. r.
n. r.
n. r.
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
Natrijev karbonat in natrijev bikarbonat
Masna bilanca
1
n. r.
n. r.
2
n. r.
n. r.
PRILOGA VI
Referenčne vrednosti za faktorje za izračun (člen 31(1)(a))
1.
Faktorji emisije goriv, povezani z neto kaloričnimi vrednostmi (NKV)
Preglednica 1: Faktorji emisije goriv v zvezi z neto kalorično vrednostjo (NKV) in neto kaloričnimi vrednostmi na maso goriva
Opis vrste goriva
Faktor emisije
(t CO2/TJ)
Neto kalorična vrednost
(TJ/Gg)
Vir
Surova nafta
73,3
42,3
Smernice IPCC iz leta 2006
Orimulzija
77,0
27,5
Smernice IPCC iz leta 2006
Tekoči zemeljski plin
64,2
44,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Motorni bencin
69,3
44,3
Smernice IPCC iz leta 2006
Kerozin (razen kerozina za reaktivne motorje)
71,9
43,8
Smernice IPCC iz leta 2006
Nafta iz skrilavca
73,3
38,1
Smernice IPCC iz leta 2006
Plinsko/dizelsko olje
74,1
43,0
Smernice IPCC iz leta 2006
Težko kurilno olje
77,4
40,4
Smernice IPCC iz leta 2006
Utekočinjeni naftni plini
63,1
47,3
Smernice IPCC iz leta 2006
Etan
61,6
46,4
Smernice IPCC iz leta 2006
Primarni bencin
73,3
44,5
Smernice IPCC iz leta 2006
Bitumen
80,7
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Maziva
73,3
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Petrolkoks
97,5
32,5
Smernice IPCC iz leta 2006
Rafinerijske surovine
73,3
43,0
Smernice IPCC iz leta 2006
Plin iz rafinerije
57,6
49,5
Smernice IPCC iz leta 2006
Parafinski voski
73,3
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Beli špirit in industrijski špirit
73,3
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Drugi naftni derivati
73,3
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Antracit
98,3
26,7
Smernice IPCC iz leta 2006
Premog za koksanje
94,6
28,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Drugi bituminozni premog
94,6
25,8
Smernice IPCC iz leta 2006
Sub-bituminozni premog
96,1
18,9
Smernice IPCC iz leta 2006
Lignit
101,0
11,9
Smernice IPCC iz leta 2006
Naftni skrilavec in katranski pesek
107,0
8,9
Smernice IPCC iz leta 2006
Briketi iz črnega premoga
97,5
20,7
Smernice IPCC iz leta 2006
Koksarniški koks in rjavi premog
107,0
28,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Plinski koks
107,0
28,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Katran iz črnega premoga
80,7
28,0
Smernice IPCC iz leta 2006
Plin iz plinarn
44,4
38,7
Smernice IPCC iz leta 2006
Koksarniški plin
44,4
38,7
Smernice IPCC iz leta 2006
Plavžni plin
260
2,47
Smernice IPCC iz leta 2006
Plin v martinovki
182
7,06
Smernice IPCC iz leta 2006
Zemeljski plin
56,1
48,0
Smernice IPCC iz leta 2006
Industrijski odpadki
143
n. r.
Smernice IPCC iz leta 2006
Odpadna olja
73,3
40,2
Smernice IPCC iz leta 2006
Šota
106,0
9,76
Smernice IPCC iz leta 2006
Les/lesni odpadki
—
15,6
Smernice IPCC iz leta 2006
Druge primarno trdne biomase
—
11,6
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Oglje
—
29,5
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Biobencin
—
27,0
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Biodizli
—
27,0
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Druga tekoča biogoriva
—
27,4
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Deponijski plin
—
50,4
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Plin iz mulja
—
50,4
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Drugi bioplini
—
50,4
Smernice IPCC iz leta 2006
(samo NKV)
Odpadne pnevmatike
85,0
n. r.
WBCSD CSI
Ogljikov monoksid
155,2 (1)
10,1
J. Falbe in M. Regitz, Römpp Chemie Lexikon, Stuttgart, 1995
Metan
54,9 (2)
50,0
J. Falbe in M. Regitz, Römpp Chemie Lexikon, Stuttgart, 1995
(1) Na podlagi NKV 10,12 TJ/t.
(2) Na podlagi NKV 50,01 TJ/t.
2.
Faktorji emisije, povezani z emisijami iz proizvodnih procesov
Preglednica 2: Stehiometrični faktor emisije za emisije iz proizvodnega procesa razgradnje karbonatov (metoda A)
Karbonat
Faktor emisije [t CO2/t karbonata]
CaCO3
0,440
MgCO3
0,522
Na2CO3
0,415
BaCO3
0,223
Li2CO3
0,596
K2CO3
0,318
SrCO3
0,298
NaHCO3
0,524
FeCO3
0,380
Splošno
faktor emisije = [M(CO2)]/{Y * [M(x)] + Z *[M(CO3
2-)]}
X = kovina
M(x) = molekularna teža X v [g/mol]
M(CO2) = molekularna teža CO2 v [g/mol]
M(CO3
2-) = molekularna teža CO3
2- v [g/mol]
Y = stehiometrično število X
Z = stehiometrično število CO3
2-
Preglednica 3: Stehiometrični faktor emisije za emisije iz proizvodnega procesa razgradnje karbonatov na podlagi oksidov zemljoalkalijskih kovin (metoda B)
Oksid
Faktor emisije [t CO2/t oksida]
CaO
0,785
MgO
1,092
BaO
0,287
Splošno: XYOZ
faktor emisije = [M(CO2)]/{Y * [M(x)] + Z *[M(O)]}
X = zemljoalkalijska ali alkalijska kovina
M(x) = molekularna teža X v [g/mol]
M(CO2) = molekularna teža CO2 [g/mol]
M(O) = molekularna teža O [g/mol]
Y Ystehiometrično število X= 1 (za zemljoalkalijske kovine)= 2 (za alkalijske kovine) stehiometrično število X= 1 (za zemljoalkalijske kovine)= 2 (za alkalijske kovine)Z = stehiometrično število O = 1
Preglednica 4: Stehiometrični faktorji emisije za emisije iz proizvodnih procesov materialov iz drugih procesov (proizvodnja ter predelava železa in jekla) (1)
Vhodni ali izhodni material
Vsebnost ogljika
(t C/t)
Faktor emisije
(t CO2/t)
Neposredno reducirano železo (DRI)
0,0191
0,07
Ogljene elektrode EAF
0,8188
3,00
EAF dodatek ogljika v peč
0,8297
3,04
Železovi briketi, pridobljeni iz vročega železa
0,0191
0,07
Plin v martinovki
0,3493
1,28
Petrolkoks
0,8706
3,19
Kupljeno surovo železo
0,0409
0,15
Odpadno železo
0,0409
0,15
Jeklo
0,0109
0,04
(1) Smernice IPCC iz leta 2006 za nacionalne registre toplogrednih plinov.
Preglednica 5: Stehiometrični faktorji emisije za emisije iz proizvodnega procesa materialov iz drugih proizvodnih procesov (osnovne organske kemikalije) (1)
Snov
Vsebnost ogljika
(t C/t)
Faktor emisije
(t CO2/t)
Acetonitril
0,5852
2,144
Akrilonitril
0,6664
2,442
Butadien
0,888
3,254
Saje
0,97
3,554
Etilen
0,856
3,136
Etilen diklorid
0,245
0,898
Etilen glikol
0,387
1,418
Etilen oksid
0,545
1,997
Vodikov cianid
0,4444
1,628
Metanol
0,375
1,374
Metan
0,749
2,744
Propan
0,817
2,993
Propilen
0,8563
3,137
Vinil klorid monomer
0,384
1,407
(1) Smernice IPCC iz leta 2006 za nacionalne registre toplogrednih plinov.
3.
Potencial globalnega segrevanja za emisije toplogrednih plinov brez CO2
▼M1
Preglednica 6: Potenciali globalnega segrevanja
Plin
Potencial globalnega segrevanja
N2O
298 t CO2(e) / t N2O
CF4
7 390 t CO2(e) / t CF4
C2F6
12 200 t CO2(e) / t C2F6
▼M2
PRILOGA VII
Najmanjša možna pogostost analiz (člen 35)
Gorivo/material
Najmanjša pogostost analiz
Zemeljski plin
Vsaj enkrat na teden
Drugi plini, zlasti sintezni plin in procesni plini, kot so rafinerijski mešani plin, koksarniški plin, plavžni plin in konvertorski plin
Vsaj enkrat na dan – s primernimi postopki v različnih delih dneva
Kurilno olje (na primer lahko, srednje težko ali težko kurilno olje, bitumen)
Vsakih 20 000 ton goriva in vsaj šestkrat na leto
Premog, koksni premog, naftni koks, šota
Vsakih 20 000 ton goriva/materiala in vsaj šestkrat na leto
Druga goriva
Vsakih 10 000 ton goriva in vsaj štirikrat na leto
Neobdelani trdni odpadki (čisti fosil ali mešan biomasni fosil)
Vsakih 5 000 ton odpadkov in vsaj štirikrat na leto
Tekoči odpadki
Vsakih 10 000 ton odpadkov in vsaj štirikrat na leto
Karbonatni minerali (vključno z apnencem in dolomitom)
Vsakih 50 000 ton materiala in vsaj štirikrat na leto
Gline in skrilavci
Količina materiala, ki ustreza 50 000 tonam CO2, in vsaj štirikrat na leto
Drugi materiali (osnovni, vmesni in končni proizvod)
Odvisno od vrste materiala in odstopanja, količina materiala, ki ustreza 50 000 tonam CO2, in vsaj štirikrat na leto
▼B
PRILOGA VIII
Metodologije na podlagi meritev (člen 41)
1.
Opredelitve stopenj za metodologije na podlagi meritev
Metodologije na podlagi meritev se odobrijo v skladu s stopnjami z naslednjimi največjimi dovoljenimi negotovostmi za letne povprečne urne emisije, izračunane po enačbi 2 iz oddelka 3 te priloge.
Preglednica 1
Stopnje za CEMS (največja dovoljena negotovost za posamezno stopnjo)
Stopnja 1
Stopnja 2
Stopnja 3
Stopnja 4
Viri emisij CO2
± 10 %
± 7,5 %
± 5 %
± 2,5 %
Viri emisij N2O
± 10 %
± 7,5 %
± 5 %
n. r.
Prenos CO2
± 10 %
± 7,5 %
± 5 %
± 2,5 %
2.
Minimalne zahteve
Preglednica 2
Minimalne zahteve za metodologije na podlagi meritev
Toplogredni plin
Minimalna zahtevana stopnja
Kategorija A
Kategorija B
Kategorija C
CO2
2
2
3
N2O
2
2
3
3.
Določanje toplogrednih plinov z metodologijami na podlagi meritev
Enačba 1: Izračun letnih emisij
pri čemer je:
GHG konc.urna = urne koncentracije emisij v g/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave;
pret. d. plina = pretok dimnega plina v Nm3 za vsako uro.
Enačba 2: Določanje povprečnih urnih koncentracij
pri čemer je:
GHG emisijepovpr. urne = letne povprečne urne emisije v kg/h iz vira;
GHG konc.urna = urne koncentracije emisij v g/Nm3 v pretoku dimnega plina, izmerjene med delovanjem naprave; pret. d. plina = pretok dimnega plina v Nm3 za vsako uro.
4.
Izračun koncentracije s posrednim merjenjem koncentracije
Enačba 3: Izračun koncentracije
5.
Nadomestitev za manjkajoče podatke o koncentraciji za metodologije na podlagi meritev
Enačba 4: Nadomestitev za manjkajoče podatke za metodologije na podlagi meritev
pri čemer je:
=
aritmetična sredina koncentracije posameznega parametra v celotnem poročevalnem obdobju ali, če so v času, ko je prišlo do izgube podatkov, veljale posebne okoliščine, v ustreznem obdobju glede na te posebne okoliščine;
σ
C_
=
najboljša ocena standardnega odstopanja koncentracije posameznega parametra v celotnem poročevalnem obdobju ali, če so v času, ko je prišlo do izgube podatkov, veljale posebne okoliščine, v ustreznem obdobju glede na te posebne okoliščine.
| 9,077
| 1
|
2013/62013CN0458/62013CN0458_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 186
| 465
|
C_2013344SL.01004301.xml
23.11.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 344/43
Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (Nemčija) 19. avgusta 2013 – Andreas Grund kot upravitelj v stečajnem postopku v zvezi s premoženjem družbe SR Tronic GmbH proti Nintendo Co. Ltd in Nintendo of America Inc.
(Zadeva C-458/13)
2013/C 344/74
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesgerichtshof
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožene stranke in revidenti: Andreas Grund kot upravitelj v stečajnem postopku v zvezi s premoženjem družbe SR Tronic GmbH, Jürgen Reiser, Dirk Seidler
Tožeči stranki in nasprotni stranki v revizijskem postopku: Nintendo Co. Ltd, Nintendo of America Inc.
Vprašanje za predhodno odločanje
Ali je uporaba določbe (v obravnavanem primeru člena 95a(3) UrhG), s katero je v nacionalno pravo prenesen člen 6(2) Direktive 2001/29/ES (1), v nasprotju s členom 1(2)(a) Direktive 2001/29/ES, če z zadevnim tehničnim ukrepom niso varovana zgolj dela ali ostali predmeti varstva, temveč tudi računalniški programi?
(1) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).
| 31,955
| 1
|
2023/52023PC0785/52023PC0785_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 11,579
| 46,849
|
E (izvzetje)
030699
Raki; dimljeni, celi, termično obdelani ali ne, ki niso razvrščeni pod postavko št. 0306 9, v oklepu ali brez oklepa, vključno z užitno moko, zdrobom in peleti iz rakov
03069990
9 %
Kat. E (izvzetje)
030711
Mehkužci; ostrige, v lupini ali brez lupine, žive, sveže ali ohlajene
03071190
9 %
Kat. E (izvzetje)
030712
Mehkužci; ostrige, v lupini ali brez lupine, zamrznjene
03071200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030719
Mehkužci; ostrige, v lupini ali brez lupine, sušene, nasoljene ali v slanici, dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja
03071900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030721
Mehkužci; pokrovače, v lupini ali brez lupine, vključno s kraljevskimi pokrovačami, rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten, žive, sveže ali ohlajene
03072100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030722
Mehkužci; pokrovače, v lupini ali brez lupine, vključno s kraljevskimi pokrovačami, rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten, zamrznjene
03072290
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
030729
Mehkužci; pokrovače, v lupini ali brez lupine, vključno s kraljevskimi pokrovačami, rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten, sušene, nasoljene ali v slanici, dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja
03072900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030731
Mehkužci; klapavice (Mytilus spp., Perna spp.), v lupini ali brez lupine, žive, sveže ali ohlajene
03073190
9 %
Kat. E (izvzetje)
030732
Mehkužci; klapavice (Mytilus spp., Perna spp.), v lupini ali brez lupine, zamrznjene
03073290
9 %
Kat. E (izvzetje)
030739
Mehkužci; klapavice (Mytilus spp., Perna spp.), v lupini ali brez lupine, sušene, nasoljene, v slanici ali dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja
03073980
9 %
Kat. E (izvzetje)
030742
Mehkužci; sipe in lignji, z lupino ali brez lupine, živi, sveži ali ohlajeni
03074290
9 %
Kat. E (izvzetje)
030743
Mehkužci; sipe in lignji, z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, zamrznjeni
03074399
9 %
Kat. E (izvzetje)
030749
Mehkužci; sipe in lignji, z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, sušeni, nasoljeni ali v slanici, dimljeni, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja
03074980
9 %
Kat. E (izvzetje)
030751
Mehkužci; hobotnice (Octopus spp.), žive, sveže ali ohlajene
03075100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030752
Mehkužci; hobotnice (Octopus spp.), zamrznjene
03075200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030759
Mehkužci; hobotnice (Octopus spp.), sušene, nasoljene, v slanici ali dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja
03075900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030760
Mehkužci; polži, ki niso morski polži, z lupino ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, sušeni, nasoljeni, v slanici ali dimljeni, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja
03076000
9 %
Kat. E (izvzetje)
030771
Mehkužci; koritnice, srčanke in barčice (iz družin Arcidae, Arcticidae, Cardiidae, Donacidae, Hiatellidae, Mactridae, Mesodesmatidae, Myidae, Semelidae, Solecurtidae, Solenidae, Tridacnidae in Veneridae), z lupino ali brez lupine, žive, sveže ali ohlajene
03077100
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
030772
Mehkužci; koritnice, srčanke in barčice (Arcidae, Arcticidae, Cardiidae, Donacidae, Hiatellidae, Mactridae, Mesodesmatidae, Myidae, Semelidae, Solecurtidae, Solenidae, Tridacnidae in Veneridae), z lupino ali brez lupine, zamrznjene
03077290
9 %
Kat. E (izvzetje)
030779
Mehkužci; koritnice, srčanke in barčice (iz družin Arcidae, Arcticidae, Cardiidae, Donacidae, Hiatellidae, Mactridae, Mesodesmatidae, Myidae, Semelidae, Solecurtidae, Solenidae, Tridacnidae in Veneridae), z lupino ali brez lupine, sušene, nasoljene, v slanici, dimljene
03077900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030781
Mehkužci; morska ušesa (Haliotis spp.), z lupino ali brez lupine, živa, sveža ali ohlajena
03078100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030782
Mehkužci; stromboidni polži (Strombus spp.), z lupino ali brez lupine, živi, sveži ali ohlajeni
03078200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030783
Mehkužci; morska ušesa (Haliotis spp.), z lupino ali brez lupine, zamrznjena
03078300
9 %
Kat. E (izvzetje)
030784
Mehkužci; stromboidni polži (Strombus spp.), z lupino ali brez lupine, zamrznjeni
03078400
9 %
Kat. E (izvzetje)
030787
Mehkužci; morska ušesa (Haliotis spp.), z lupino ali brez lupine, sušena, nasoljena, v slanici ali dimljena, termično obdelana ali ne pred ali med procesom dimljenja
03078700
9 %
Kat. E (izvzetje)
030788
Mehkužci; stromboidni polži (Strombus spp.), z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, sušeni, nasoljeni ali v slanici, dimljeni, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja
03078800
9 %
Kat. E (izvzetje)
030791
Mehkužci; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0307, z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, živi ali sveži, ohlajeni
03079100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030792
Mehkužci; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0307, z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, zamrznjeni
03079200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030799
Mehkužci; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0307, z lupino ali brez lupine, vključno z moko, zdrobom in peleti iz mehkužcev, primernimi za človeško prehrano, sušeni, nasoljeni ali v slanici, dimljeni, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja
03079900
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
030811
Vodni nevretenčarji; morske kumare (Stichopus japonicus, Holothuroidea), žive, sveže ali ohlajene
03081100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030812
Vodni nevretenčarji; morske kumare (Stichopus japonicus, Holothuroidea), zamrznjene
03081200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030819
Vodni nevretenčarji; morske kumare (Stichopus japonicus, Holothuroidea), sušene, nasoljene ali v slanici; dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med procesom dimljenja
03081900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030821
Vodni nevretenčarji; morski ježki (Strongylocentrotus spp., Paracentrotus lividus, Loxechinus albus, Echinus esculentus), živi, sveži ali ohlajeni
03082100
9 %
Kat. E (izvzetje)
030822
Vodni nevretenčarji; morski ježki (Strongylocentrotus spp., Paracentrotus lividus, Loxechinus albus, Echinus esculentus), zamrznjeni
03082200
9 %
Kat. E (izvzetje)
030829
Vodni nevretenčarji; morski ježki (Strongylocentrotus spp., Paracentrotus lividus, Loxechinus albus, Echinus esculentus), sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni, termično obdelani ali ne pred ali med procesom dimljenja
03082900
9 %
Kat. E (izvzetje)
030830
Vodni nevretenčarji; meduze (Rhopilema spp.), žive, sveže, ohlajene, zamrznjene, sušene, nasoljene ali v slanici, dimljene, termično obdelane ali ne pred ali med dimljenjem
03083090
9 %
Kat. E (izvzetje)
030890
Vodni nevretenčarji; razen rakov, mehkužcev, morskih ježkov, morskih kumar in meduz, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; dimljeni, termično obdelane ali ne pred ali med dimljenjem, vključno z užitno moko, zdrobom in peleti
03089090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040110
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, nekoncentrirana, ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob do vključno 1 mas. %
04011090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040120
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, nekoncentrirana, ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob več kot 1 mas. % in manj kot 6 mas. %
04012099
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
040140
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, nekoncentrirana, ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob več kot 6 mas. %, vendar do vključno 10 mas. %
04014090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040150
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, nekoncentrirana, ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob več kot 10 mas. %
04015099
9 %
Kat. E (izvzetje)
040210
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, koncentrirana ali ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila, z vsebnostjo maščob manj kot 1,5 mas. %
04021099
9 %
Kat. E (izvzetje)
040221
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, koncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščob manj kot 1,5 mas. %
04022199
9 %
Kat. E (izvzetje)
040229
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščob manj kot 1,5 mas. %
04022999
9 %
Kat. E (izvzetje)
040291
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, koncentrirana, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja ali drugih sladil, razen v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah
04029199
9 %
Kat. E (izvzetje)
040299
Mlečni proizvodi; mleko in smetana, ki vsebujeta dodan sladkor ali druga sladila, razen v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah
04029999
9 %
Kat. E (izvzetje)
040310
Mlečni proizvodi; Jogurt, koncentriran ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila, ali z aromatiziran, ali ki vsebuje dodano sadje ali kakav
04031099
9 %
Kat. E (izvzetje)
040390
Mlečni proizvodi; pinjenec, kislo mleko ali kisla smetana, kefir, fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje ali kakav (razen jogurta)
04039099
9 %
Kat. E (izvzetje)
040410
Mlečni proizvodi; sirotka, koncentrirana ali ne, ali ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne
04041084
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
040490
Mlečni proizvodi; naravne mlečne sestavine (razen sirotke), ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso razvrščene v poglavju 04
04049089
9 %
Kat. E (izvzetje)
040510
Mlečni proizvodi; pridobljeni iz mleka, masla
04051090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040520
Mlečni proizvodi; mlečni namazi
04052090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040590
Mlečni proizvodi; maščobe in olja, pridobljeni iz mleka (razen masla ali mlečnih namazov)
04059090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040610
Mlečni proizvodi; sveži sir, vključno s sirom iz sirotke, nefermentiran, in skuta
04061080
9 %
Kat. E (izvzetje)
040620
Mlečni proizvodi; siri vseh vrst, nariban ali v prahu
04062000
9 %
Kat. E (izvzetje)
040630
Mlečni proizvodi; sir, topljen (razen naribanega ali v prahu)
04063090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040640
Mlečni proizvodi; siri z modrimi žilami in drugi siri, ki vsebujejo žile, nastale s Penicillium roqueforti (razen naribanega, v prahu ali topljenega)
04064090
9 %
Kat. E (izvzetje)
040690
Mlečni proizvodi; sir (razen naribanega, v prahu ali topljenega), ki ni razvrščen pod tarifno številko št. 0406
04069099
9 %
Kat. E (izvzetje)
040711
ptičja jajca, v lupini; sveža, oplojena ptičja jajca za valitev, kokoši vrste Gallus domesticus (domačih kokoši)
04071100
15 %
Kat. E (izvzetje)
040719
ptičja jajca, v lupini; sveža, oplojena ptičja jajca za valitev, razen kokoši vrste Gallus domesticus (domačih kokoši)
04071990
15 %
Kat. E (izvzetje)
040721
ptičja jajca, v lupini; sveža, ki niso za valitev, kokoši vrste Gallus domesticus (domačih kokoši)
04072100
15 %
Kat. E (izvzetje)
040729
ptičja jajca, v lupini; sveža, ki niso za valitev, razen kokoši vrste Gallus domesticus (domačih kokoši)
04072990
15 %
Kat. E (izvzetje)
040790
ptičja jajca, v lupini; konzervirana ali kuhana
04079090
15 %
Kat. E (izvzetje)
040811
Jajca; ptičja jajca, rumenjaki, sušena, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
04081180
9 %
Kat. E (izvzetje)
040819
Jajca; ptičja jajca, rumenjaki, sveža, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
04081989
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
040891
Jajca; ptičja jajca (brez lupine, razen samih rumenjakov), sušena, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
04089180
9 %
Kat. E (izvzetje)
040899
Jajca; ptičja jajca (brez lupine, razen samih rumenjakov), sveža, kuhana v sopari ali v vreli vodi, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih
04089980
9 %
Kat. E (izvzetje)
040900
Med; naravni
04090000
19 %
Kat. E (izvzetje)
041000
Živalski proizvodi; užitni, ki niso razvrščeni v tem ali drugih poglavjih
04100000
9 %
Kat. E (izvzetje)
050100
Živalski proizvodi; človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni, in odpadki človeških las
05010000
0 %
Kat. B (10 let)
050210
Živalski proizvodi; dlake in ščetine, domačih ali divjih prašičev, in odpadki teh ščetin in dlak
05021000
0 %
Kat. B (10 let)
050290
Živalski proizvodi; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk ter odpadki teh ščetin ali dlak, ki niso razvrščene pod tarifno številko 0502 (razen konjske žime)
05029000
0 %
Kat. B (10 let)
050400
Živalski proizvodi; čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih), celi ali v kosih, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni
05040000
0 %
Kat. B (10 let)
050510
Živalski proizvodi; perje in puh, ki se uporabljata za polnjenje, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje
05051090
0 %
Kat. B (10 let)
050590
Živalski proizvodi; kože in drugi deli ptic, perje in puh (ne za polnjenje), njihov prah in odpadki, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje
05059000
0 %
Kat. B (10 let)
050610
Živalski proizvodi; kostna tkiva in kosti, obdelani s kislino
05061000
0 %
Kat. B (10 let)
050690
Živalski proizvodi; kosti in strženi rogov ter njihov prah ali odpadki, neobdelani, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike) ali obdelani s kislino ali deželatinizirani, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0506
05069000
0 %
Kat. B (10 let)
050710
Živalski proizvodi; slonovina, neobdelana ali enostavno pripravljena, toda nerazrezana v oblike, prah in odpadki slonove kosti
05071000
0 %
Kat. B (10 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
050790
Živalski proizvodi; želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, neobdelano ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; odpadki in prah teh izdelkov
05079000
0 %
Kat. B (10 let)
050800
Živalski proizvodi; korale in podobni materiali, oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, neobdelani ali enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
05080000
0 %
Kat. B (10 let)
051000
Živalski proizvodi; ambra, bobrovina, cibet, mošus, kantaride, žolči (posušeni ali neposušeni), žleze in druge živalske snovi za uporabo v farmacevtske namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
05100000
0 %
Kat. B (10 let)
051110
Živalski proizvodi; bikovo seme
05111000
0 %
Kat. B (10 let)
051191
Živalski proizvodi; iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev; mrtve živali iz poglavja 03, neprimerni za človeško prehrano
05119190
0 %
Kat. B (10 let)
051199
Živalski proizvodi; ki niso razvrščeni v poglavju 5
05119985
0 %
Kat. B (10 let)
060110
Rastline, žive; čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju
06011090
0 %
Kat. D (20 let)
060120
Rastline, žive; čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen tistih iz tarifne številke 1212
06012090
0 %
Kat. D (20 let)
060210
Rastline, žive; neukoreninjeni potaknjenci in cepiči
06021090
0 %
Kat. D (20 let)
060220
Rastline, žive; drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreške
06022080
0 %
Kat. D (20 let)
060230
Rastline, žive; rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni
06023000
0 %
Kat. D (20 let)
060240
Rastline, žive; vrtnice, cepljene ali necepljene
06024000
0 %
Kat. D (20 let)
060290
Rastline, žive; ki niso razvrščene pod tarifno številko 0602
06029099
0 %
Kat. D (20 let)
060311
Cvetje, rezano; vrtnice, cvetje in brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže
06031100
0 %
Kat. D (20 let)
060312
Cvetje, rezano; nageljni, cvetje in brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže
06031200
0 %
Kat. D (20 let)
060313
Cvetje, rezano; orhideje, cvetje in brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže
06031300
0 %
Kat. D (20 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
060314
Cvetje, rezano; krizanteme, cvetje in brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže
06031400
0 %
Kat. D (20 let)
060315
Cvetje, rezano; lilije (Lilium spp.), cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže
06031500
0 %
Kat. D (20 let)
060319
Cvetje, rezano; cvetje in brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, razen vrtnic, nageljnov, orhidej, krizantem ali lilij
06031970
0 %
Kat. D (20 let)
060390
Cvetje, rezano; cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno
06039000
0 %
Kat. D (20 let)
060420
Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji; primerni za šopke ali za okras
06042090
0 %
Kat. D (20 let)
060490
Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji; primerni za šopke ali za okras, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni
06049099
0 %
Kat. D (20 let)
070110
Vrtnine; semenski krompir, svež ali ohlajen
07011000
0 %
Kat. D (20 let)
070190
Vrtnine; krompir (razen semenskega), svež ali ohlajen
07019090
0 %
Kat. D (20 let)
070200
Vrtnine; paradižnik, svež ali ohlajen
07020000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070310
Vrtnine, čebulnice; čebula in šalotka, sveže ali ohlajene
07031090
0 %
Kat. D (20 let)
070320
Vrtnine, čebulnice; česen, svež ali ohlajen
07032000
0 %
Kat. D (20 let)
070390
Vrtnine, čebulnice; por in druge vrste, ki niso razvrščene pod tarifno številko 0703, sveže ali ohlajene
07039000
0 %
Kat. D (20 let)
070410
Vrtnine, kapusnice; cvetača in brokoli, sveža ali ohlajena
07041000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070420
Vrtnine, kapusnice; brstični ohrovt, svež ali ohlajen
07042000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070490
Vrtnine, kapusnice; užitne, ki niso razvrščene pod tarifno številko 0704, sveže ali ohlajene
07049090
0 %
Kat. E (izvzetje)
070511
Vrtnine; solata (v glavicah) (Lactuca sativa), sveža ali ohlajena
07051100
0 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
070519
Vrtnine; solata (Lactuca sativa) (razen solate v glavicah), sveža ali ohlajena
07051900
0 %
Kat. E (izvzetje)
070521
Vrtnine; radič (Cichorium intybus var. foliosum), svež ali ohlajen
07052100
0 %
Kat. E (izvzetje)
070529
Vrtnine; radič (Cichorium spp.) (razen radiča vrste Cichorium intybus var. foliosum), svež ali ohlajen
07052900
0 %
Kat. E (izvzetje)
070610
Vrtnine, korenovke; korenje in repa, sveže ali ohlajeno
07061000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070690
Vrtnine, korenovke; rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene
07069090
0 %
Kat. E (izvzetje)
070700
Vrtnine; kumare in kumarice, sveže ali ohlajene
07070090
0 %
Kat. E (izvzetje)
070810
Vrtnine, stročnice; grah (Pisum sativum), oluščen ali ne, svež ali ohlajen
07081000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070820
Vrtnine, stročnice; fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), oluščen ali ne, svež ali ohlajen
07082000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070890
Vrtnine, stročnice; (razen graha in fižola), oluščene ali ne, sveže ali ohlajene
07089000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070920
Vrtnine; beluši, sveži ali ohlajeni
07092000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070930
Vrtnine; jajčevci, sveži ali ohlajeni
07093000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070940
Vrtnine; zelena (razen gomoljne zelene), sveža ali ohlajena
07094000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070951
Vrtnine; gobe iz rodu Agaricus, sveže ali ohlajene
07095100
0 %
Kat. E (izvzetje)
070959
Vrtnine; gomoljike in užitne gobe (razen gob iz rodu Agaricus), sveže ali ohlajene
07095990
0 %
Kat. E (izvzetje)
070960
Vrtnine; plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, sveži ali ohlajeni
07096099
0 %
Kat. E (izvzetje)
070970
Vrtnine; špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena
07097000
0 %
Kat. E (izvzetje)
070991
Vrtnine; okrogle artičoke, sveže ali ohlajene
07099100
0 %
Kat. E (izvzetje)
070992
Vrtnine; olive, sveže ali ohlajene
07099290
0 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
070993
Vrtnine; buče (Cucurbita spp.), sveže ali ohlajeno
07099390
0 %
Kat. E (izvzetje)
070999
Vrtnine; užitne, ki niso razvrščene v poglavju 07, sveže ali ohlajene
07099990
0 %
Kat. E (izvzetje)
071010
Vrtnine; krompir, termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen
07101000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071021
Vrtnine, stročnice; grah (Pisum sativum), oluščen ali ne, termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen
07102100
0 %
Kat. E (izvzetje)
071022
Vrtnine, stročnice; fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), oluščen ali ne, termično neobdelan ali termično obdelan s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjen
07102200
0 %
Kat. E (izvzetje)
071029
Vrtnine, stročnice; (razen graha ali fižola), oluščene ali ne, termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjene
07102900
0 %
Kat. E (izvzetje)
071030
Vrtnine; špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjena
07103000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071040
Vrtnine; sladka koruza, termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjena
07104000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071080
Vrtnine; termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi, ki niso razvrščene pod tarifno številko 0710, zamrznjene
07108095
0 %
Kat. E (izvzetje)
071090
Mešanice vrtnin; termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi, zamrznjene
07109000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071120
Vrtnine; olive, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
07112090
0 %
Kat. E (izvzetje)
071140
Vrtnine; kumare in kumarice, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
07114000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071151
Vrtnine; gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
07115100
0 %
Kat. E (izvzetje)
071159
Vrtnine; gobe, razen gob iz rodu Agaricus, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
07115900
0 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
071190
Vrtnine in mešane vrtnine; ki niso razvrščene pod tarifno številko 0711, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
07119090
0 %
Kat. E (izvzetje)
071220
Vrtnine; čebula, cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, sušena
07122000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071231
Vrtnine; gobe iz rodu Agaricus, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, sušene
07123100
0 %
Kat. E (izvzetje)
071232
Vrtnine; bezgova uhljevka (Auricularia spp.), cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, sušena
07123200
0 %
Kat. E (izvzetje)
071233
Vrtnine; drhtavka (Tremella spp.), cela, narezana na koščke ali rezine, zdrobljena ali mleta, vendar ne nadalje pripravljena, sušena
07123300
0 %
Kat. E (izvzetje)
071239
Vrtnine; gobe, razen gob iz rodu Agaricus in gomoljk, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, sušene
07123900
0 %
Kat. E (izvzetje)
071290
Vrtnine; mešanice vrtnin, ki niso razvrščene pod tarifno številko 0712, cele, narezane na koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene, sušene
07129090
0 %
Kat. E (izvzetje)
071310
Vrtnine, stročnice; grah (Pisum sativum), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07131090
0 %
Kat. E (izvzetje)
071320
Vrtnine, stročnice; čičerika (garbanzos), oluščena ali ne ali zdrobljena, sušena
07132000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071331
Vrtnine, stročnice; fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata (L) Wilczek, oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07133100
0 %
Kat. E (izvzetje)
071332
Vrtnine, stročnice; drobni rdeči (Adzuki) fižol (Phaseolus ali Vigna angularis), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07133200
0 %
Kat. E (izvzetje)
071333
Vrtnine, stročnice; navadni fižol, vključno z belim (Phaseolus vulgaris), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07133390
0 %
Kat. E (izvzetje)
071334
Vrtnine, stročnice; vigna vrste (Vigna subterranea ali Voandzeia subterranea), oluščena ali ne ali zdrobljena, sušena
07133400
0 %
Kat. E (izvzetje)
071335
Vrtnine, stročnice; kitajski fižol (Vigna unguiculata), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07133500
0 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
071339
Vrtnine, stročnice; ki niso razvrščene pod postavko št. 0713 3, oluščene ali ne ali zdrobljene, sušene
07133900
0 %
Kat. E (izvzetje)
071340
Vrtnine, stročnice; leča, oluščena ali ne ali zdrobljena, sušena
07134000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071350
Vrtnine, stročnice; Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina in Vicia faba var. minor), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07135000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071360
Vrtnine, stročnice; golobji grah (Cajanus cajan), oluščen ali ne ali zdrobljen, sušen
07136000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071390
Vrtnine, stročnice; ki niso razvrščene pod tarifno številko 0713, oluščene ali ne ali zdrobljene, sušene
07139000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071410
Korenovke in gomolji; manioka (cassava), z visokim deležem škroba ali inulina, sveža, ohlajena, zamrznjena ali posušena, cela ali razrezana ali v peletih
07141000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071420
Korenovke in gomolji; sladki krompir, z visokim deležem škroba ali inulina, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih
07142090
0 %
Kat. E (izvzetje)
071430
Korenovke in gomolji; jam (Dioscorea spp.), z visokim deležem škroba ali inulina, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih
07143000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071440
Korenovke in gomolji; taro (Colocasia spp.), z visokim deležem škroba ali inulina, svež, ohlajen, zamrznjen ali posušen, cel ali razrezan ali v peletih
07144000
0 %
Kat. E (izvzetje)
071450
Korenovke in gomolji; karibsko zelje (Xanthosoma spp.), z visokim deležem škroba ali inulina, sveže, ohlajeno, zamrznjeno ali posušeno, celo ali razrezano ali v peletih
07145000
0 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
071490
Korenovke in gomolji; maranta, salep, topinambur ter podobne korenovke in gomolji (razen manioke, sladkega krompirja, jama, tara ali karibskega zelja), sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa
07149090
0 %
Kat. E (izvzetje)
080111
Orehi, užitni; kokosov oreh, suh
08011100
0 %
Kat. E (izvzetje)
080112
Orehi, užitni; kokosov oreh, v notranji lupini (endokarp)
08011200
0 %
Kat. E (izvzetje)
080119
Orehi, užitni; kokosov oreh, svež ali suh, razen suhi ali v notranji lupini (endokarp)
08011900
0 %
Kat. E (izvzetje)
080121
Orehi, užitni; brazilski orehi, sveži ali suhi, v luščini
08012100
0 %
Kat. E (izvzetje)
080122
Orehi, užitni; brazilski orehi, sveži ali suhi, oluščeni
08012200
0 %
Kat. E (izvzetje)
080131
Orehii, užitni; indijski oreh, sveži ali suhi, v luščini
08013100
0 %
Kat. E (izvzetje)
080132
Orehi, užitni; indijski oreh, sveži ali suhi, oluščeni
08013200
0 %
Kat. E (izvzetje)
080211
Oreški, užitni; mandeljni, sveži ali suhi, neoluščeni
08021190
0 %
Kat. D (20 let)
080212
Oreški, užitni; mandeljni, sveži ali suhi, oluščeni
08021290
0 %
Kat. D (20 let)
080221
Oreški, užitni; lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi, neoluščeni
08022100
0 %
Kat. D (20 let)
080222
Oreški, užitni; lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi, oluščeni
08022200
0 %
Kat. D (20 let)
080231
Oreški, užitni; navadni orehi, sveži ali suhi, neoluščeni
08023100
0 %
Kat. D (20 let)
080232
Oreški, užitni; navadni orehi, sveži ali suhi, oluščeni
08023200
0 %
Kat. D (20 let)
080241
Oreški, užitni; kostanji (Castanea spp.), sveži ali suhi, neoluščeni
08024100
0 %
Kat. D (20 let)
080242
Oreški, užitni; kostanji (Castanea spp.), sveži ali suhi, oluščeni
08024200
0 %
Kat. D (20 let)
080251
Oreški, užitni; pistacije, sveže ali suhe, neoluščene
08025100
0 %
Kat. D (20 let)
080252
Oreški, užitni; pistacije, sveže ali suhe, oluščene
08025200
0 %
Kat. D (20 let)
080261
Oreški, užitni; makadamije, sveže ali suhe, neoluščene
08026100
0 %
Kat. D (20 let)
080262
Oreški, užitni; makadamije, sveže ali suhe, oluščene
08026200
0 %
Kat. D (20 let)
080270
Oreški, užitni; kola orehi (Cola spp.), sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni
08027000
0 %
Kat. D (20 let)
080280
Oreški, užitni; areka orehi, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni
08028000
0 %
Kat. D (20 let)
080290
Oreški, užitni; ki niso razvrščeni pod tarifni številki 0801 in 0802, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni
08029085
0 %
Kat. D (20 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
080310
Sadje, užitno; pisang, svež ali suh
08031090
0 %
Kat. D (20 let)
080390
Sadje, užitno; banane, razen pisang, sveže ali suhe
08039090
0 %
Kat. D (20 let)
080410
Sadje, užitno; dateljni, sveži ali suhi
08041000
0 %
Kat. D (20 let)
080420
Sadje, užitno; fige, sveže ali suhe
08042090
0 %
Kat. D (20 let)
080430
Sadje, užitno; ananas, svež ali suh
08043000
0 %
Kat. D (20 let)
080440
Sadje, užitno; avokado, svež ali suh
08044000
0 %
Kat. D (20 let)
080450
Sadje, užitno; guava, mango in mangostin, svež ali suh
08045000
0 %
Kat. D (20 let)
080510
Sadje, užitno; pomaranče, sveže ali suhe
08051080
0 %
Kat. D (20 let)
080521
Sadje, užitno; mandarine (vključno s tangerinami in satsumami), sveže ali suhe
08052190
0 %
Kat. D (20 let)
080522
Sadje, užitno; klementine, sveže ali suho
08052200
0 %
Kat. D (20 let)
080529
Sadje, užitno; tangelo, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi
08052900
0 %
Kat. D (20 let)
080540
Sadje, užitno; grenivke, vključno s pomelom, sveže ali suhe
08054000
0 %
Kat. D (20 let)
080550
Sadje, užitno; limone (Citrus limon, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia), sveže ali suhe
08055090
0 %
Kat. D (20 let)
080590
Sadje, užitno; agrumi, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0805, sveži ali suhi
08059000
0 %
Kat. D (20 let)
080610
Sadje, užitno; grozdje, sveže
08061090
0 %
Kat. D (20 let)
080620
Sadje, užitno; grozdje, suho
08062090
0 %
Kat. D (20 let)
080711
Sadje, užitno; lubenice, sveže
08071100
0 %
Kat. D (20 let)
080719
Sadje, užitno; melone, razen lubenic, sveže
08071900
0 %
Kat. D (20 let)
080720
Sadje, užitno; papaja, sveža
08072000
0 %
Kat. D (20 let)
080810
Sadje, užitno; jabolka, sveža
08081080
0 %
Kat. D (20 let)
080830
Sadje, užitno; hruške, sveže
08083090
0 %
Kat. D (20 let)
080840
Sadje, užitno; kutine, sveže
08084000
0 %
Kat. D (20 let)
080910
Sadje, užitno; marelice, sveže
08091000
0 %
Kat. D (20 let)
080921
Sadje, užitno; višnje (Prunus cerasus), sveže
08092100
0 %
Kat. D (20 let)
080929
Sadje, užitno; češnje, razen višenj (Prunus cerasus), sveže
08092900
0 %
Kat. D (20 let)
080930
Sadje, užitno; breskve, vključno z nektarinami, sveže
08093090
0 %
Kat. D (20 let)
080940
Sadje, užitno; slive in trnulje, sveže
08094090
0 %
Kat. D (20 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
081010
Sadje, užitno; jagode, sveže
08101000
0 %
Kat. D (20 let)
081020
Sadje, užitno; maline, robide, murve in loganove robide, sveže
08102090
0 %
Kat. D (20 let)
081030
Sadje, užitno; črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje, sveži
08103090
0 %
Kat. D (20 let)
081040
Sadje, užitno; brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium, sveže
08104090
0 %
Kat. D (20 let)
081050
Sadje, užitno; kivi, svež
08105000
0 %
Kat. D (20 let)
081060
Sadje, užitno; durian, svež
08106000
0 %
Kat. D (20 let)
081070
Sadje, užitno; kakiji, sveži
08107000
0 %
Kat. D (20 let)
081090
Sadje, užitno; sadje, ki ni razvrščeno pod tarifno številko od 0801 do 0810, sveže
08109075
0 %
Kat. D (20 let)
081110
Sadje, užitno; jagode, nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali sopari, zamrznjene, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne
08111090
0 %
Kat. D (20 let)
081120
Sadje, užitno; maline, robide, murve, loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje, nekuhane ali kuhane v vreli vodi ali sopari, zamrznjene, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne
08112090
0 %
Kat. D (20 let)
081190
Sadje, užitno; sadje in oreški, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0811, nekuhani ali kuhani, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne
08119095
0 %
Kat. D (20 let)
081210
Sadje, užitno; češnje, začasno konzervirane, vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano
08121000
0 %
Kat. D (20 let)
081290
Sadje, užitno; sadje in oreški, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 0812, začasno konzervirani, vendar kot takšne neprimerni za takojšnjo prehrano
08129098
0 %
Kat. D (20 let)
081310
Sadje, užitno; marelice, suhe
08131000
0 %
Kat. D (20 let)
081320
Sadje, užitno; slive, suhe
08132000
0 %
Kat. D (20 let)
081330
Sadje, užitno; jabolka, suha
08133000
0 %
Kat. D (20 let)
081340
Sadje, užitno; sadje, ki ni razvrščeno pod tarifno številko 0812, suho
08134095
0 %
Kat. D (20 let)
081350
Oreški, užitni; mešanice oreškov ali suhega sadja iz poglavja 08
08135099
0 %
Kat. D (20 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
081400
Lupine; agrumov ali melon (vključno z lubenicami), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi in drugih raztopinah za konzerviranje
08140000
0 %
Kat. D (20 let)
090111
Kava; nepražena ali s kofeinom
09011100
25 %
Kat. E (izvzetje)
090112
Kava; brez kofeina, nepražena
09011200
25 %
Kat. E (izvzetje)
090121
Kava; pražena, s kofeinom
09012100
25 %
Kat. E (izvzetje)
090122
Kava; pražena, brez kofeina
09012200
25 %
Kat. E (izvzetje)
090190
Kava; lupinice in kožice, kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo v kakršnem koli deležu
09019090
25 %
Kat. E (izvzetje)
090210
Čaj, zeleni; (nefermentiran), v izvirnem pakiranju do vključno 3 kg
09021000
25 %
Kat. E (izvzetje)
090220
Čaj, zeleni; (nefermentiran), v izvirnem pakiranju več kot 3 kg
09022000
25 %
Kat. E (izvzetje)
090230
Čaj, črni; (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v izvirnem pakiranju do vključno 3 kg
09023000
25 %
Kat. E (izvzetje)
090240
Čaj, črni; (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v izvirnem pakiranju več kot 3 kg
09024000
25 %
Kat. E (izvzetje)
090300
Mate čaj
09030000
30 %
Kat. D (20 let)
090411
Začimbe; poper (iz rodu Piper), nezdrobljen in nezmlet
09041100
23 %
Kat. C (15 let)
090412
Začimbe; poper (iz rodu Piper), zdrobljen ali zmlet
09041200
23 %
Kat. C (15 let)
090421
Začimbe; plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, nezdrobljeni in nezmleti
09042190
23 %
Kat. C (15 let)
090422
Začimbe; plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta, zdrobljeni ali zmleti
09042200
23 %
Kat. C (15 let)
090510
Začimbe; vanilija, nezdrobljena in nezmleta
09051000
23 %
Kat. C (15 let)
090520
Začimbe; vanilija, zdrobljena ali zmleta
09052000
23 %
Kat. C (15 let)
090611
Začimbe; cimet (Cinnamomum zeylanicum Blume), nezdrobljen in nezmlet
09061100
23 %
Kat. C (15 let)
090619
Začimbe; cimet in cvetovi cimetovega drevesa, razen cimeta (Cinnamomum zeylanicum Blume), nezdrobljen in nezmlet
09061900
23 %
Kat. C (15 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
090620
Začimbe; cimet in cvetovi cimetovega drevesa, zdrobljeni ali zmleti
09062000
23 %
Kat. C (15 let)
090710
Začimbe; klinčki (celi plodovi, popki in peclji), nezdrobljeni in nezmleti
09071000
23 %
Kat. C (15 let)
090720
Začimbe; klinčki (celi plodovi, popki in peclji), zdrobljeni ali zmleti
09072000
23 %
Kat. C (15 let)
090811
Začimbe; muškatni orešček, nezdrobljeni in nezmleti
09081100
23 %
Kat. C (15 let)
090812
Začimbe; muškatni orešček, zdrobljen ali zmlet
09081200
23 %
Kat. C (15 let)
090821
Začimbe; macis, nezdrobljen in nezmlet
09082100
23 %
Kat. C (15 let)
090822
Začimbe; macis, zdrobljen ali zmlet
09082200
23 %
Kat. C (15 let)
090831
Začimbe; kardamom, nezdrobljen in nezmlet
09083100
23 %
Kat. C (15 let)
090832
Začimbe; kardamom, zdrobljen ali zmlet
09083200
23 %
Kat. C (15 let)
090921
Začimbe; seme koriandra, nezdrobljeno in nezmleto
09092100
23 %
Kat. C (15 let)
090922
Začimbe; seme koriandra, zdrobljeno ali zmleto
09092200
23 %
Kat. C (15 let)
090931
Začimbe; seme orientalske kumine, nezdrobljeno in nezmleto
09093100
23 %
Kat. C (15 let)
090932
Začimbe; seme orientalske kumine, zdrobljeno ali zmleto
09093200
23 %
Kat. C (15 let)
090961
Začimbe; seme janeža, zvezdastega janeža, navadne kumine ali komarčka; brinove jagode, nezdrobljene in nezmlete
09096100
23 %
Kat. C (15 let)
090962
Začimbe; seme janeža, zvezdastega janeža, navadne kumine ali komarčka; brinove jagode, zdrobljene ali zmlete
09096200
23 %
Kat. C (15 let)
091011
Začimbe; ingver, nezdrobljen in nezmlet
09101100
23 %
Kat. E (izvzetje)
091012
Začimbe; ingver, zdrobljen ali zmlet
09101200
23 %
Kat. E (izvzetje)
091020
Začimbe; žafran
09102090
23 %
Kat. C (15 let)
091030
Začimbe; kurkuma
09103000
23 %
Kat. C (15 let)
091091
Začimbe; mešanice dveh ali več proizvodov iz različnih tarifnih številk
09109190
23 %
Kat. C (15 let)
091099
Začimbe; ki niso razvrščene pod tarifno številko 0910
09109999
23 %
Kat. C (15 let)
100111
Žita; pšenica in soržica, trda pšenica, semenska
10011100
0 %
Kat. B (10 let)
100119
Žita; pšenica in soržica, trda pšenica, razen semenske
10011900
0 %
Kat. B (10 let)
100191
Žita; pšenica in soržica, razen trde pšenice, semenska
10019190
0 %
Kat. B (10 let)
100199
Žita; pšenica in soržica, razen trde pšenice, razen semenske
10019900
0 %
Kat. B (10 let)
100210
Žita; rž, semenska
10021000
15 %
Kat. C (15 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka harmoniziranega sistema 8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
100290
Žita; rž, razen semenske
10029000
15 %
Kat. C (15 let)
100310
Žita; ječmen, semenski
10031000
15 %
Kat. C (15 let)
100390
Žita; ječmen, razen semenskega
10039000
15 %
Kat. C (15 let)
100410
Žita; oves, semenski
10041000
15 %
Kat. C (15 let)
100490
Žita; oves, razen semenskega
10049000
15 %
Kat. C (15 let)
100510
Žita; koruza, semenska
10051090
15 %
Kat. C (15 let)
100590
Žita; koruza, razen semenske
10059000
15 %
Kat. C (15 let)
100610
Žita; riž v luski (neoluščen ali surov)
10061079
0 %
Kat. D (20 let)
100620
Žita; oluščen (rjav) riž
10062098
0 %
Kat. D (20 let)
100630
Žita; riž, manj brušen ali popolnoma brušen, poliran ali glaziran ali ne
10063098
0 %
Kat. D (20 let)
100640
Žita; riž, lomljen
10064000
0 %
Kat. D (20 let)
100710
Žita; sirek v zrnu, semenski
10071090
0 %
Kat. C (15 let)
100790
Žita; sirek v zrnu, razen semenskega
10079000
0 %
Kat. C (15 let)
100810
Žita; ajda
10081000
15 %
Kat. C (15 let)
100821
Žita; proso, semensko
10082100
15 %
Kat. C (15 let)
100829
Žita; proso, razen semenskega
10082900
15 %
Kat. C (15 let)
100830
Žita; kanarska čužka
10083000
15 %
Kat. C (15 let)
100840
Žita; srakonja (Digitaria spp.)
10084000
15 %
Kat. C (15 let)
100850
Žita; kvinoja (Chenopodium quinoa)
10085000
15 %
Kat. C (15 let)
100860
Žita; tritikala
10086000
15 %
Kat. C (15 let)
100890
Žita; ki niso razvrščena v poglavju 10
10089000
15 %
Kat. C (15 let)
110100
Pšenična moka ali soržična moka
11010090
0 %
Kat. D (20 let)
110220
Žitna moka; koruzna
11022090
0 %
Kat. B (10 let)
110290
Žitna moka; razen pšenične, soržične in koruzne
11029090
0 %
Kat. B (10 let)
110311
Žitni drobljenci in zdrob; pšenična
11031190
0 %
Kat. C (15 let)
110313
Žitni drobljenci in zdrob; koruzna
11031390
0 %
Kat. C (15 let)
110319
Žitni drobljenci in zdrob; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1103
11031990
0 %
Kat. C (15 let)
110320
Žitni peleti
11032090
0 %
Kat. C (15 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
110412
Žitna zrna; valjana ali v obliki kosmičev, ovsena
11041290
0 %
Kat. C (15 let)
110419
Žitna zrna; valjana ali v obliki kosmičev, razen ovsena
11041999
0 %
Kat. C (15 let)
110422
Žitna zrna; obdelana (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena), ovsena
11042295
0 %
Kat. C (15 let)
110423
Žitna zrna; obdelana (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena), koruzna
11042398
0 %
Kat. C (15 let)
110429
Žitna zrna; obdelana, razen valjana ali v obliki kosmičev (npr. oluščena, perlirana, rezana ali drobljena), žitna, razen ovsenih in koruznih ter riža iz tarifne številke 1006
11042989
0 %
Kat. C (15 let)
110430
Žito; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti
11043090
0 %
Kat. C (15 let)
110510
Moka, prah in zdrob; iz krompirja
11051000
0 %
Kat. C (15 let)
110520
kosmiči, granule in peleti; iz krompirja
11052000
0 %
Kat. C (15 let)
110610
Moka, prah in zdrob; iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713
11061000
9 %
Kat. C (15 let)
110620
Moka, prah in zdrob; iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714
11062090
9 %
Kat. C (15 let)
110630
Moka, prah in zdrob; iz proizvodov iz poglavja 8
11063090
9 %
Kat. C (15 let)
110710
slad; nepražen
11071099
15 %
Kat. C (15 let)
110720
slad; pražen
11072000
15 %
Kat. C (15 let)
110811
Škrob; pšenični
11081100
0 %
Kat. B (10 let)
110812
Škrob; koruzni
11081200
0 %
Kat. B (10 let)
110813
Škrob; krompirjev
11081300
0 %
Kat. B (10 let)
110814
Škrob; iz manioke
11081400
0 %
Kat. B (10 let)
110819
Škrob; ki ni razvrščen pod postavke št. 1108 11 do 1108 14
11081990
0 %
Kat. B (10 let)
110820
Inulin
11082000
0 %
Kat. B (10 let)
110900
Pšenični gluten; osušen ali neosušen
11090000
0 %
Kat. B (10 let)
120110
Soja; za setev, cela ali lomljena
12011000
0 %
Kat. B (10 let)
120190
Soja; razen za setev, cela ali lomljena
12019000
0 %
Kat. B (10 let)
120230
Arašidi; za setev, nepraženi ali drugače termično obdelani, vključno z oluščenimi ali lomljenimi
12023000
0 %
Kat. B (10 let)
120241
Arašidi; za setev, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini
12024100
0 %
Kat. B (10 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
120242
Arašidi; razen za setev, nepraženi ali drugače termično obdelani, v lupini, celi ali lomljeni
12024200
0 %
Kat. B (10 let)
120300
Kopra
12030000
0 %
Kat. B (10 let)
120400
Oljna semena; laneno seme, celo ali lomljeno
12040090
0 %
Kat. B (10 let)
120510
Oljna semena; semena oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline, cela ali lomljena
12051090
0 %
Kat. B (10 let)
120590
Oljna semena; semena oljne repice ali ogrščice, razen tistih z nizko vsebnostjo eručne kisline, cela ali lomljena
12059000
0 %
Kat. B (10 let)
120600
Oljna semena; sončnično seme, celo ali lomljeno
12060099
0 %
Kat. B (10 let)
120710
Oljna semena; palmovi orehi in jedrca, celi ali lomljeni
12071000
0 %
Kat. B (10 let)
120721
Oljna semena; bombaževo seme, za setev, celo ali lomljeno
12072100
0 %
Kat. B (10 let)
120729
Oljna semena; bombaževo seme, razen za setev, celo ali lomljeno
12072900
0 %
Kat. B (10 let)
120730
Oljna semena; ricinusovi seme, celo ali lomljeno
12073000
0 %
Kat. B (10 let)
120740
Oljna semena; sezamovo seme, celo ali lomljeno
12074090
0 %
Kat. B (10 let)
120750
Oljna semena; gorčično seme, celo ali lomljeno
12075090
0 %
Kat. B (10 let)
120760
Oljna semena; seme barvilnega rumenika (Carthamus tinctorius), celo ali lomljeno
12076000
0 %
Kat. B (10 let)
120770
Oljna semena; melonino seme, celo ali lomljeno
12077000
0 %
Kat. B (10 let)
120791
Oljna semena; makovo seme, celo ali lomljeno
12079190
0 %
Kat. B (10 let)
120799
Oljno seme in plodovi; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1207, celi ali lomljeni
12079996
0 %
Kat. B (10 let)
120810
Moka in zdrob; iz soje
12081000
0 %
Kat. B (10 let)
120890
Moka in zdrob iz oljnih semen ali plodov; razen iz soje in gorčice
12089000
0 %
Kat. B (10 let)
120910
Seme; seme sladkorne pese, namenjeno za setev
12091000
0 %
Kat. B (10 let)
120921
Seme krmnih rastlin; seme lucerne (alfalfa), namenjeno za setev
12092100
0 %
Kat. B (10 let)
120922
Seme krmnih rastlin; seme detelje (Trifolium spp.), namenjeno za setev
12092280
0 %
Kat. B (10 let)
120923
Seme krmnih rastlin; seme bilnice, namenjeno za setev
12092380
0 %
Kat. B (10 let)
120924
Seme krmnih rastlin; seme travniške latovke (Poa pratensis L.), namenjeno za setev
12092400
0 %
Kat. B (10 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
120925
Seme krmnih rastlin; seme ljuljke (Lolium multiflorum Lam., Lolium perenne L.), namenjeno za setev
12092590
0 %
Kat. B (10 let)
120929
Seme krmnih rastlin; razen semena lucerne, detelje, bilnice, travniške latovke in ljujke, namenjeno za setev
12092980
0 %
Kat. B (10 let)
120930
Seme rastlin z neolesenelim steblom; ki se gojijo v glavnem zaradi cvetov, namenjeno za setev
12093000
0 %
Kat. B (10 let)
120991
Seme; seme vrtnin, namenjeno za setev
12099180
0 %
Kat. B (10 let)
120999
Seme; ki ni razvrščeno pod tarifno številko 1209, namenjeno za setev
12099999
0 %
Kat. B (10 let)
121010
Hmeljni storžki; nezdrobljeni in nezmleti in ne v peletih
12101000
0 %
Kat. B (10 let)
121020
Hmeljni storžki; zdrobljeni, zmleti ali v peletih; lupulin
12102090
0 %
Kat. B (10 let)
121120
Korenina ginsenga, vrste, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveža, ohlajena, zamrznjena ali sušena, rezana ali cela, zdrobljena ali v prahu
12112000
0 %
Kat. D (20 let)
121130
Listi koke; vrste, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu
12113000
0 %
Kat. B (10 let)
121140
Makova slama; vrste, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveža, ohlajena, zamrznjena ali sušena, rezana ali cela, zdrobljena ali v prahu
12114000
0 %
Kat. B (10 let)
121150
Efedra, vrste, ki se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveža, ohlajena, zamrznjena ali sušena, rezana ali cela, zdrobljena ali v prahu
12115000
0 %
Kat. B (10 let)
121190
Rastline in deli rastlin (vključno s semeni in plodovi), razen tistih, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1211, vrst, ki se uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali za insekticidne, fungicidne ali podobne namene, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, rezani ali celi, zdrobljeni ali v prahu
12119086
0 %
Kat. D (20 let)
121221
Morske alge in druge alge; primerne za človeško prehrano, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne
12122100
0 %
Kat. B (10 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
121229
Morske alge in druge alge; neprimerne za človeško prehrano, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne
12122900
0 %
Kat. B (10 let)
121291
Sladkorna pesa; primerna za človeško prehrano, sveža, ohlajena, zamrznjena ali sušena, zmleta ali ne
12129180
0 %
Kat. B (10 let)
121292
Rožiči; primerni za človeško prehrano, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne
12129200
0 %
Kat. B (10 let)
121293
Sladkorni trs; primeren za človeško prehrano, svež, ohlajen, zamrznjen ali sušen, zmlet ali ne
12129300
0 %
Kat. B (10 let)
121294
Korenine cikorije; primerne za človeško prehrano, sveže, ohlajene, zamrznjene ali sušene, zmlete ali ne
12129400
0 %
Kat. B (10 let)
121299
Rastlinski proizvodi; primerni za človeško prehrano, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1212, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne
12129995
0 %
Kat. B (10 let)
121300
Žitna slama in pleve; nepripravljene, vključno z zrezanimi, stisnjene ali ne, ali v peletih
12130000
0 %
Kat. B (10 let)
121410
Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa)
12141000
0 %
Kat. B (10 let)
121490
Proizvodi za krmo, vključno z rumeno (podzemno) kolerabo, krmno peso, krmnimi korenovkami, senom, turško deteljo, deteljo, krmnim ohrovtom, volčjim bobom, grašicami itd., v peletih ali ne
12149090
0 %
Kat. B (10 let)
130120
Arabski gumi
13012000
0 %
Kat. B (10 let)
130190
Naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole, ki niso razvrščene pod tarifno številko 1301
13019000
0 %
Kat. B (10 let)
130211
Rastlinski sokovi in ekstrakti; opija
13021100
0 %
Kat. B (10 let)
130212
Rastlinski sokovi in ekstrakti; iz sladkega korena
13021200
0 %
Kat. B (10 let)
130213
Rastlinski sokovi in ekstrakti; iz hmelja
13021300
0 %
Kat. B (10 let)
130214
Rastlinski sokovi in ekstrakti; iz efedre
13021400
0 %
Kat. B (10 let)
130219
Rastlinski sokovi in ekstrakti; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1302 1
13021970
0 %
Kat. B (10 let)
130220
Pektinske snovi; pektinati in pektati
13022090
0 %
Kat. B (10 let)
130231
Sluzi in zgoščevalci; agar-agar, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani
13023100
0 %
Kat. B (10 let)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
130232
Sluzi in zgoščevalci; ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semen guara, modificirani ali nemodificirani
13023290
0 %
Kat. B (10 let)
130239
Sluzi in zgoščevalci; dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani, ki niso razvrščeni pod postavko št. 1302 3
13023900
0 %
Kat. B (10 let)
140110
Bambus, ki se uporablja predvsem za pletarstvo
14011000
0 %
Kat. B (10 let)
140120
Ratan, ki se uporablja predvsem za pletarstvo
14012000
0 %
Kat. B (10 let)
140190
Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1401
14019000
0 %
Kat. B (10 let)
140420
Rastlinski proizvodi; linters iz bombaža
14042000
0 %
Kat. B (10 let)
140490
Rastlinski proizvodi; ki niso razvrščeni v poglavju 14
14049000
0 %
Kat. B (10 let)
150110
Svinjska maščoba; mast, razen masti iz tarifnih številk 0209 in 1503
15011090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150120
Svinjska maščoba; ne mast, razen masti iz tarifne številke 0209 ali 1503
15012090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150190
Perutninska maščoba; razen maščobe iz tarifne številke 0209 ali 1503
15019000
15 %
Kat. E (izvzetje)
150210
Loj; razen loja iz tarifne številke 1503
15021090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150290
Maščobe goved, ovac ali koz; razen loja in razen maščobe iz tarifne številke 1503
15029090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150300
Stearin iz svinjske masti, olje iz svinjske masti, oleostearin, oleo olje in olje iz loja; neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani
15030090
15 %
Kat. C (15 let)
150410
Ribja olja; olja iz ribjih jeter in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15041099
15 %
Kat. E (izvzetje)
150420
Masti in olja in njihove frakcije; ribja (razen olj iz ribjih jeter)
15042090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150430
Masti in olja in njihove frakcije; morskih sesalcev
15043090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150500
Maščobe iz volne in maščobne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom
15050090
15 %
Kat. C (15 let)
150600
Živalske masti in olja in njihove frakcije; rafinirane ali ne, toda kemično nemodificirane, ki niso razvrščene v poglavju 15
15060000
15 %
Kat. C (15 let)
150710
Rastlinska olja; sojino olje in njegove frakcije, surovo, degumirano ali ne, kemično nemodificirano
15071090
15 %
Kat. E (izvzetje)
150790
Rastlinska olja; sojino olje in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15079090
15 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
150810
Rastlinska olja; olje iz arašidov in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15081090
15 %
Kat. C (15 let)
150890
Rastlinska olja; olje iz arašidov in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15089090
15 %
Kat. C (15 let)
150910
Rastlinska olja; oljčno olje in njegove frakcije, deviško, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15091080
15 %
Kat. E (izvzetje)
150990
Rastlinska olja; oljčno olje in njegove frakcije, razen deviškega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15099000
15 %
Kat. E (izvzetje)
151000
Rastlinska olja; olja, dobljena izključno iz oljk in njihove frakcije, ki niso razvrščena v poglavju 15, rafinirana ali ne, toda kemično nemodificirana, vključno z mešanicami teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509
15100090
15 %
Kat. C (15 let)
151110
Rastlinska olja; palmovo olje in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15111090
15 %
Kat. C (15 let)
151190
Rastlinska olja; palmovo olje in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15119099
15 %
Kat. C (15 let)
151211
Rastlinska olja; olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15121199
15 %
Kat. C (15 let)
151219
Rastlinska olja; olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15121990
15 %
Kat. C (15 let)
151221
Rastlinska olja; olje iz bombaževega semena in njegove frakcije; surovo, z izločenim gosipolom ali ne, kemično nemodificirano
15122190
15 %
Kat. C (15 let)
151229
Rastlinska olja; olje iz bombaževega semena in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15122990
15 %
Kat. C (15 let)
151311
Rastlinska olja; olje kokosovega oreha (kopre) in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15131199
15 %
Kat. E (izvzetje)
151319
Rastlinska olja; olje kokosovega oreha (kopre) in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15131999
15 %
Kat. E (izvzetje)
151321
Rastlinska olja; olje palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15132190
15 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
151329
Rastlinska olja; olje palmovih jedrc (koščic) ali orehov palme babassu in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15132990
15 %
Kat. E (izvzetje)
151411
Rastlinska olja; olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije, surovo
15141190
15 %
Kat. C (15 let)
151419
Rastlinska olja; olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije, razen surovega, toda kemično nemodificirano
15141990
15 %
Kat. C (15 let)
151491
Rastlinska olja; razen olja iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegovih frakcij, surovo
15149190
15 %
Kat. C (15 let)
151499
Rastlinska olja; razen olja iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegovih frakcij, razen surovega, toda kemično nemodificiranega
15149990
15 %
Kat. C (15 let)
151511
Rastlinska olja; laneno olje in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15151100
15 %
Kat. C (15 let)
151519
Rastlinska olja; laneno olje in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15151990
15 %
Kat. C (15 let)
151521
Rastlinska olja; koruzno olje in njegove frakcije, surovo, kemično nemodificirano
15152190
15 %
Kat. C (15 let)
151529
Rastlinska olja; koruzno olje in njegove frakcije, razen surovega, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15152990
15 %
Kat. C (15 let)
151530
Rastlinska olja; ricinusovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15153090
15 %
Kat. C (15 let)
151550
Rastlinska olja; sezamovo olje in njegove frakcije, rafinirano ali ne, toda kemično nemodificirano
15155099
15 %
Kat. C (15 let)
151590
Rastlinske masti in olja in njihove frakcije; nehlapni, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1515, rafinirani ali ne, toda kemično nemodificirana
15159099
15 %
Kat. C (15 let)
151610
Živalske masti in olja in njihove frakcije; deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani
15161090
15 %
Kat. E (izvzetje)
151620
Rastlinske masti in olja in njihove frakcije; deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali ne, toda nadalje nepredelani
15162098
15 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
151710
Margarina; razen tekoče margarine
15171090
15 %
Kat. E (izvzetje)
151790
Užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj iz tarifne številke 1516
15179099
15 %
Kat. E (izvzetje)
151800
Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije; oksidirani, kuhani ali drugače kemično modificirani (razen tistih iz tarifne številke 1516), neužitne mešanice ali preparati iz masti ali olj
15180099
15 %
Kat. C (15 let)
152000
Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
15200000
15 %
Kat. C (15 let)
152110
Rastlinski voski (razen trigliceridov); rafinirani ali ne, barvani ali nebarvani
15211000
15 %
Kat. C (15 let)
152190
Voski, razen rastlinskih, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1521; rafinirani ali ne, barvani ali nebarvani
15219099
15 %
Kat. C (15 let)
152200
Degras; ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov
15220099
15 %
Kat. C (15 let)
160100
Mesni pripravki; klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi in prehrambni proizvodi na osnovi teh proizvodov
16010010
9 %
Kat. E (izvzetje)
160100
Mesni pripravki; klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi in prehrambni proizvodi na osnovi teh proizvodov
16010099
Svinjina
9 %
Kat. E (izvzetje)
160100
Mesni pripravki; klobase in podobni proizvodi iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi in prehrambni proizvodi na osnovi teh proizvodov
16010099
Drugo
9 %
Kat. E (izvzetje)
160210
Mesni pripravki; homogenizirani pripravki iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi
16021000
9 %
Kat. E (izvzetje)
160220
Mesni pripravki; iz pripravljenih ali konzerviranih jeter katere koli živali (razen homogeniziranih pripravkov)
16022090
9 %
Kat. E (izvzetje)
160231
Mesni pripravki; iz puranov, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov (razen jeter in homogeniziranih pripravkov)
16023180
9 %
Kat. E (izvzetje)
160232
Mesni pripravki; iz perutnine iz tarifne številke 0105 (tj. kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus)
16023290
9 %
Kat. E (izvzetje)
160239
Mesni pripravki; iz perutnine (razen puranov), pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov (razen jeter in homogeniziranih pripravkov)
16023985
9 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
160241
Mesni pripravki; iz prašičev; šunka in njeni kosi, pripravljeni ali konzervirani (razen homogeniziranih pripravkov)
16024190
9 %
Kat. E (izvzetje)
160242
Mesni pripravki; iz prašičev; plečeta in njihovi kosi, pripravljeni ali konzervirani (razen homogeniziranih pripravkov)
16024290
9 %
Kat. E (izvzetje)
160249
Mesni pripravki; iz prašičev, meso ali klavnični proizvodi (vključno z mešanicami), pripravljeni ali konzervirani, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1602
16024990
9 %
Kat. E (izvzetje)
160250
Mesni pripravki; iz goved, meso ali klavnični proizvodi, pripravljeni ali konzervirani (razen jeter in homogeniziranih proizvodov)
16025095
9 %
Kat. E (izvzetje)
160290
Mesni pripravki; iz mesa, klavničnih proizvodov ali krvi katere koli živali, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1602
16029099
9 %
Kat. E (izvzetje)
160300
Ekstrakti in sokovi; iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev
16030080
9 %
Kat. E (izvzetje)
160411
Ribji pripravki; losos, pripravljen ali konzerviran, cel ali v kosih (toda ne sesekljane)
16041100
19 %
Kat. E (izvzetje)
160412
Ribji pripravki; sledi, pripravljeni ali konzervirani, celi ali v kosih (toda ne sesekljani)
16041299
19 %
Kat. E (izvzetje)
160413
Ribji pripravki; sardele, velike sardele in papaline, pripravljene ali konzervirane, cele ali v kosih (toda ne sesekljane)
16041390
19 %
Kat. E (izvzetje)
160414
Ribji pripravki; tuni, črtasti tuni in palamide (Sarda spp.), pripravljeni ali konzervirani, celi ali v kosih (toda ne sesekljani)
16041490
19 %
Kat. E (izvzetje)
160415
Ribji pripravki; skuše, pripravljene ali konzervirane, cele ali v kosih (toda ne sesekljane)
16041590
19 %
Kat. E (izvzetje)
160416
Ribji pripravki; sardoni, pripravljeni ali konzervirani, celi ali v kosih (toda ne sesekljani)
16041600
19 %
Kat. E (izvzetje)
160417
Ribji pripravki; jegulje, pripravljene ali konzervirane, cele ali v kosih (toda ne sesekljane)
16041700
19 %
Kat. E (izvzetje)
160418
Ribji pripravki; plavuti morskih psov, pripravljene ali konzervirane, cele ali v kosih (toda ne sesekljane)
16041800
19 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
160419
Ribji pripravki; pripravljene ali konzervirane ribe, cele ali v kosih (toda ne sesekljane), ki niso razvrščene pod tarifno številko 1604
16041997
19 %
Kat. E (izvzetje)
160420
Ribji pripravki; sesekljane ribe ali ribe v oblikah, ki niso razvrščene pod tarifno številko 1604, pripravljene ali konzervirane
16042090
19 %
Kat. E (izvzetje)
160431
Ribji pripravki; kaviar
16043100
19 %
Kat. E (izvzetje)
160432
Ribji pripravki; kaviarjevi nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec
16043200
19 %
Kat. E (izvzetje)
160510
Pripravki iz rakov; rakovice, pripravljene ali konzervirane
16051000
19 %
Kat. E (izvzetje)
160521
Pripravki iz rakov; kozice, pripravljene ali konzervirane, ne v nepredušni embalaži
16052190
19 %
Kat. E (izvzetje)
160529
Pripravki iz rakov; kozice, pripravljene ali konzervirane, v nepredušni embalaži
16052900
19 %
Kat. E (izvzetje)
160530
Pripravki iz rakov; jastog, pripravljen ali konzerviran
16053090
19 %
Kat. E (izvzetje)
160540
Pripravki iz rakov; razen rakovic, kozic in jastogov, pripravljeni ali konzervirani
16054000
19 %
Kat. E (izvzetje)
160551
Pripravki iz mehkužcev; ostrige, pripravljene ali konzervirane
16055100
19 %
Kat. E (izvzetje)
160552
Pripravki iz mehkužcev; pokrovače, vključno s kraljevskimi pokrovačami, pripravljene ali konzervirane
16055200
19 %
Kat. E (izvzetje)
160553
Pripravki iz mehkužcev; školjke, pripravljene ali konzervirane
16055390
19 %
Kat. E (izvzetje)
160554
Pripravki iz mehkužcev; sipe in lignji, pripravljeni ali konzervirani
16055400
19 %
Kat. E (izvzetje)
160555
Pripravki iz mehkužcev; hobotnice, pripravljene ali konzervirane
16055500
19 %
Kat. E (izvzetje)
160556
Pripravki iz mehkužcev; ladinke, srčanke in druge školjke, pripravljene ali konzervirane
16055600
19 %
Kat. E (izvzetje)
160557
Pripravki iz mehkužcev; morsko uho, pripravljeno ali konzervirano
16055700
19 %
Kat. E (izvzetje)
160558
Pripravki iz mehkužcev; polži, razen morskih polžev, pripravljeni ali konzervirani
16055800
19 %
Kat. E (izvzetje)
160559
Pripravki iz mehkužcev; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1605 5, pripravki, kot so paste, klobase, pripravljeni obroki in podobno
16055900
19 %
Kat. E (izvzetje)
160561
Vodni nevretenčarji; morske kumare, pripravljene ali konzervirane
16056100
19 %
Kat. E (izvzetje)
160562
Vodni nevretenčarji; morski ježki, pripravljeni ali konzervirani
16056200
19 %
Kat. E (izvzetje)
160563
Vodni nevretenčarji; meduze, pripravljene ali konzervirane
16056300
19 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
160569
Vodni nevretenčarji; razen rakov, mehkužcev, morskih kumar, morskih ježkov in meduz, pripravljeni ali konzervirani
16056900
19 %
Kat. E (izvzetje)
170112
Sladkorji; sladkor iz sladkorne pese, surov, v trdni obliki, ki ne vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
17011290
25 %
Kat. E (izvzetje)
170113
Sladkorji; trsni sladkor, surov, v trdni obliki, iz opombe 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju, ki ne vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
17011390
25 %
Kat. E (izvzetje)
170114
Sladkorji; trsni sladkor, surov, v trdni obliki, razen tistega iz opombe 2 k tarifni podštevilki k temu poglavju, ki ne vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
17011490
25 %
Kat. E (izvzetje)
170191
Sladkorji; saharoza, kemično čista, v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
17019100
25 %
Kat. E (izvzetje)
170199
Sladkorji; saharoza, kemično čista, v trdni obliki, ki ne vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
17019990
25 %
Kat. E (izvzetje)
170211
Sladkorji; laktoza in laktozni sirup, ki vsebuje 99 mas. % ali več laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
17021100
30 %
Kat. E (izvzetje)
170219
Sladkorji; laktoza in laktozni sirup, ki vsebuje manj kot 99 mas. % laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
17021900
30 %
Kat. E (izvzetje)
170220
Sladkorji; javorjev sladkor, kemično čist, v trdni obliki; javorjev sirup, ki ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil
17022090
30 %
Kat. E (izvzetje)
170230
Sladkorji; glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze, sirup ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil
17023090
30 %
Kat. E (izvzetje)
170240
Sladkorji; glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja, sirup ne vsebuje dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil
17024090
30 %
Kat. E (izvzetje)
170250
Sladkorji; fruktoza, kemično čista, v trdni obliki
17025000
30 %
Kat. E (izvzetje)
170260
Sladkorji; fruktoza, razen kemično čiste fruktoze, in fruktozni sirup (ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze), razen invertnega sladkorja
17026095
30 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
170290
Sladkorji; ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1702, vključno z invertnim sladkorjem in drugimi sladkorji in drugimi mešanicami sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
17029095
30 %
Kat. E (izvzetje)
170310
Sladkorji; melasa, iz sladkornega trsa, dobljena pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja
17031000
30 %
Kat. E (izvzetje)
170390
Sladkorji; melasa, iz sladkorne pese, dobljena pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja
17039000
30 %
Kat. E (izvzetje)
170410
Sladkorni proizvodi; žvečilni gumi, prekrit s sladkorjem ali ne, ki ne vsebuje kakava
17041090
30 %
Kat. E (izvzetje)
170490
Sladkorni proizvodi; (razen žvečilnega gumija, vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava
17049099
30 %
Kat. E (izvzetje)
180100
Kakavova zrna; cela ali zdrobljena, surova ali pražena
18010000
30 %
Kat. E (izvzetje)
180200
Kakav; lupine, luščine, kožice in drugi odpadki kakava
18020000
0 %
Kat. D (20 let)
180310
Kakav; pasta, nerazmaščena
18031000
30 %
Kat. E (izvzetje)
180320
Kakav; pasta, popolnoma ali delno razmaščena
18032000
30 %
Kat. E (izvzetje)
180400
Kakav; maslo, mast in olje
18040000
30 %
Kat. E (izvzetje)
180500
Kakav; prah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
18050000
15 %
Kat. E (izvzetje)
180610
Kakav; prah, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila
18061090
15 %
Kat. E (izvzetje)
180620
Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; v blokih, ploščah ali palicah, mase več kot 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih, mase nad 2 kg
18062095
30 %
Kat. E (izvzetje)
180631
Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; v blokih, ploščah ali palicah, mase 2 kg ali manj
18063100
30 %
Kat. E (izvzetje)
180632
Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; v blokih, ploščah ali palicah (nepolnjeni), mase 2 kg ali manj
18063290
30 %
Kat. E (izvzetje)
180690
Čokolada in drugi prehrambni proizvodi, ki vsebujejo kakav; ki niso razvrščeni v poglavju 18
18069090
30 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
190110
Prehrambni proizvodi; iz moke, zdroba, škroba, sladnega ekstrakta ali mlečnih proizvodov, primerni za dojenčke ali majhne otroke, pripravljeni za prodajo na drobno
19011000
15 %
Kat. E (izvzetje)
190120
Prehrambni proizvodi; mešanice in testo za izdelovanje kruha, peciva, tort, keksov in drugih pekovskih izdelkov
19012000
15 %
Kat. E (izvzetje)
190190
Prehrambni proizvodi; iz moke, zdroba, škroba, sladnega ekstrakta ali mlečnih proizvodov, za uporabe, ki niso razvrščene pod tarifno številko 1901
19019099
15 %
Kat. E (izvzetje)
190211
Prehrambni proizvodi; testenine, ki vsebujejo jajca, nekuhane, nepolnjene ali drugače pripravljene
19021100
15 %
Kat. E (izvzetje)
190219
Prehrambni proizvodi; testenine, nekuhane (razen tistih, ki vsebujejo jajca), nepolnjene ali drugače pripravljene
19021990
15 %
Kat. E (izvzetje)
190220
Prehrambni proizvodi; testenine, polnjene (z mesom ali drugimi snovmi), kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene
19022099
15 %
Kat. E (izvzetje)
190230
Prehrambni proizvodi; testenine (razen polnjenih), kuhane ali drugače pripravljene
19023090
15 %
Kat. E (izvzetje)
190240
Prehrambni proizvodi; kuskus
19024090
15 %
Kat. E (izvzetje)
190300
Prehrambni proizvodi; tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, kroglic, mrvic ali podobnih oblikah
19030000
0 %
Kat. D (20 let)
190410
Prehrambni proizvodi; dobljeni z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov
19041090
15 %
Kat. E (izvzetje)
190420
Prehrambni proizvodi; dobljeni iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit
19042099
15 %
Kat. E (izvzetje)
190430
Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen bulgur pšenice)
19043000
15 %
Kat. E (izvzetje)
190490
Prehrambni proizvodi; žita ali žitni proizvodi (razen koruze), v obliki zrn, predkuhana ali drugače pripravljena
19049080
15 %
Kat. E (izvzetje)
190510
Prehrambni proizvodi; hrustljavi kruh, ki vsebuje kakav ali ne
19051000
15 %
Kat. E (izvzetje)
Tarifna podštevilka harmoniziranega sistema
Opis tarifne podštevilke harmoniziranega sistema
Oznaka HS8
Poimenovanje na 8-mestni ravni
Osnovna stopnja
Košarica
190520
Prehrambni proizvodi; medenjaki in podobni proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne
19052090
30 %
Kat. E (izvzetje)
190531
Prehrambni proizvodi; sladki keksi, ki vsebujejo kakav ali ne
19053199
30 %
Kat. E (izvzetje)
190532
Prehrambni proizvodi; vaflji in oblati, ki vsebujejo kakav ali ne
19053299
30 %
Kat. E (izvzetje)
190540
Prehrambni proizvodi; prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne
19054090
15 %
Kat. E (izvzetje)
190590
Prehrambni proizvodi; pekovski proizvodi, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1605, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
19059010
Krekerji
0 %
Kat. D (20 let)
190590
Prehrambni proizvodi; pekovski proizvodi, ki niso razvrščeni pod tarifno številko 1605, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
19059080
Drugo
30 %
Kat. E (izvzetje)
200110
Pripravki iz vrtnin; kumare in kumarice, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini)
20011000
9 %
Kat. E (izvzetje)
200190
Pripravki iz vrtnin; vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini (razen kumar in kumaric)
20019097
9 %
Kat. E (izvzetje)
200210
Pripravki iz vrtnin; paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini
20021090
9 %
Kat.
| 49,539
| 1
|
2015/62015TN0766/62015TN0766_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 203
| 631
|
C_2016078SL.01002701.xml
29.2.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 78/27
Tožba, vložena 28. decembra 2015 – Labeyrie/UUNT – Delpeyrat (Ponazoritev zlatih ribic na modri podlagi)
(Zadeva T-766/15)
(2016/C 078/38)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: francoščina
Stranke
Tožeča stranka: Labeyrie (Saint-Geours-de-Maremne, Francija) (zastopnica: A. Lecomte, odvetnica)
Tožena stranka: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)
Druga stranka pred odborom za pritožbe: Delpeyrat (Saint Pierre du Mont, Francija)
Podatki o postopku pred UUNT
Imetnik sporne znamke: tožeča stranka
Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Skupnosti v barvah (Ponazoritev zlatih ribic na modri podlagi) – znamka Skupnosti št. 3 916 509
Postopek pred UUNT: postopek za razveljavitev
Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 15. oktobra 2015 v zadevi R 2693/2014-1
Tožbena predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijano odločbo razveljavi v delu, v katerem je potrjena odločitev oddelka za izbris pri UUNT, ki je razglasil razveljavitev pravic družbe LABEYRIE iz blagovne znamke št. 3 916 509 za opis rib, dimljenih rib in dimljenega lososa;
—
toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.
Navajani tožbeni razlog
—
Kršitev člena 51(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 1(1)(a) te uredbe ter pravil 22 in 40 Uredbe št. 2868/95.
| 30,559
| 1
|
2013/62011CA0457/62011CA0457_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 552
| 1,248
|
C_2013225SL.01000901.xml
3.8.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 225/9
Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 27. junija 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Bundesgerichtshof – Nemčija) – Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort) proti Kyocera, nekdanja Kyocera Mita Deutschland GmbH, Epson Deutschland GmbH, Xerox GmbH (C-457/11), Canon Deutschland GmbH (C-458/11) in Fujitsu Technology Solutions GmbH (C-459/11), Hewlett-Packard GmbH (C-460/11) proti Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort)
(Združene zadeve od C-457/11 do C-460/11) (1)
(Intelektualna in industrijska lastnina - Avtorska in sorodne pravice v informacijski družbi - Direktiva 2001/29/ES - Pravica reproduciranja - Pravično nadomestilo - Pojem „reprodukcije na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobijo z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom“ - Posledice neuporabe tehničnih ukrepov za preprečitev ali omejitev nedovoljenih dejanj - Posledice izrecnega ali implicitnega dovoljenja za kopiranje)
2013/C 225/13
Jezik postopka: nemščina
Predložitveno sodišče
Bundesgerichtshof
Stranke v postopku v glavni stvari
Tožeče stranke: Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort), Fujitsu Technology Solutions GmbH (C-459/11), Hewlett-Packard GmbH (C-460/11)
Tožene stranke: Kyocera, nekdanja Kyocera Mita Deutschland GmbH, Epson Deutschland GmbH, Xerox GmbH (C-457/11), Canon Deutschland GmbH (C-458/11), Verwertungsgesellschaft Wort (VG Wort)
Predmet
Predlogi za sprejetje predhodne odločbe – Bundesgerichtshof – Razlaga Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230) – Pravica reproduciranja – Pojem „reprodukcije na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobijo z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom“ iz člena 5(2)(a) navedene direktive – Morebitna vključitev reprodukcij, izdelanih s tiskalniki in risalniki
Izrek
1.
V obdobju od 22. junija 2001, dne začetka veljavnosti Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi, do 22. decembra 2002, dne izteka roka za njen prenos, za dejanja uporabe del in drugih predmetov sorodnih pravic ne velja navedena direktiva.
2.
V okviru izjeme ali omejitve, določene v členu 5(2) ali (3) Direktive 2001/29, morebitno dejanje, s katerim je imetnik pravic dovolil reproduciranje svojega dela ali drugega predmeta sorodnih pravic, nikakor ne vpliva na pravično nadomestilo, ne glede na to, ali je to nadomestilo v skladu z določbo te direktive, ki se uporabi, določeno kot obvezno ali fakultativno.
3.
Možnost uporabe tehničnih ukrepov iz člena 6 Direktive 2001/29 ne more povzročiti tega, da ne bi bilo mogoče uveljavljati pogoja pravičnega nadomestila iz člena 5(2)(b) te direktive.
4.
Besedno zvezo „reprodukcija na papirju ali podobnem mediju, ki se pridobi z uporabo katere koli fotografske tehnike ali na kak drug način s podobnim učinkom“ v smislu člena 5(2)(a) Direktive 2001/29 je treba razlagati tako, da zajema reprodukcije, izdelane s tiskalnikom ali osebnim računalnikom, kadar sta ti napravi med seboj povezani. V tem primeru lahko države članice uvedejo sistem, po katerem pravično nadomestilo plačajo osebe, ki razpolagajo z napravo, ki neavtonomno prispeva k posamičnemu postopku reproduciranja dela ali drugega predmeta sorodnih pravic na določen medij, saj imajo te osebe možnost stroške te pristojbine prevaliti na svoje stranke, pri čemer pa skupni znesek pravičnega nadomestila, ki ga je treba kot protidajatev za škodo, nastalo avtorju, plačati na koncu takega posamičnega postopka, v bistvu ne sme biti različen od zneska, določenega za reproduciranje z eno samo napravo.
(1) UL C 362, 10.12.2011.
| 15,270
| 1
|
2021/Legislative acts_332/Legislative acts_SL.pdf_3
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,644
| 19,000
|
„Notranja obloga“ (9) je primerna za povezovalni vmesnik med trdnim gorivom in ohišjem ali
izolacijskim slojem. Ponavadi se po notranjih stenah ohišja naprši ali nanese disperzija ali refrakcija
na podlagi t ekočih polimerov ali pa izolirni material, npr. z ogljikom polnjeni HTPB ali drug
polimer z dodanimi vulkanizatorji.
„Analogno -digitalni pretvornik s prepletanjem (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki ima več enot AD -
pretvornikov, ki vzorčijo isti vhodni analogni signal ob različnem času, tako da je po seštetju
izhodnih signalov vhodni analogni signal učinkovito vzorčen in pretvorjen pri višji hitrosti
vzorčenja.
„Lastni (intrinsični) magnetni gradiometer“ (6) je en sam, na gradient magnetnega polja občutljiv
eleme nt s pripadajočo elektroniko, katerega izhodna vrednost je merilo gradienta magnetnega polja.
Opomba: glej tudi „magnetni gradiometer“.
„Vdorna programska oprema“ (4 5) pomeni „programsko opremo“, ki je posebej izdelana ali
prirejena, da bi ‚orodjem za spr emljanje‘ preprečila odkrivanje ali izključila ‚zaščitne protiukrepe‘
računalnika ali omrežne naprave in izvajala naslednji opravili:
a. pridobivanje podatkov ali informacij iz računalnika ali omrežne naprave ali
spreminjanje sistemskih ali uporabniških po datkov ali
b. spreminjanje standardnega delovanja programa ali procesa, da bi omogočila
izvajanje zunanjih navodil.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 26
PRILOGA I SL
Opombi:
1. „Vdorna programska oprema“ ne zajema:
a. hipervizorjev, razhroščevalnikov ali orodij za obratni inženiring programske
opreme (SR E);
b. „programske opreme“ za upravljanje digitalnih pravic (DRM) ali
c. „programske opreme“, ki jo namestijo proizvajalci, skrbniki ali uporabniki za
sledenje sredstvom ali njihovo obnovo.
2. Omrežne naprave vključujejo mobilne naprave in inteligentne šte vce.
Tehnični opombi:
1. ‚Sredstva za spremljanje‘: „programska oprema“ ali strojna oprema, ki spremlja
sistemsko vedenje ali procese, ki se izvajajo v napravi. To vključuje protivirusne
(AV) izdelke, izdelke za varnost končnih točk, izdelke za osebno varnost (PSP),
sisteme za odkrivanje vdorov (IDS), sisteme za preprečevanje vdorov (IPS) ali
požarne zidove.
2. ‚Zaščitni protiukrepi‘: tehnologije, oblikovane za zagotavljanje varne izvršitve kode,
kot so preprečevanje izvajanja podatkov (DEP), randomizac ija postavitve
naslovnega prostora (ASLR) ali uporaba peskovnikov.
„Izolirane žive kulture“ (1) vključujejo kulture živih mikroorganizmov v mirujočem stanju in v
suhih preparatih.
„Izostatična stiskalnica“ (2) pomeni napravo, ki deluje na obdelovanca ali m aterial v zaprtih kletkah
s pritiskom prek različnih medijev (plina, tekočine, trdnih delcev itn.), s čimer vzpostavlja enak
pritisk v vseh smereh na obdelovanca ali material.
„Laser“ (0 1 2 3 5 6 7 8 9) je oprema, ki proizvaja prostorsko in časovno kohere ntno svetlobo, ki se
ojača z vzbujanim sevanjem.
Opomba: glej tudi: „kemični laser“;
„CW laser“;
„impulzni laser“;
„visokozmogljivi laser“.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 27
PRILOGA I SL
„Knjižnica“ (1) (parametrična tehnična zbirka podatkov) pomeni zbirko tehničnih informacij, s
pomočjo katerih je mogoče izboljšati učinkovitost zadevnih sistemov, opreme ali komponent.
„Vozila, lažja od zraka“ (9) pomeni balone in „zračne ladje“, ki potrebujejo za vzlet vroč zrak ali
druge pline, lažje od zraka, npr. helij ali vodik.
„Linearnost“ (2) (ponavadi me rjena z nelinearnostjo) pomeni maksimalni pozitivni ali negativni
odklon od dejanskih značilnosti (povprečja odbirkov navzgor in navzdol) od ravne črte, ki je
pozicionirana tako, da izravnava in minimizira maksimalne odklone.
„Lokalno omrežje“ (4 5) je pod atkovni komunikacijski sistem, ki:
a. omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom
neodvisnih ‚podatkovnih naprav‘ in
b. je omejen na zmerno veliko geografsko območje (npr. upravna zgradba, obrat, tabor,
skladišče).
Opomba: ‚podatkovna naprava‘ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje
sekvenc digitalnih informacij.
„Magnetni gradiometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje prostorskih variacij magnetnih polj zaradi
virov zunaj instrumenta. Sestavljeni so iz več „magnetomet rov“ in pripadajoče elektronike, katerih
izhodne vrednosti so merilo gradienta magnetnega polja.
Opomba: glej tudi „lastni magnetni gradiometer“.
„Magnetometri“ (6) so instrumenti za odkrivanje magnetnega polja, povzročenega zaradi vira zunaj
instrumenta. Sestavljeni so iz enega samega elementa, občutljivega na magnetno polje in
pripadajoče elektronike, katerega izhodna vrednost je merilo magnetnega polja.
„Materiali, odporni proti koroziji z UF 6“ (0) vključujejo baker, bakrove zlitine, nerjavno jeklo,
alum inij, aluminijev oksid, aluminijeve zlitine, nikelj ali zlitine, ki vsebujejo 60 mas. % niklja ali
več in fluorirane ogljikovodikove polimere.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 28
PRILOGA I SL
„Matrika“ (1 2 8 9) pomeni snovno polnilo, ki zapolnjuje prostor med delci, vlaknatimi kristali ali
vlakni.
„Mer ilna negotovost“ (2) je značilni parameter, ki določa, v katerem območju izhodne vrednosti je
prava vrednost merljive spremenljivke s 95 -odstotno stopnjo zaupanja. Upošteva nepopravljene
sistemske odklone, nepopravljeni mrtvi tek in naključne odklone (skli c ISO 10360 -2).
„Mikroračunalniško mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „vezje z več čipi“, ki
vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati splošne ukaze iz notranjega pomnilnika
glede podatkov, shranjenih v notranjem pomnil niku.
Opomba: notranji pomnilnik je lahko povečan z zunanjim pomnilnikom.
„Mikroprocesorsko mikrovezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „veččipno vezje“, ki
vsebuje aritmetično logično enoto (ALU), zmožno izvajati serije splošnih ukazov iz zun anjega
pomnilnika.
Opomba 1: „mikroprocesorsko mikrovezje“ ponavadi nima integralnega pomnilnika,
dostopnega uporabniku, čeprav se lahko pomnilnik na čipu uporablja za
izvajanje njegovih logičnih funkcij.
Opomba 2: vključeni so tudi nizi čipov, namenjeni z a skupno delovanje pri zagotavljanju
funkcij „mikroprocesorskega mikrovezja“.
„Mikroorganizmi“ (1 2) pomenijo bakterije, viruse, mikroplazme, rikecije, chlamydiae ali glive,
naravne, gojene ali spremenjene, bodisi v obliki „izoliranih živih kultur“ bodisi v obliki materiala,
ki vsebuje žive kulture, namerno cepljene ali okužene s takšnimi kulturami.
„Projektili“ (1 3 6 7 9) pomenijo kompletne raketne sisteme in letalske sisteme brez posadke, ki
lahko nosijo najmanj 500 kg koristnega tovora in imajo doseg na jmanj 300 km.
„Monofilament“ (1) ali filament je najmanjši prirastek vlakna, katerega premer je ponavadi nekaj
mikrometrov.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 29
PRILOGA I SL
„Monolitno integrirano vezje“ (3) pomeni kombinacijo pasivnih ali aktivnih ‚elementov vezja‘ ali
obojega, ki:
a. so izdelani s post opki difuzije, implantacije ali depozicije v en ali na en sam kos
polprevodniškega materiala, tako imenovani ‚čip‘;
b. jih je mogoče šteti za neločljivo sestavljene in
c. opravljajo funkcijo ali funkcije vezja.
Opomba: ‚element vezja‘ je posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del
elektronskega vezja, kot je na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en
kondenzator itn.
„Monolitno mikrovalovno integrirano vezje“ („MMIC“) (3 5) pomeni „monolitno integrirano
vezje“, ki deluje v območju mikrovalov ali mil imetrskih valov.
„Monospektralni slikovni senzorji“ (6) so sposobni pridobivati slikovne podatke iz posameznega
spektralnega pasu.
„Veččipno integrirano vezje“ (3) pomeni dve monočipni integrirani vezji ali več „monolitnih
integriranih vezij“, bondiranih na skupni „substrat“.
„Večkanalni analogno -digitalni pretvornik (ADC)“ (3) pomeni napravo, ki združuje več kot en AD -
pretvornik in je oblikovana tako, da ima vsak AD -pretvornik ločen vhodni analogni signal.
„Multispektralni slikovni senzorji“ (6) so sposob ni simultanega ali zaporednega zbiranja slikovnih
podatkov iz dveh ali več diskretnih spektralnih pasov. Senzorji, ki imajo več kot dvajset diskretnih
spektralnih pasov, se včasih imenujejo hiperspektralni senzorji.
„Naravni uran“ (0) pomeni uran, vsebujoč mešanice izotopov, ki se pojavljajo v naravi.
„Krmilnik za dostop do omrežja“ (4) pomeni fizični vmesnik do omrežja s porazdeljeno
komutacijo. Uporablja skupni medij, ki deluje ves čas z isto „hitrostjo digitalnega prenosa“ in pri
tem za prenos uporablja presojo (tj. med znakom ali nosilcem). Neodvisno od vseh drugih izbira
pakete podatkov ali skupine podatkov (tj. IEEE 802), naslovljene nanj. To je naprava, ki jo je
mogoče vgraditi v računalnik ali telekomunikacijsko opremo za zagotovitev komunikacijskega
dostopa.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 30
PRILOGA I SL
„Jedrski reaktor“ (0) pomeni popoln reaktor, zmožen vzdrževati nadzorovano, samovzdrževano
verižno cepitveno jedrsko reakcijo. „Jedrski reaktor“ vključuje vse predmete znotraj reaktorske
posode ali neposredno pritrjene na reaktorsko posodo, napr ave, ki nadzirajo moč v reaktorski
sredici, in komponente, ki ponavadi vsebujejo primarno hladilo sredice reaktorja, hladilo
nadzorujejo ali prihajajo v neposredni stik z njim.
„Numerično krmiljenje“ (2) pomeni avtomatično krmiljenje postopka, ki ga izvaja naprava, tako da
uporabi numerične podatke, ponavadi vnesene med postopkom (sklic ISO 2382:2015).
„Objektna koda“ (GSN) pomeni strojno izvedljivo obliko primernega izraza za en proces ali več
procesov („izvorna koda“ (izvorni jezik)), ki je bila sestavlje na s sistemom za programiranje.
„Delovanje, upravljanje ali vzdrževanje“ („OAM“) (5) pomeni opravljanje ene ali več naslednjih
nalog:
a. vzpostavljanje ali vodenje česar koli od naslednjega:
1. računov ali pooblastil uporabnikov ali skrbnikov;
2. nastavitev proizvoda ali
3. podatkov za prepoznavanje v podporo nalog, opisanih v odstavkih a.1. ali a.2.;
b. spremljanje ali vodenje pogoja delovanja ali zmogljivosti proizvoda ali
c. vodenje dnevnikov ali revizijskih podatkov v podporo nalog, opisanih v odstavkih a.
ali b.;
Opomba: „OAM“ ne vključuje naslednjih nalog ali z njimi povezanih ključnih
vodstvenih nalog:
a. oskrbovanja ali posodobitve katere koli kriptografske funkcionalnosti, ki ni
neposredno povezana z vzpostavljanjem ali upravljanjem avtentikacijskih
podatkov v podporo nalogam, opisanim v odstavkih a.1. ali a.2. zgoraj, ali
b. izvajanje katere koli kriptog rafske funkcionalnosti v zvezi s posredovalnim ali
podatkovnim nivojem proizvoda.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 31
PRILOGA I SL
„Optično integrirano vezje“ (3) pomeni „monolitno integrirano vezje“ ali „hibridno integrirano
vezje“, ki vsebuje enega ali več delov, izdelanih tako, da delujejo kot svetlo bni senzorji ali svetlobni
oddajniki ali pa opravljajo optično ali elektrooptično funkcijo oziroma funkcije.
„Optična komutacija“ (5) pomeni usmerjanje ali preklapljanje signalov v optični obliki brez
pretvorbe v električne signale.
„Celotna tokovna gostot a“ (3) pomeni skupno število amperskih ovojev v tuljavi (tj. vsoto števila
ovojev, pomnoženo z maksimalnim tokom v vsakem ovoju), deljeno s skupnim prerezom tuljave
(vključno s superprevodnimi filamenti, kovinsko matriko, v kateri so superprevodni filament i,
zalivnim materialom, hladilnimi kanali itn.).
„Sodelujoča država“ (7 9) je država članica Wassenaarske ureditve (glej www.wassenaar.org ).
„Maksimalna moč“ (6) pomeni največjo moč, doseženo pri „trajanju impulza“.
„Zasebno omrežje“ (5) pomeni podatkovni komunikacijski sistem, ki:
a. omogoča neposredno medsebojno komuniciranje med poljubnim številom
neodvisnih ali medsebojno povezanih ‚podatkovnih naprav‘ in
b. je omejen na komunikacijo med napravami v neposredni fi zični bližini posameznika
ali upravljavca naprave (npr. posamezni prostor, pisarna ali avtomobil).
Tehnični opombi:
1. ‚podatkovna naprava‘ pomeni napravo za posredovanje ali sprejemanje sekvenc digitalnih informacij.
2. „Lokalno omrežje“ presega geografsk o območje „zasebnega omrežja“.
„Predhodno ločen“ (1) pomeni uporabo katerega koli postopka, katerega namen je povečati
koncentracijo nadzorovanega izotopa.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 32
PRILOGA I SL
„Osnovni element“ (4), kot se uporablja v skupini 4, je „osnovni element“, če je njegova
nadomestna vrednost več kot 35 % celotne vrednosti sistema, katerega element je. Vrednost
elementa je cena, ki jo za element plača proizvajalec sistema ali sestavljavec sistema. Celotna
vrednost je normalna mednarodna prodajna cena, ki velja za nepovezane stranke v kraju
proizvodnje ali integracije dobave.
„Proizvodnja“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni vse
proizvodne faze, kot so: načrtovanje, proizvodni inženiring, izdelava, integracija, sestavljanje
(montaža), nadzor, prei zkušanje, zagotavljanje kakovosti.
„Proizvodna oprema“ (1 7 9) pomeni orodje, šablone, vpenjalne glave, vpenjalne osi stružnic,
kalupe, matrike, pritrjevala, zlagalne mehanizme, preizkušalno opremo, druge stroje in njihove
komponente, vendar se omejuje na tiste, ki so posebej izdelani ali predelani za „razvoj“ ali za eno
ali več faz „proizvodnje“.
„Proizvodne zmogljivosti“ (7 9) pomenijo „proizvodno opremo“ in posebej zanjo razvito
programsko opremo, ki sta integrirani v instalacije za „razvoj“ ali za eno ali več faz „proizvodnje“.
„Program“ (2 6) pomeni sosledje ukazov za izvedbo procesa, ki ima takšno obliko oziroma se lahko
pretvori v takšno obliko, da ga lahko izvede računalnik.
„Kompresija impulzov“ (6) pomeni kodiranje in obdelavo dolgega impulza rada rskega signala v
kratek impulz ob ohranitvi prednosti visoke impulzne energije.
„Trajanje impulza“ (6) pomeni trajanje „laserskega“ impulza in pomeni čas med točkami polovične
jakosti na prednji in zadnji fronti posameznega impulza.
„Impulzni laser“ (6) po meni „laser“, katerega trajanje impulza je 0,25 sekunde ali manj.
„Kvantna kriptografija“ (5) pomeni družino tehnik za vzpostavitev skupnega ključa za
„kriptografijo“ z merjenjem kvanto -mehanskih lastnosti fizičnega sistema (vključno s tistimi
fizičnimi la stnostmi, ki jih izrecno urejajo kvantna optika, kvantna teorija polja ali kvantna
elektrodinamika).
PE-CONS 54/2/20 REV 2 33
PRILOGA I SL
„Agilnost radarske frekvence“ (6) pomeni vsako tehniko, ki po psevdonaključnem zaporedju
spreminja nosilno frekvenco pulzirajočega radarskega oddajnika me d impulzi ali skupinami
impulzov z vrednostjo, ki je enaka ali večja kot pasovna širina impulza.
„Radar z razpršenim spektrom“ (6) pomeni vsako modulacijsko tehniko razprševanja energije, ki
izvira iz signala z razmeroma ozkim frekvenčnim pasom, prek velik o širšega frekvenčnega pasu z
uporabo naključnega ali psevdonaključnega kodiranja.
„Sevalna občutljivost“ (6) je opredeljena z naslednjo enačbo: sevalna občutljivost (mA/W) = 0,807
× (valovna dolžina v nm) × kvantna učinkovitost.
Tehnična opomba:
Kvantna učinkovitost je ponavadi izražena v odstotkih, vendar je za namene te formule
izražena v decimalnem številu, manjšem od ena, npr. 78 % je 0,78.
„Realnočasovna obdelava“ (6) pomeni obdelavo podatkov z računalniškim sistemom, ki zagotavlja
zahtevano raven st oritve kot funkcijo razpoložljivih virov v okviru zagotovljenega odzivnega časa,
ne glede na obremenitev sistema, kadar je stimuliran od zunaj.
„Ponovljivost“ (7) pomeni stopnjo skladnosti med ponovljenimi meritvami iste spremenljivke pod
istimi delovnimi pogoji, kadar se med meritvami pojavijo spremenjeni pogoji ali obdobja
neobratovanja (sklic: standard IEEE 528 -2001 (ena sigma standardne deviacije)).
„Potrebna“ (GTN 3 5 6 7 9), kot se uporablja v zvezi s „tehnologijo“, se nanaša samo na tisti delež
„tehn ologije“, ki je posebej nujen za doseganje ali izboljšanje zmogljivosti, značilnosti ali funkcij,
ki so predmet nadzora. Takšna „potrebna“ „tehnologija“ je lahko skupna za različno blago.
„Agens za obvladovanje nemirov“ (1) pomeni snov, ki pod pričakovanim i pogoji uporabe za
namene nadzorovanja nemirov pri ljudeh hitro proizvedejo senzorične motnje ali fizično
nesposobnost, ki izginejo kmalu po koncu izpostavitve.
Tehnična opomba:
Solzilni plini so podniz „agensov za obvladovanje nemirov“.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 34
PRILOGA I SL
„Robot“ (2 8) po meni manipulacijski mehanizem za stalne ali sporadične delovne operacije, ki
lahko uporablja senzorje in ki:
a. je večfunkcionalen;
b. je sposoben nameščanja ali usmerjanja materiala, delov, orodij ali posebnih naprav z
uporabo različnih gibov v tridimenzionalnem prostoru;
c. vsebuje tri ali več servo naprav z zaprto ali odprto zanko, ki lahko vključujejo tudi
stopenjske motorje, in
d. ima „uporabniku dostopno programljivost“ z metodo pokažem -ponovi ali prek
elektronskega računalnika, ki je lahko tudi programirljivi logični krmilnik, tj. ne
potrebuje mehanskih posegov.
Opomba: zgornja opredelitev ne zajema naprav, kot so:
1. manipulacijski mehanizmi, ki se krmilijo le ročno/s teleoperaterjem;
2. manipulacijski mehanizmi s stalnim zaporedjem gibov; to so avtomatsko
gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko določenimi programiranimi
gibi. Program je mehansko omejen z vnaprej določenimi zaporami, kot so na
primer zatiči ali naperki. Sosledje gibov in izbor poti ali kotov nista
spremenljiva ali zamenljiva z mehanskimi, elektronskimi ali električnimi
sredstvi;
3. manipulacijski mehanizmi z mehansko krmiljenim spremenljivim zaporedjem
gibov, ki so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko
določenimi programiranimi gibi. Program j e mehansko omejen z določenimi,
vendar nastavljivimi zaporami, kot so na primer zatiči ali naperki. Zaporedje
gibov in izbor poti ali kotov sta spremenljiva v okviru fiksiranega
programskega vzorca. Variacije ali spremembe programskega vzorca (npr.
menjave zatičev ali naperkov) na eni ali več oseh gibanja se izvajajo le z
mehanskimi operacijami;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 35
PRILOGA I SL
4. manipulacijski mehanizmi s spremenljivim zaporedjem brez servokrmiljenja; to
so avtomatsko gibajoče se naprave, delujoče v skladu z mehansko fiksiranimi
program iranimi gibi. Program je spremenljiv, vendar si koraki sledijo le po
binarnem signalu iz mehansko fiksiranih električnih binarnih naprav ali
nastavljivih ustavitev;
5. skladalni žerjavi, opredeljeni kot kartezijski koordinatni manipulacijski sistemi,
proiz vedeni kot integralni del navpičnega sklopa skladiščnih košar in narejeni
tako, da omogočajo dostop do vsebine teh košar ter za vstavljanje ali
odnašanje te vsebine.
„Predpreja“ (1) je snop (ponavadi 12 –120) približno vzporednih ‚pramenov‘.
Opomba: ‚pramen ‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih
približno vzporedno.
„Opletanje“ (2) (out -of-true running) pomeni radialni odmik med enim obratom glavne gredi,
merjen na ravnini, pravokotni na os gredi v točki na zunanji ali notranji vrteči se površini, ki je
predmet preizkušanja (sklic: ISO 230 -1:1986, odstavek 5.61).
„Stopnja prenosa vzorcev“ (3) za analogno -digitalni pretvornik (ADC) pomeni največje število
vzorcev, ki se izmerijo pri vhodnem analognem signalu v času ene sekunde, razen ADV z
nadvzorčenjem. Pri ADV z nadvzorčenjem je „stopnja prenosa vzorcev “ njegova hitrost prenosa
besed. „Stopnja prenosa vzorcev “ se lahko označuje tudi kot hitrost vzorčenja, ponavadi določena v
mega vzorcih na sekundo (MSPS) ali giga vzorcih na sekundo (GSP S), ali hitrost pretvorbe,
ponavadi določena v hercih (Hz).
„Satelitski navigacijski sistem“ (5 7) pomeni sistem, ki obsega zemeljske postaje, satelitsko
konstelacijo in sprejemnike ter omogoča izračun lokacije sprejemnika na podlagi signalov, prejetih
od satelitov. Vključuje globalne satelitske navigacijske sisteme (GNSS) in regionalne navigacijske
satelitske sisteme (RNSS).
PE-CONS 54/2/20 REV 2 36
PRILOGA I SL
„Faktor lestvice“ (žirometra ali merilnika pospeška) (7) pomeni razmerje med izhodno in vhodno
spremembo, ki je predmet meritve. Fak tor lestvice se ponavadi ocenjuje kot nagib ravne črte, ki jo
je mogoče potegniti po metodi najmanjših kvadratov vhodnih -izhodnih podatkov, dobljenih s
cikličnim spreminjanjem vhodne vrednosti čez območje vhodnih podatkov.
„Analizatorji signalov“ (3) pomen i aparate za merjenje in prikazovanje osnovnih lastnosti
enofrekvenčnih komponent večfrekvenčnih signalov.
„Obdelava signala“ (3 4 5 6) pomeni postopek obdelave od zunaj pridobljenih signalov, nosilcev
informacij, z algoritmi, kot so časovna kompresija, fi ltriranje, ekstrakcija, selekcija, korelacija,
konvolucija ali transformacija med domenami (npr. hitra Fouriereva transformacija ali Walsheva
transformacija).
„Programska oprema“ (splošna opomba o tehnologiji, povsod) pomeni zbirko enega ali več
„programov “ ali ‚mikroprogramov‘, nameščenih na kateremkoli otipljivem izraznem mediju.
Opomba: ‚mikroprogram‘ pomeni zaporedje osnovnih navodil, shranjenih v posebnem
shranjevalniku, katerih izvrševanje povzroči vpis njihovega sklica v register navodil.
„Izvorna koda“ (ali izvorni jezik) (6 7 9) je primeren izraz za enega ali več postopkov, ki jih
programski sistem lahko pretvori v obliko, izvedljivo z opremo („objektna koda“ (ali objektni
jezik)).
„Vesoljsko plovilo“ (9) pomeni aktivne in pasivne satelite in veso ljske sonde.
„Platforma vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, ki zagotavlja podporno infrastrukturo
„vesoljskega plovila“, na njej pa se nahaja tudi „koristni tovor vesoljskega plovila“.
„Koristni tovor vesoljskega plovila“ (9) pomeni opremo, pritrjeno n a „platformo vesoljskega
plovila“, namenjeno za izvedbo vesoljske misije (npr. komunikacije, opazovanje, znanost).
PE-CONS 54/2/20 REV 2 37
PRILOGA I SL
„Primeren za vesolje“ (3 6 7) pomeni zasnovan, izdelan ali kvalificiran z uspešnim preizkušanjem
za delovanje na višini več kot 100 km nad p ovršino Zemlje.
Opomba: določitev, da je neki proizvod „primeren za vesolje“, s preizkušanjem ne
pomeni, da so drugi proizvodi v isti proizvodni seriji ali istega modela „primerni za
vesolje“, če niso bili individualno preizkušeni.
„Posebni cepljivi materiali“ (0) pomenijo: plutonij 239, uran 233, „uran, obogaten z izotopom urana
235 ali urana 233“, in vsaka snov, ki vsebuje navedene snovi.
„Specifični modul“ (0 1 9) je Youngov modul elastičnosti v paskalih, enak vrednosti N/m2, deljen s
specifično ma so v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti
(50 ± 5) %.
„Specifična natezna trdnost“ (0 1 9) je natezna trdnost v paskalih, enaka vrednosti N/m2, deljeni s
specifično maso v N/m3, merjeno pri temperaturi (296 ± 2) K ((23 ± 2) °C) in pri relativni vlažnosti
(50 ± 5) %.
„Žiroskopi z rotirajočo maso“ (7) pomeni žiroskop, ki za zaznavanje premikov kota uporablja stalno
rotirajočo maso.
„Razpršeni spekter“ (5) pomeni tehniko, pri kateri se energija razmeroma ozkega pas u
komunikacijskega kanala razprši prek veliko širšega energijskega spektra.
Radar z „razpršenim spektrom“ (6) – glej „Radar z razpršenim spektrom“.
„Stabilnost“ (7) pomeni standardni odklon (1 sigma) variacije posameznega parametra od njegove
kalibrirane v rednosti, umerjene v stabilnih temperaturnih pogojih. Lahko je izražena kot funkcija
časa.
„Države, ki (ni)so članice Konvencije o kemičnem orožju“ (1), so tiste države, za katere Konvencija
o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja in uporabe kemičnega orožja ni (je) začela veljati. (Glej
www.opcw.org )
„Stabilno stanje“ (9) opredeljuje pogoje delovanja motorja, glede na katere pri parametrih motorja,
kot so potisk/moč, vrtljaji na minuto in drugi, ni opaziti pomembnih nihljajev, če sta temperatura
okolja in pritisk pri vstopu v motor konstantna.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 38
PRILOGA I SL
„Suborbitalno plovilo“ (9) pomeni plovilo z zaprtim prostorom, namenjeno prevozu potnikov ali
tovora, zasnovano tako, da:
a. se giblje nad stratosfero;
b. opiše trajektorijo, ki ne sovpada z orbito, ter
c. prista ne nazaj na Zemlji z nepoškodovanimi potniki in tovorom.
„Substrat“ (3) pomeni rezino osnovnega materiala z medpovezavami ali brez njih, na kateri ali v
kateri so nameščene „diskretne komponente“ ali integrirana vezja ali oboji.
Opomba 1: ‚nepovezana komponenta‘: ločeno pakirani ‚element vezja‘ z lastnimi
zunanjimi povezavami.
Opomba 2: ‚element vezja‘: posamezni aktivni ali pasivni funkcionalni del elektronskega
vezja, kot na primer ena dioda, en tranzistor, en upor, en kondenzator itn.
„Surovi substr ati“ (3 6) pomeni monolitne zmesi dimenzij, primernih za proizvodnjo optičnih
elementov, kot so ogledala ali optična okna.
„Podenota toksina“ (1) je strukturno in funkcionalno posamična komponenta celotnega „toksina“.
„Superzlitine“ (2 9) pomenijo zlitine na osnovi niklja, kobalta ali železa s časom do loma zaradi
obremenitve več kot 1 000 ur pri 400 MPa in 922 K (649 °C) ali več.
„Superprevodni“ (1 3 5 6 8) pomeni materiale, to je kovine, zlitine ali spojine, ki lahko izgubijo vso
električno upornost, to j e, ki lahko ohranijo neskončno električno prevodnost in prevajajo zelo
velike električne tokove, ne da bi pri tem sledilo džulsko segrevanje.
Opomba: „superprevodno“ stanje materiala se v posamičnih primerih označuje s
„kritično temperaturo“, s kritičnim m agnetnim poljem, ki je funkcija temperature, in
s kritično tokovno gostoto, ki je pravzaprav funkcija magnetnega polja in
temperature.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 39
PRILOGA I SL
„Visokozmogljivi laser“ („SHPL“) (6) pomeni „laser“, sposoben oddajati (v celoti ali po poljubno
velikih količinskih del ih) izhodno energijo, ki presega 1 kJ v 50 ms ali ki ima povprečno ali CW
moč več kot 20 kW.
„Superplastično oblikovanje“ (1 2) pomeni postopek deformiranja s segrevanjem kovin, za katere je
ponavadi značilna nizka stopnja razteznosti (manj kot 20 %) pri p relomni točki, ugotovljeni pri
sobni temperaturi z običajnim preizkušanjem natezne trdnosti, da se med preizkusom dosežejo
raztezki, ki so vsaj za dvakrat večji od stopnje raztezanja.
„Simetrični algoritem“ (5) pomeni kriptografski algoritem, ki uporablja isti ključ za enkripcijo in
dekripcijo.
Opomba: običajna uporaba „simetričnih algoritmov“ je zaupnost podatkov.
„Trak“ (1) je material iz prepletenih ali v eno samo smer usmerjenih „monofilamentov“,
‚pramenov‘, „predprej“, „prediv“ ali „prej“ itn., ponavad i prevlečenih s smolo.
Opomba: ‚pramen‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih
približno vzporedno.
„Tehnologija“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni
specifične informacije, potrebne za „razvoj“, „ proizvodnjo“ ali „uporabo“ blaga. Te informacije
imajo obliko ‚tehničnih podatkov‘ ali ‚tehnične pomoči‘.
Opomba 1: ‚tehnična pomoč‘ lahko nastopa v obliki napotkov, posebnih strokovnih
znanj, usposabljanja, prenašanja delovnih izkušenj in svetovanja in la hko
vključuje tudi prenos ‚tehničnih podatkov‘.
Opomba 2: ‚tehnični podatki‘ so lahko v obliki shem, načrtov, diagramov, modelov,
formul, tabel, tehničnih zasnov in specifikacij, priročnikov in navodil,
natisnjenih ali posnetih na druge medije ali naprave, kot so diskete, trakovi,
bralni pomnilniki.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 40
PRILOGA I SL
„Tridimenzionalno tiskano vezje“ (3) pomeni skupek medsebojno povezanih polprevodniških
ploščic ali aktivnih plasti s povezavami skozi povezovalno plast, podlago, ploščico ali plast za
vzpostavitev medsebojne p ovezave med plastmi. Povezovalna plast je vmesnik, ki omogoča
električne povezave.
„Nihajno vreteno“ (2) pomeni vreteno, ki je nosilec orodja in ki med strojnim postopkom spreminja
kotni položaj svojega središča glede na druge osi.
„Časovna konstanta“ (6) je čas, ki poteče od trenutka uporabe svetlobnega dražljaja do takrat, ko
tokovni inkrement doseže vrednost, enako 1 - do 1/e -krat končna vrednost (tj. 63 % končne
vrednosti).
„Čas umirjanja“ (6) (imenovan tudi odzivni čas gravimetra) pomeni čas, v katerem se zmanjšajo
negativni vplivi pospeškov, ki jih je sprožila platforma (visokofrekvenčni hrup).
„Konica“ (9) pomeni stacionarno komponento obroča (trdna ali razčlenjena), pritrjeno na notranjo
površino ohišja turbinskega motorja, ali vrh turbinske lopatice, katere funkcija je predvsem zračno
tesnjenje med stacionarnimi in rotacijskimi komponentami.
„Celovito krmarjenje leta“ (7) pomeni avtomatizirano krmiljenje spremenljivk stanja „zrakoplova“
in smeri letenja, da se zagotovijo cilji misije, ki ustrezajo rea lnočasovnim spremembam podatkov
glede ciljev, tveganj ali drugih „zrakoplovov“.
„Skupna digitalna prenosna hitrost“ (5) pomeni število bitov, vključno z linijskim kodiranjem itd., v
časovni enoti, ki preidejo skozi ustrezno napravo v digitalnem prenosnem s istemu.
Opomba: glej tudi „digitalna prenosna hitrost“.
„Predivo“ (1) je snop ponavadi približno vzporednih „monofilamentov“.
„Toksini“ (1 2) pomenijo toksine v obliki namerno izoliranih preparatov ali mešanic, ne glede na
način njihove proizvodnje, razen toksinov kot kontaminantov drugih materialov, kot so na primer
patološki vzorci, pridelki, živila ali semena „mikroorganizmov“.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 41
PRILOGA I SL
„Nastavljiv“ (6) pomeni zmožnost „laserja“, da deluje neprekinjeno na vseh valovnih dolžinah prek
območja z več „laserskimi“ pr ehodi. „Laser“, ki se lahko izbira linijsko, proizvaja diskretne valovne
dolžine v enem „laserskem“ prehodu, se ne pojmuje za „nastavljivega“.
„Enosmerna ponovljivost pozicioniranja“ (2) pomeni manjšo od vrednosti R↑ in R↓ (naprej in
nazaj), določeno s toč ko 3.21 mednarodnega standarda ISO 230 -2:2014 ali enakovrednim
nacionalnim standardom, za posamezno uradno vrednost stroja.
„Zrakoplov brez posadke“ („UAV“) (9) pomeni kateri koli zrakoplov, ki zmore vzleteti ter zdržema
nadzorovano leteti in navigirati br ez posadke na krovu.
„Uran, obogaten z izotopom 235 ali 233“ (0) pomeni uran, ki vsebuje izotop urana 235, urana 233
ali oba, in to v tolikšni količini, da je obogatitveno razmerje med vsoto navedenih izotopov in
izotopa urana 238 večje od razmerja med izo topom urana 235 in izotopom urana 238, kot se
pojavlja v naravnem stanju (izotopno razmerje 0,71 -odstotno).
„Uporaba“ (splošna opomba o tehnologiji, opomba o jedrski tehnologiji, povsod) pomeni opravilo,
vgradnjo (vključno z vgradnjo na kraju samem), vzdrž evanje (preverjanje), popravilo, tehnični
pregled in obnavljanje.
„Uporabniku dostopna programirljivost“ (6) pomeni lastnost, ki omogoča uporabniku vstaviti,
spremeniti ali nadomestiti „programe“, razen če gre za:
a. fizične spremembe vezja ali medpovezav ali
b. namestitve funkcionalnih nadzorov, vključno z vnosom parametrov.
„Cepivo“ (1) je medicinski proizvod v farmacevtski sestavi, ki ima dovoljenje regulativnih organov
iz države proizvajalke ali uporabnice oziroma ima njihovo dovoljenje za promet ali kl inični
preizkus, namenjena za stimuliranje zaščitnih imunoloških odzivov človeka in živali, da prepreči
bolezen pri osebah ali živalih, ki jo dobivajo.
„Vakuumske elektronske naprave“ (3) pomenijo elektronske naprave, ki temeljijo na interakciji
elektronsk ega snopa z elektromagnetnim valom, ki potuje v vakuumskem krogu ali je v interakciji z
radiofrakvenčnimi votlinskimi resonatorji v vakuumu. „Vakuumske elektronske naprave“
vključujejo klistrone, elektronke s potujočimi valovi in njihove izvedenke.
„Razkri vanje šibkih točk“ (4) pomeni proces ugotavljanja ali sporočanja šibkih točk posameznikom
ali organizacijam, ki so odgovorni za izvajanje ali koordinacijo odpravljanja šibkih točk, ali analize
šibkih točk skupaj s temi posamezniki ali organizacijami, da bi se šibke točke odpravile.
„Preja“ (1) je snop posukanih ‚pramenov‘.
Opomba: ‚pramen‘ je snop „monofilamentov“ (ponavadi več kot 200), urejenih
približno vzporedno. „
PE-CONS 54/2/20 REV 2 42
PRILOGA I SL
DEL II – skupina 0
SKUPINA 0 – JEDRSKI MATERIALI, OBJEKTI IN OPREMA
0A Sistemi, oprema in komponente
0A001 „Jedrski reaktorji“ in posebej zanje zasnovana ali pripravljena oprema in komponente:
a. „jedrski reaktorji“;
b. kovinske posode ali njihovi glavni tovarniško zasnovani deli, vključno z glavo reaktorske tlačne
posode, ki so posebej izdelani ali pripravljeni tako, da lahko vsebujejo sredico „jedrskega reaktorja“;
c. oprema, ki je izdelana ali pripravljena posebej za vstavljanje ali odstranjevanje goriva v „jedrskem
reaktorju“;
d. regulacijske palice, ki so izdelane ali pripravljene po sebej za nadzor procesa cepitve v „jedrskem
reaktorju“, vključno s podpornimi in obesnimi strukturami ter pogonskimi mehanizmi in cevnimi
vodili palic;
e. tlačne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zadrževanje gorivnih elementov in primarnega
hladila v „jedrskem reaktorju“;
f. cevi iz cirkonija ali cevi iz cirkonijevih zlitin (ali sklopi cevi), ki so posebej izdelane ali pripravljene
za uporabo kot zaščitna gorivna srajčka v „jedrskem reaktorju“ in v količinah, ki presegajo 10 kg;
Opomba: za ci rkonijeve tlačne cevi glej točko 0A001.e., za kalandrijske cevi glej točko
0A001.h.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 43
PRILOGA I SL
0A001 nadaljevanje
g. črpalke, ki so zasnovane ali pripravljene posebej za kroženje primarnega hladila v „jedrskih
reaktorjih“;
h. ,notranji deli reaktorja‘, ki so izdelani ali pripravljeni posebej za uporabo v „jedrskem reaktorju“,
vključno z opornimi stebri za sredico, gorivnimi kanali, kalandrijskimi cevmi, toplotnimi ščiti,
obodnimi ploščami, mrežnimi podpornimi ploščami sredice reaktorja in difuzijskimi ploščami ;
Tehnična opomba:
V točki 0A001.h. pojem ‚notranji deli reaktorja‘ pomeni kateri koli glavni element znotraj reaktorske
posode, ki ima eno ali več funkcij, kot so podpora sredice, vzdrževanje položaja gorivnih elementov,
usmerjanje toka primarnega hladila , zagotavljanje radiacijske zaščite za reaktorsko posodo in
omogočanje postavitve merilnih instrumentov v sredici.
i. toplotni izmenjevalniki:
1. uparjalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v primarnem ali vmesnem
krogotoku hladilnega s redstva „jedrskega reaktorja“;
2. drugi toplotni izmenjevalniki, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v krogotoku
primarnega hladila „jedrskega reaktorja“;
Opomba: predmet nadzora v točki 0A001.i. niso toplotni izmenjevalniki za pomožne siste me
reaktorja, npr. zasilni hladilni sistem ali sistem za hlajenje razpadne toplote.
j. detektorji nevtronov, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za določanje nevtronskega fluksa v sredici
„jedrskega reaktorja“;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 44
PRILOGA I SL
0A001 nadaljevanje
k. ‚zunanji toplotni ščiti‘, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo v „jedrskih reaktorjih“ za
zmanjšanje izgube toplote in zaščito zadrževalnega hrama.
Tehnična opomba:
Pojem ‚zunanji toplotni ščiti‘ v točki 0A001.k. pomeni velike strukture nad reaktorsko posodo, ki
zmanjšujejo izgubo toplote iz reaktorja in znižujejo temperaturo v zadrževalnem hramu.
0B Oprema za testiranje, pregledovanje in proizvodnjo
0B001 Obrat za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali „posebnih cepljivih materialov“
in posebej konstruirana ali izdelana oprema in njeni sestavni deli:
a. obrati, ki so posebej konstruirani za ločevanje izotopov „naravnega urana“, „osiromašenega urana“ ali
„posebnih cepljivih materialov“, so:
1. obrat za ločevanje s plinsko centrifugo;
2. obrat za ločevanje s plinsko difuzijo;
3. obrat za aerodinamično ločevanje;
4. obrat za ločevanje s kemično izmenjavo;
5. obrat za ločevanje z ionsko izmenjavo;
6. obrat za „lasersko“ ločevanje izotopov v atomski pari;
7. obrat za molekularno „lasersko“ ločevanje izotopov;
8. obrat za ločevanje plazme;
9. obrat za elektromagnetno ločevanje;
b. plinske centrifuge ter sklopi in sestavni deli, ki so posebej konstruirani ali izdelani za postopke
ločevanja v plinskih centrifugah:
Tehnična opomba:
Pojem ‚materi al z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘ v točki 0B001.b. pomeni katerega koli
od naslednjih materialov:
1. maraging jeklo z mejno natezno trdnostjo 1,95 GPa ali več;
2. aluminijeve zlitine z mejno natezno trdnostjo 0,46 GPa ali več ali
3. „vlaknen i ali nitasti materiali“ s „specifičnim modulom“, večjim od 3,18 x 106 m, in s
„specifično natezno trdnostjo“, večjo od 7,62 x 104 m.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 45
PRILOGA I SL
0B001.b. nadaljevanje
1. plinske centrifuge;
2. celoviti sklopi rotorjev;
3. cevi za rotorje z debelino stene 12 mm ali m anj, s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelane
iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;
4. obroči ali spojke z debelino stene do 3 mm ali manj in s premerom od 75 mm do 650 mm, ki so
izdelani za lokalno podporo rotorskih cevi ali za z aporedno povezavo več rotorskih cevi in so
izdelani iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;
5. obodne plošče s premerom od 75 do 650 mm, ki se vgrajujejo v notranjost rotorskih cevi in so
izdelane iz ‚materialov z visokim razmerjem me d trdnostjo in gostoto‘;
6. končniki s premerom od 75 do 650 mm, ki so izdelani za tesnjenje obeh koncev rotorskih cevi
in so iz ‚materialov z visokim razmerjem med trdnostjo in gostoto‘;
7. magnetni viseči ležaji:
a. sklopi ležajev iz obročastega magneta, ki visi v ohišju z dušilnim sredstvom, pri čemer
je ohišje zaščiteno ali izdelano iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, magnet pa
je spojen z osjo ali drugim magnetom, pritrjenim na zgornji končnik rotorske cevi;
b. aktivni magnetni ležaji, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo s plinskimi
centrifugami;
8. posebej izdelani centrirni skodeličasti ležaji, ki so pritrjeni na blažilnik;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 46
PRILOGA I SL
0B001.b. nadaljevanje
9. molekularne črpalke, ki so sestavljene iz valjev z notranje strojno obdelan imi ali izvrtanimi
spiralnimi utori in notranje strojno obdelanimi izvrtinami;
10. obročasti statorji motorjev za večfazne AC histerezne (ali magnetno uporovne) motorje, ki
sinhronizirano delujejo v vakuumu, v frekvenčnem območju 600 Hz ali več in z razpon om
moči 40 VA ali več;
11. ohišja in sprejemni deli centrifug za vgradnjo cevi rotorjev plinskih centrifug, ki so sestavljeni
iz togega valja z debelino stene do 30 mm in z zelo natančno obdelavo obeh koncev, ki so med
seboj vzporedni in pravokotni na vzdo lžno os valja pod kotom 0,05° ali manj;
12. odvodne cevi, ki so posebej izdelane ali pripravljene za odvajanje plina UF 6 iz rotorske cevi, ki
deluje po principu Pitotove cevi, in ki jih je mogoče namestiti v osrednji sistem za odvajanje
plina;
13. frekvenč ni pretvorniki (konverterji ali inverterji), posebej konstruirane ali izdelane naprave za
uravnavanje frekvence električnega toka v statorjih elektromotorjev, ki se uporabljajo pri
procesu obogatitve s plinskimi centrifugami, ki imajo obe naslednji značiln osti, in tudi sestavni
deli takšnih pretvornikov:
a. večfazna izhodna frekvenca najmanj 600 Hz in
b. visoka stabilnost (z regulacijo frekvence, boljšo od 0,2 %);
PE-CONS 54/2/20 REV 2 47
PRILOGA I SL
0B001.b. nadaljevanje
14. zaporni in regulacijski ventili:
a. zaporni ventili, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za uporabo na plinastih pretokih
vstopnega, obogatenega ali osiromašenega plina UF 6 posamezne plinske centrifuge;
b. zaporni ali regulacijski ventili, ki imajo meh kot tesnilo in so izdelani iz „materialov,
odpornih proti koroziji z UF 6“ ali so zaščiteni z njimi, z notranjim premerom od 10 do
160 mm, izdelani ali pripravljeni pa so posebej za uporabo v glavnih ali pomožnih
sistemih obratov za obogatitev s plinskimi centrifugami;
c. oprema in sestavni deli, posebej izdelani in pripr avljeni za postopek ločevanja s plinsko difuzijo:
1. pregrade za plinsko difuzijo, narejene iz poroznega kovinskega, polimernega ali keramičnega
„materiala, odpornega proti koroziji z UF 6“, in z velikostjo por od 10 do 100 nm, debeline
največ 5 mm, in za c evaste oblike s premerom največ 25 mm;
2. ohišja difuzorjev plina, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6, ali zaščitena z
njimi“;
3. kompresorji ali puhala s sesalno zmogljivostjo 1 m3/min UF 6 ali več, izstopnim tlakom do 500
kPa, z razmer jem tlaka 10:1 ali manj in izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6,
ali zaščiteni z njimi“;
4. tesnila rotacijskih gredi, namenjena za kompresorje ali puhala, ki so navedeni v točki
0B001.c.3. in izdelani tako, da v notranjost kompresorja ne vdre več kot 1 000 cm3 vmesnega
plina na minuto;
5. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali zaščiteni z
njimi in zasnovani za razmerje tlaka, ki je zaradi puščanja manjše od 10 Pa/h pod tlačno razliko
100 kPa;
6. ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz
„materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali zaščiteni z njimi;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 48
PRILOGA I SL
0B001 nadaljevanje
d. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za postopek aerodinamičnega ločevanja, so:
1. ločevalne šobe, ki imajo režasto ukrivljene kanale s polmerom, manjšim od 1 mm, in so
odporne proti koroziji z UF 6 ter imajo pri izstopu iz šobe ostro rezilo, ki razdeli izstopajoči plin
na dva tokova;
2. valjaste ali konične cevi (vrtinčne cevi), ki so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z
UF 6“, ali so zaščitene z njimi, z eno ali več tangencialnimi vstopnimi odprtinami;
3. kompresorji ali puhala, ki so izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali
zaščitena z njimi, in tesnila rotacijskih gredi;
4. toplotni izmenjevalniki, izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“ ali zaščiteni z
njimi;
5. ohišja elementov za ločevanje, izdelana iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6 ali
zaščitena z njimi“, v katera se vgrajujejo vrtinčne (vortex) cevi ali ločevalne šobe;
6. ventili, ki imajo meh kot tesnilo, ročni ali avtomatizirani, zaporni ali regulacijski, izdelani iz
„materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali zaščiteni z n jimi, s premerom 40 mm ali več;
7. procesni sistemi za ločevanje UF 6 od nosilnega plina (vodik ali helij) do deleža UF 6 na manj
kot 1 ppm, ki vključujejo:
a. kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K ( –120 °C) ali
manj;
b. kriogene hladilne enote za temperature 153 K ( –120 °C) ali manj;
c. ločevalne šobe ali vrtinčne cevi za ločevanje UF 6 od nosilnega plina;
d. hladne pasti UF 6 za zamrzovanje UF 6;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 49
PRILOGA I SL
0B001 nadaljevanje
e. oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripr avljeni za postopek ločevanja s kemično
izmenjavo, in so:
1. pulzne kolone za hitro izmenjavo v sistemu tekoče -tekoče, v katerih se raztopine zadržujejo do
30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelane so npr. iz primernih
plastičn ih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali zaščitene z
njimi);
2. centrifugalni kontaktorji za hitro izmenjavo v sistemu tekoče -tekoče, v katerih se raztopine
zadržujejo do 30 s in so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini (izdelani so npr. iz
primernih plastičnih materialov, kot so fluorirani ogljikovodikovi polimeri ali steklo, ali
zaščiteni z njimi);
3. celice za elektrokemično redukcijo, ki so odporne proti koncentrirani klorovodikovi kislini in
so namenjene za redukcijo urana iz enega v drugo valentno stanje;
4. 3. sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v tekoči ali trdni obliki, ki
so izdelani iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim ali
tekočim kovinskim uranom, ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;
4. ohišja ločevalnikov (valjaste ali pravokotne posode) za namestitev izvora uparjenega
kovinskega urana, elektronskega topa in sistema za zbi ranje obogatenega in osiromašenega
urana;
5. „laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih
izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časovnem obdobju;
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A00 5 IN 6A205.
h. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje na podlagi laserja z uporabo
molekularnega laserskega ločevanja izotopov, in sicer:
1. nadzvočne ekspanzijske šobe, ki so namenjene za hlajenje mešanice UF 6 in nosilnega plina do
temperature 150 K ( –123 °C) ali manj ter so izdelane iz „materialov, odpornih proti koroziji z
UF 6“;
2. sestavni deli ali naprave, ki so posebej izdelane ali pripravljene za zbiranje obogatenih ali
osiromašenih uranovih materialov po osvetlitvi z lasersko svetlobo ter ki so izdelane iz
„materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“;
3. kompresorji, ki so izdelani iz „materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali zaščiteni z njimi,
in tesnila rotacijskih gredi;
4. oprema za fluoriranje trdnega UF 5 v plinasti UF 6;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 52
PRILOGA I SL
0B001 nadaljevanje
5. sistemi za ločevanje UF 6 od nosilnega plina (npr. dušik, argon ali drug plin), ki vključujejo:
a. kriogene toplotne izmenjevalnike in krioločevalnike za temperature 153 K ( –120 °C) ali
manj;
b. kriogene hladilne enot e za temperature 153 K ( –120 °C) ali manj;
c. hladne pasti UF 6 za zamrzovanje UF 6;
6. „laserji“ ali „laserski“ sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje uranovih
izotopov s stabilizacijo frekvenčnega spektra za delovanje v daljšem časov nem obdobju;
Opomba: GLEJ TUDI TOČKI 6A005 IN 6A205.
i. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za ločevanje plazme:
1. viri mikrovalovne moči in antene za ustvarjanje ali pospeševanje ionov, z izhodno frekvenco
nad 30 GHz in s povprečno izhodno močjo nad 50 kW;
2. radiofrekvenčne tuljave za vzbujanje ionov pri frekvencah nad 100 kHz, ki delujejo s
povprečno močjo nad 40 kW;
3. sistemi za generiranje uranove plazme;
4. se ne uporabljajo;
5. sklopi za zbiranje obogatenega in osiromašenega kovinskega urana v trdni obliki, ki so izdelani
iz materialov, odpornih proti visokim temperaturam in koroziji z uparjenim kovinskim uranom,
ali so zaščiteni z njimi, kot sta grafit s prevleko iz itrija ali tantal;
6. ohišja ločevalnikov (valjasti), izdelana iz primernega nemagnetnega materiala (npr. nerjavno
jeklo), v katere se namestijo izvor uranove plazme, radiofrekvenčna tuljava in zbiralniki
obogatenega in osiromašenega urana;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 53
PRILOGA I SL
0B001 nadaljevanje
j. oprema in sestavni deli, posebej izdelani ali pripravljeni za elektromagnetno ločevanje:
1. enojni ali večkratni izvori ionov, ki so sestavljeni iz izvora pare, ionizatorja in pospeševalnika
ionskega curka in izdelani iz primernih nemagnetnih materialov (npr. grafit, nerjavno jeklo ali
baker) ter so s posobni zagotavljati ionski žarek s skupno jakostjo najmanj 50 mA;
2. zbiralne plošče z dvema ali več zarezami in žepi, namenjene za zbiranje ionskih žarkov
obogatenega ali osiromašenega urana in izdelane iz primernih nemagnetnih materialov (npr.
grafit al i nerjavno jeklo);
3. vakuumska ohišja elektromagnetnih ločevalnikov urana, izdelana iz nemagnetnih materialov
(npr. nerjavno jeklo) in izdelana za obratovanje pri tlaku 0,1 Pa ali manj;
4. poli magneta s premerom nad 2 m;
5. viri visoke napetosti za izvor e ionov, ki imajo vse naslednje lastnosti:
a. sposobnost neprekinjenega delovanja;
b. izhodna napetost najmanj 20 000 V;
c. jakost izhodnega toka najmanj 1 A in
d. regulacija napetosti, ki je boljša kot 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur;
Opomba: GLEJ TUDI TOČ KO 3A227.
6. viri napajanja magnetov (generatorji enosmernega toka z veliko močjo), ki imajo obe naslednji
značilnosti:
a. neprekinjeno proizvajanje izhodnega toka z jakostjo najmanj 500 A pri napetosti
najmanj 100 V in
b. regulacijo napetosti ali toka, bo ljšo od 0,01 % v časovnem obdobju 8 ur.
Opomba: GLEJ TUDI TOČKO 3A226.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 54
PRILOGA I SL
0B002 Naslednji pomožni sistemi, oprema in sestavni deli, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za obrat za
ločevanje izotopov, ki je opisan v točki 0B001, in so izdelani iz „materia lov, odpornih proti koroziji z UF 6,
ali zaščiteni z njimi“:
a. napajalni avtoklavi, peči ali sistemi, za napajanje procesa obogatitve z UF 6;
b. desublimatorji ali hladne pasti za odstranjevanje UF 6 iz procesa obogatitve za nadaljnjo obdelavo po
segrevanju;
c. postaje za shranjevanje obogatenega ali osiromašenega UF 6 v vsebnike;
d. postaje za utekočinjenje ali solidifikacijo, ki se uporabljajo za odstranjevanje UF 6 iz procesa
obogatitve s stiskanjem, ohlajanjem in pretvorbo UF 6 v tekoče ali trdno stanje;
e. cevni sistemi in zbiralni sistemi, ki so posebej izdelani ali pripravljeni za delo z UF 6 v okviru plinsko
difuzijskih, centrifugalnih ali aerodinamičnih kaskad;
f. vakuumski sistemi in črpalke:
1. vakuumski zbiralniki, vakuumski razdelilniki ali vakuumske črpalke s sesalnim pretokom 5
m3/min ali več;
2. vakuumske črpalke, posebej izdelane za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF 6, in izdelane iz
„materialov, odpornih proti koroziji z UF 6“, ali zaščitene z njimi ali
3. vakuumski sistemi, sestavljeni iz vakuum skih zbiralnikov, vakuumskih razdelilnikov in
vakuumskih črpalk ter izdelani za delovanje v atmosferi, ki vsebuje UF 6;
g. masni spektrometri/ionski izvori UF 6, ki so zmožni neposrednega vzorčenja iz plinastega pretoka UF 6
in imajo vse naslednji značilnosti:
1. zmožni so merjenja ionov z atomsko masno enoto 320 ali več in imajo ločljivost, ki je boljša
od 1 dela v 320;
2. ionski izvori, izdelani iz niklja, zlitin niklja in bakra z najmanj 60 mas. % niklja ali zlitin niklja
in kroma, ali zaščiteni z njimi;
3. viri ionizacije z elektronskim obstreljevanjem in
4. imajo zbiralni sistem, ki je primeren za izotopsko analizo.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 55
PRILOGA I SL
0B003 Obrat za pretvorbo urana in oprema, ki je posebej konstruirana ali izdelana v ta namen:
a. sistemi z a pretvorbo koncentrata uranove rude v UO 3;
b. sistemi za pretvorbo UO 3 v UF 6;
c. sistemi za pretvorbo UO 3 v UO 2;
d. sistemi za pretvorbo UO 2 v UF 4;
e. sistemi za pretvorbo UF 4 v UF 6;
f. sistemi za pretvorbo UF 4 v kovinski uran;
g. sistemi za pretvorbo UF 6 v UO 2;
h. sistemi za pretvorbo UF 6 v UF 4;
i. sistemi za pretvorbo UO 2 v UCl 4.
0B004 Obrat za pridobivanje ali koncentriranje težke vode, devterija iz devterijevih spojin ter posebej konstruirana
ali izdelana oprema in sestavni deli zanjo:
a. obrat za proizvodnjo težke vode, devterija ali devterijevih spojin:
1. obrat na principu izmenjave voda -vodikov sulfid;
2. obrat na principu izmenjave amonijak -vodik;
b. oprema in sestavni deli so:
1. stolpi za izmenjavo voda -vodikov sulfid s premerom 1,5 m ali več za obratovanje pri tlakih, ki
so višji ali enaki 2 MPa;
2. nizkotlačna (tj. 0,2 MPa) enostopenjska centrifugalna puhala ali kompresorji za kroženje
vodikovega sulfida (tj. plina z več kot 70 mas. % vodikovega sulfida, H 2S), z zmogljivostjo
pretoka, večjo ali enako 56 m3/s pri delovnem tlaku, večjem ali enakem 1,8 MPa, in tesnili za
obratovanje v okolju z mokrim H 2S;
3. stolpi za izmenjavo amonijak -vodik, ki so visoki vsaj 35 m, s premerom od 1,5 do 2,5 m, za
obratovanje pri tlakih nad 15 MPa;
4. notranji deli stolpov, vključno s stopenjskimi kontaktorji in stopenjskimi črpalkami, vključno s
potopnimi, za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak -vodik;
PE-CONS 54/2/20 REV 2 56
PRILOGA I SL
0B004.b. nadaljevanje
5. razgrajevalniki amonijaka, z delovnim tlakom vsaj 3 MPa za pri dobivanje težke vode z
izmenjevalnim postopkom amonijak -vodik;
6. infrardeči absorpcijski analizatorji za neposredno analizo razmerja med vodikom in devterijem
pri koncentracijah devterija najmanj 90 mas. %;
7. katalitski gorilniki za pretvorbo obogatenega plinastega devterija v težko vodo z
izmenjevalnim postopkom amonijak -vodik;
8. celotni sistemi nadgradnje ali kolone za nadgradnjo za proces obogatitve težke vode na
koncentracijo devterija do stopnje, ki se uporablja v reaktorjih;
9. pretvorniki za sinte zo amonijaka ali enote za sintezo amonijaka, ki so posebej izdelane ali
pripravljene za pridobivanje težke vode z izmenjevalnim postopkom amonijak -vodik.
0B005 Obrat, posebej konstruiran za proizvodnjo gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“ in posebej i zdelana ali
pripravljena oprema zanj.
Tehnična opomba:
Posebej izdelana ali pripravljena oprema za proizvajanje gorivnih elementov za „jedrske reaktorje“
vključuje opremo, ki:
1. ponavadi prihaja v neposredni stik s proizvodnjo jedrskih snovi ali pa jih neposredno krmili;
2. nepredušno zatesni jedrske materiale v srajčko;
3. preverja integriteto srajčk ali zvara;
4. preverja končno stanje zatesnjenega goriva ali
5. se uporablja za sestavljanje elementov reaktorja.
PE-CONS 54/2/20 REV 2 57
PRILOGA I SL
0B006 Obrat za predelavo obsevanih goriv nih elementov iz „jedrskih reaktorjev“ in posebej konstruirana ali
izdelana oprema zanj.
| 40,460
| 1
|
2013/01972A0722(03)-20130401/01972A0722(03)-20130401_SL.txt_5
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 9,081
| 21,699
|
6406
6406
Deli obutve (vključno zgornji deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 65
Pokrivala in njihovi deli; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
6505
Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno podložene ali okrašene
Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken (9)
ex poglavje 66
Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
6601
Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki)
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 67
Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 68
Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 6803
Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca
Izdelava iz obdelanega skrilavca
ex 6812
Izdelki iz azbesta; izdelki iz mešanic na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke
ex 6814
Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov
Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo)
Poglavje 69
Keramični izdelki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 70
Steklo in stekleni izdelki; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 7003, ex 7004 in ex 7005
Steklo s plastjo proti refleksiji
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001
7006
Steklo iz tar. št. 7003, 7004 in 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali:
— podlaga iz steklene plošče, prevlečena s tanko izolacijsko plastjo polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMII (11)
Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tar. št. 7006
— drugo
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001
7007
Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001
7008
Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001
7009
Steklena ogledala, z okvirom ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7001
7010
Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ali
Rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7013
Stekleni izdelki, ki se uporabljajo za mizo, v kuhinji, za toaletne namene, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tar. št. 7010 ali 7018)
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ali
Rezanje steklenih izdelkov, če skupna vrednost uporabljenih nerazrezanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ali
Ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 7019
Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje)
Izdelava iz:
— nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali
— steklene volne
ex poglavje 71
Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 7101
Biseri, naravni ali kultivirani, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 7102, ex 7103 in ex 7104
Obdelani dragi in poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani)
Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov
7106, 7108 in 7110
Plemenite kovine:
— neobdelane
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 7106, 7108 in 7110
ali
Elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110
ali
Legiranje plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami
— polizdelki ali v obliki prahu
Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin
ex 7107, ex 7109 in ex 7111
Kovine, platirane s plemenitimi kovinami v obliki polizdelkov
Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami
7116
Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7117
Imitacije nakita
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ali
Izdelava iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 72
Železo in jeklo; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
7207
Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla
Izdelava iz materialov iz tar. št. Izdelava iz polizdelkov iz tar. št. 7224
ex poglavje 73
Izdelki iz železa in jekla; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 7301
Piloti
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206
7302
Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla; tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206
7304, 7305 in 7306
Cevi in votli profili, iz železa (razen litega železa) ali jekla
Izdelava iz materialov iz tar. št. 7206, 7207, 7218 ali 7224
ex 7307
Pribor (fitingi)za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov
Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna
7308
Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tar. št. 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Zvarjeni kotniki in profili iz tar. št. 7301 se ne smejo uporabiti
ex 7315
Verige zoper drsenje
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 74
Baker in bakreni izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7401
Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra)
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
7402
Neprečiščen baker; bakrene anode za elektrolitsko rafinacijo,
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
7403
Prečiščen baker in bakrove zlitine, surovi:
— prečiščen baker
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
— bakrove zlitine in prečiščen baker, ki vsebuje še druge elemente
Izdelava iz rafiniranega surovega bakra ali bakrovih odpadkov in ostankov
7404
Bakrovi odpadki in ostanki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
7405
Predzlitine bakra
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 75
Nikelj in nikljevi izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7501 do 7503
Nikljev kamen („matte“), sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljevi odpadki in ostanki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 76
Aluminij in aluminijasti izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7601
Aluminij, surov
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ali
Izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov
7602
Aluminijevi odpadki in ostanki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 7616
Izdelki iz aluminija, razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj, tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vštevši tudi neskončne trakove) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 77
Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu
ex poglavje 78
Svinec in svinčeni izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7801
Surovi svinec:
— prečiščen svinec
Izdelava iz obdelanega svinca („bullion“ ali „work“)
— drugo
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tar. št. 7802
7802
Svinčeni odpadki in ostanki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 79
Cink in cinkovi izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
7901
Cink, surov
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Ne smejo se uporabiti odpadki in ostanki iz tar. št. 7902
7902
Cinkovi odpadki in ostanki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 80
Kositer in kositrni izdelki; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
8001
Kositer, surov
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Ne smejo se uporabiti odpadki in ostanki iz tar. št. 8002
8002 in 8007
Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
Poglavje 81
Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki:
— druge navadne kovine; obdelane; njihovi izdelki
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex poglavje 82
Orodje, nožarski proizvodi, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
8206
Orodje iz dveh ali več tar. št. 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tar. št. 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture, pod pogojem, da njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna
8207
Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna ali zemlje
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8208
Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 8211
Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži), razen nožev iz tar. št. 8208
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin
8214
Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte)
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin
8215
Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin
ex poglavje 83
Razni izdelki iz navadnih kovin; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 8302
Drugo okovje, pribor (fitingi) in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tar. št. 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna
ex 8306
Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Lahko pa se uporabijo tudi drugi materiali iz tar. št. 8403 in ex 8404
Kotli za centralno kurjavo, razen kotlov iz tar. št. 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8403 in 8404
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8406
Turbine na vodno in drugo paro
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8407
Batni motorji z notranjim izgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8408
Batni motorji z notranjim izgorevanjem, na vžig s kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji)
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8409
Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tar. št. 8407 ali 8408
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8411
Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8412
Drugi pogonski stroji in motorji
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 8413
Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
ex 8414
Industrijske nape, ventilatorji in podobno
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8415
Klimatizacijske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8418
Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zamrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, razen klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka,
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
ex 8419
Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8420
Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8423
Tehtnice – tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g)), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8425 do 8428
Stroji in naprave za dviganje, manipulacijo, nakladanje ali razkladanje
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8429
Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni:
— cestni valjarji
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8430
Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
ex 8431
Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8439
Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8441
Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
ex 8443
Tiskalniki za pisarniške stroje (npr. 8484
Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 8486
— stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, ultrazvokom, elektroerozijo, elektrokemičnim postopkom, elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme ter njihovi deli in pribor
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— obdelovalni stroji (vključno s stiskalnicami) za obdelavo kovin z upogibanjem, prepogibanjem, ravnanjem, uravnavanjem ter njihovi deli in pribor
— stroji za obdelavo kamna, keramike, betona, azbesta, cementa in podobnih mineralnih materialov ali za hladno obdelavo stekla ter njihovi deli in pribor
— instrumenti za označevanje, ki so aparati, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi; njihovi deli in pribor
— kalupi za brizganje ali kompresijo
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
— stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8487
Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 85
Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8501
Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov)
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8502
Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8501 in 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
ex 8504
Napajalniki za računalnike-stroje za avtomatično obdelavo podatkov
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 8517
Drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
ex 8518
Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8519
Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8521
Aparati za snemanje in reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV-sprejemno enoto) ali ne
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8522
Deli in pribor uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tar. št. 8519 do 8521
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8523
— Neposnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. ali
Postopek razprševanja, pri čemer so integrirana vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v državi, ki ni država navedena, v členih 3 in 4
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8525
Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, vključno z oddajniki z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka; televizijske kamere, digitalni fotoaparati in video snemalne kamere
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8526
Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8527
Sprejemniki za radiodifuzijo, vključno s sprejemniki, kombiniranimi v istem ohišju z aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali z uro
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8528
— monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugi monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike,
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8529
Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528:
— izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati za snemanje in reprodukcijo slike
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— namenjeni samo ali zlasti za uporabo z monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tar. št. 8471
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8535
Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost nad 1 000 V
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8536
— električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost, ki ne presega 1 000 V
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
ex 8542
Elektronska integrirana vezja
— monolitna integrirana vezja
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
ali
Postopek razprševanja, pri čemer so integrirana vezja oblikovana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustreznega topila (dopant), ne glede na to, ali je to vezje sestavljeno in/ali testirano v državi, ki ni država, navedena v členih 3 in 4
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
— več čipov, ki so deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
8544
Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8545
Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8546
Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8547
Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tar. št. 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8548
— odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— elektronski mikrosestavi
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna ex poglavje 86 Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst; razen: Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 8608 Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno elektromehanska) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna ex poglavje 87 Vozila, razen železniških in tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen: Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 8709 Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna 8710 Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno tista, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna 8711 Motorna kolesa (tudi mopedi), kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice — z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem z izmeničnim gibanjem bata s prostornino cilindra — — do vključno 50 cm3 Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna — — nad 50 cm3 Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna — drugo Izdelava, pri kateri: — vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna ex 8712 Kolesa brez krogličnih ležajev Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8714
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8715
Otroški vozički in deli zanje
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
8716
Priklopnikie in polpriklopniki; druga vozila, vozila brez lastnega pogona; njihovi deli
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 88
Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 8804
Rotošuti
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 8804
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
8805
Oprema za lansiranje letal; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 89
Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Ne smejo se uporabiti ladijski trupi iz tar. št. 8906
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 90
Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen:
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9001
Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tar. št. 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 9002 Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 9004 Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna ex 9005 Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala; razen zrcalnih teleskopov in njihovih stojal Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna ex 9006 Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna 9007 Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna 9011 Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo Izdelava: — iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in — pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna ex 9014 Drugi navigacijski instrumenti in aparati Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 9015 Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 9016 Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov (0,05 g), z utežmi ali brez njih Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna 9017 Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9018
Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno s scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida
— zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami ali zobozdravniškimi pljuvalniki
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, skupaj z drugimi materiali iz tar. št. 9018
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
9019
Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
9020
Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna
9024
Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase)
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9025
Hidrometri in podobni merilniki, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9026
Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tar. št. 9014, 9015, 9028 ali 9032
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9027
Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9028
Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje:
— deli in pribor
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9029
Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tar. št. 9014 ali 9015; stroboskopi
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9030
Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tar. št. 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9031
Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9032
Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9033
Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz poglavja 90
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 91
Ure in njihovi deli; razen:
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9105
Druge ure
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9109
Drugi urni mehanizmi; kompletni in sestavljeni
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9110
Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni; grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure
Izdelava, pri kateri:
— vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in
— v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 9114 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9111
Ohišja za osebne ure in deli ohišij
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9112
Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna
9113
Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice:
— iz navadne kovine, vključno pozlačene ali posrebrene, ali iz kovine, prevlečene s plemenito kovino
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
— drugo
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 92
Glasbila; njihovi deli in pribor
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
Poglavje 93
Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 94
Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
ex 9401 in ex 9403
Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m2
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ali
Izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tar. št. 9401 ali 9403, pod pogojem, da:
— vrednost tkanin ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna in
— so vsi drugi uporabljeni materiali s poreklom in se uvrščajo v vse druge tarifne številke, razen v tar. št. 9401 ali 9403
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna
9405
Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
9406
Montažne zgradbe
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex poglavje 95
Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 9503
Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; zloženke (puzzles) vseh vrst
Izdelava:
— iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, in
— pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
ex 9506
Palice za golf in njihovi deli
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi
ex poglavje 96
Razni izdelki; razen:
Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka
ex 9601 in ex 9602
Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje
Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tarifne številke, kakor je tarifna številka izdelka
ex 9603
Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov veveričje ali podlasičje dlake), ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja, soboslikarski vložki in valji brisalniki za pod, okna ipd, omele
Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna
9605
Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke
Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri.
| 13,396
| 1
|
2014/32014D0885_1/32014D0885_SL.txt_3
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,280
| 16,295
|
(197)
Zato Komisija ugotavlja, da so dejavnosti banke Nea Proton Bank poleg državnih jamstev v višini 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3) in grških državnih vrednostnih papirjev v višini 78 milijonov EUR (ukrep Pr2) prejele tudi državno pomoč v obliki kapitalske podpore v višini 2 111,6 milijona EUR (ukrepi Pr1, NP1, NP2 in NP3), kot je povzeto v preglednici 9.
Preglednica 9
Pregled skupne pomoči, ki sta jo prejeli banki Proton Bank in Nea Proton Bank
Upravičenke pomoči
Ukrep
Narava pomoči
Znesek pomoči (v milijonih EUR)
Dejavnosti banke Proton Bank
Pr1
dokapitalizacija
80
Dejavnosti banke Nea Proton Bank
NP1
financiranje likvidnostne vrzeli s PB na NPB
1 121,6
NP2
dokapitalizacija
515
NP3
dokapitalizacija
395
Skupna dodeljena finančna pomoč
2 111,6
Upravičenka pomoči
Ukrep
Narava pomoči
Dejavnosti banke Proton Bank
Pr2
obligacijsko posojilo
78
Pr3
jamstvo
149,4
Skupna likvidnost dodeljene pomoči
227,4
6.1.2 Pravna podlaga za oceno združljivosti
(198)
Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.
(199)
Komisija je potrdila, da lahko nastane zaradi svetovne finančne krize resna motnja v gospodarstvu države članice in da je takšno motnjo mogoče odpraviti z ukrepi v podporo bankam. To je Komisija potrdila v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008, Sporočilu o dokapitalizaciji in Sporočilu o prestrukturiranju. Komisija še vedno meni, da so pogoji za odobritev državne pomoči v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, ob upoštevanju ponovitve izjemne situacije na finančnih trgih, izpolnjeni. Takšno stališče je potrdila s sprejetjem Sporočila o podaljšanju iz leta 2011 (117) in Sporočila o bančništvu iz leta 2013 (118).
(200)
V zvezi z grškim gospodarstvom je Komisija v svojih sklepih o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam ter v odobritvah ukrepov državne pomoči, ki jo je odobrila Grčija posameznim bankam (119), potrdila, da obstaja grožnja resne motnje v grškem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam ustrezna za odpravo teh motenj. Ukrepe pomoči je zato treba oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.
(201)
Da bi bila pomoč združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, mora biti skladna s splošnimi merili združljivosti:
(a)
primernost
: pomoč mora biti ciljno usmerjena, da se lahko učinkovito doseže cilj odpravljanja resne motnje v gospodarstvu; to se ne bi zgodilo, če ukrep ne bi bil primeren za odpravo motnje;
(b)
nujnost
: ukrep pomoči mora biti po višini in obliki nujen za doseganje cilja; zato mora biti določen v najnižji možni višini, ki je nujna za doseganje cilja, in v obliki, ki je najbolj primerna za odpravo motnje;
(c)
sorazmernost
: pozitivni učinki ukrepa morajo biti ustrezno uravnoteženi z izkrivljanjem konkurence, da bi se izkrivljanje omejilo na najmanjše potrebno, da bi se dosegli cilji ukrepa.
(202)
Med finančno krizo je Komisija razvila merila združljivosti za različne vrste ukrepov pomoči. Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008.
(203)
Sporočilo o dokapitalizaciji (120) določa nadaljnje smernice o ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske vložke.
(204)
Poleg tega je Komisija v Sporočilu o prestrukturiranju pojasnila (121), kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. V svoji oceni načrta prestrukturiranja skupine v skladu s Sporočilom o prestrukturiranju bo upoštevala vse ukrepe iz preglednice 7.
6.1.3 Ocena združljivosti ukrepov pomoči v skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
6.1.3.1 Združljivost ukrepov Pr1, Pr2 in Pr3 s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008
(205)
Ukrepi Pr1, Pr2 in Pr3 so bili dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam. Ukrepi na podlagi navedenega programa so bili v odločbi Komisije z dne 19. novembra 2008 razglašeni za združljive z notranjim trgom.
6.1.3.2 Združljivost ukrepov NP1 in NP2 s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
(206)
Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton odobrila ukrepa NP1 in NP2 kot pomoč za reševanje. Vendar kot je navedeno v uvodni izjavi 142, je Komisija izrazila pomisleke o nujnosti zneska iz ukrepa NP2, in sicer, ali bo banka Nea Proton Bank zmožna ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje, in zato podvomila, da je takšna samostojna vzpostavitev najcenejša možnost. Ti pomisleki so bili odpravljeni s prodajo banke Nea Proton Bank skupini 15. julija 2013. S prodajo banke Nea Proton Bank v odprtem, preglednem in nediskriminacijskem postopku skupini se plačilo skupine šteje za tržno ceno. Zato je bil znesek lastniškega kapitala, ki ga je vložila država pred prodajo, nujen za uspešno prodajo. Vključitev banke Nea Proton Bank v dejavnosti skupine bo glede na načrt prestrukturiranja, ki ga je skupina predložila Komisiji, rešila vprašanje dolgoročnega uspešnega poslovanja banke Nea Proton Bank.
6.1.3.3 Združljivost ukrepa NP3 s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
6.1.3.3.1 Primernost
(207)
V zvezi s primernostjo ukrepa NP3, tj. kapitalskega vložka sklada HFSF v višini 395 milijonov EUR v banko Nea Proton Bank pred njeno prodajo skupini, Komisija meni, da je ukrep primeren, ker je pomagal ohraniti dejavnosti banke Nea Proton Bank. Te dejavnosti ne bi bilo mogoče nadaljevati brez pomoči sklada HFSF, ker je bil lastniški kapital banke Nea Proton Bank ob njeni prodaji negativen in je še naprej beležila izgubo. Banke Nea Proton Bank brez predhodne dokapitalizacije ne bi kupila nobena banka. Zato ukrep omogoča ohranitev finančne stabilnosti v Grčiji. Na podlagi navedenega Komisija meni, da je ukrep primeren kot pomoč za reševanje.
6.1.3.3.2 Nujnost
(208)
V skladu s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 mora biti ukrep pomoči po višini in obliki nujen za doseganje cilja ukrepa. To pomeni, da mora biti kapitalski vložek omejen na najmanjši znesek, potreben za doseganje navedenega cilja.
(209)
Kot je grška centralna banka navedla v svojem pismu z dne 19. julija 2013, bi lahko likvidacija banke Nea Proton Bank povzročila širitev negativnih učinkov, sprožitev nove sistemske krize in zmanjšanje zaupanja v bančni sistem, ki je bilo nedavno, po končanju postopka dokapitalizacije, ponovno vzpostavljeno. Komisija meni, da takšni elementi stabilnosti podpirajo nujnost ukrepa NP3.
(210)
Kar zadeva obseg posredovanja, je bila višina 395 milijonov EUR določena z odprtim in nediskriminacijskim razpisnim postopkom. Skupina je opravila skrbni pregled banke Nea Proton Bank. Ponudba skupine, ki je zahtevala dokapitalizacijo v višini 395 milijonov EUR pred nakupom banke Nea Proton Bank, je bila izračunana tako, da izpolnjuje najnižji možni količnik kapitalske ustreznosti v višini 9 % in omogoča zagotovitev dodatnih 119 milijonov EUR, potrebnih zaradi pričakovanih dodatnih izgub iz posojil in pričakovanih izgub pred davkom do leta 2016. Komisija ugotavlja, da je bila pomoč v višini 395 milijonov EUR nujna.
(211)
Kar zadeva vračilo pomoči, sklad HFSF ne bo izterjal denarja, saj je bila prodajna cena en euro. Njegov prispevek je podoben nepovratnim sredstvom. Kot je navedeno v točki 44 Sporočila o dokapitalizaciji, se lahko nezadostno odplačana dokapitalizacija sprejme le v primeru bank v težavah, ki ne morejo plačati nobenega nadomestila. Komisija meni, da je to veljalo za banko Nea Proton Bank. Zaradi nevračila pomoči je potrebno temeljito prestrukturiranje v skladu s Sporočilom o dokapitalizaciji.
(212)
Ukrep kot pomoč za reševanje je torej po višini in obliki nujen za doseganje cilja omejitve motenj v grškem bančnem sistemu in celotnem gospodarstvu.
6.1.3.3.3 Sorazmernost
(213)
Komisija ugotavlja, da so bile po združitvi s prevzemom banke Nea Proton Bank s skupino gospodarske dejavnosti banke Nea Proton Bank prenesene na skupino. Dejstvo, da pomoč rešuje navedene gospodarske dejavnosti, bi lahko teoretično povzročilo izkrivljanje konkurence. Vendar Komisija opozarja na majhnost banke Nea Proton Bank in postopek prodaje, v katerem so imeli konkurenti možnost predložitve ponudbe za banko Nea Proton Bank. Takoj po prenosu gospodarskih dejavnosti banke Nea Proton Bank bodo te tudi popolnoma vključene v skupino in bodo prenehale obstajati kot ločena gospodarska dejavnost ali konkurent. Komisija zato ugotavlja, da pomoč ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.
6.1.3.3.4 Sklepna ugotovitev o skladnosti ukrepa NP3 s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
(214)
Komisija zato ugotavlja, da je ukrep NP3 primeren, nujen in glede na temeljito prestrukturiranje, predvideno za skupino, ki je zdaj prevzela gospodarske dejavnosti banke Nea Proton Bank, sorazmeren s predvidenim ciljem.
6.1.4 Združljivost ukrepov pomoči s Sporočilom o prestrukturiranju
(215)
V uvodnih izjavah 60, 61, 78 in 79 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton je Komisija v zvezi z ukrepi NP1 in NP2 ugotovila, da banka Nea Proton Bank verjetno ne bo mogla vrniti prejete državne pomoči, in poudarila, da je zaradi tega potrebno temeljito prestrukturiranje. V uvodni izjavi 211 je Komisija v zvezi z nadomestilom za ukrep NP3 ugotovila, da zaradi prodajne cene banke Nea Proton v višini enega eura sklad HFSF ne bo izterjal ničesar od 395 milijonov EUR, vloženih tik pred prodajo (ukrep NP3). Prav tako Grčija ne bo izterjala ničesar od prednostnih delnic, ki so bile izdane maja 2009, saj so z njimi povezane terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev ostale v likvidirani banki Proton Bank. Komisija zato ugotavlja, da je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.
6.1.4.1 Dolgoročna uspešnost izvajanja dejavnosti banke Nea Proton Bank zaradi njene prodaje
(216)
Točka 21 Sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba razmisliti o pravilni likvidaciji ali prodaji banke na dražbi. Države članice bi lahko zato spodbujale izstop neuspešnih subjektov, pri čemer mora postopek izstopa potekati v ustreznem časovnem okviru, ki ohranja finančno stabilnost.
(217)
V sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton je Komisija resno podvomila, da bi lahko banka Nea Proton Bank ponovno samostojno vzpostavila svojo dolgoročno uspešnost poslovanja, in poudarila sinergije, ki bi jih bilo mogoče doseči z vključitvijo banke v velik finančni subjekt.
(218)
V zvezi s tem je v točki 17 Sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov. V skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah je bilo treba doseči nadaljnjo konsolidacijo bančnega sektorja, sklad HFSF pa je moral banko Nea Proton Bank prodati do 15. julija 2013.
(219)
Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zaradi prenosa dejavnosti banke Nea Proton Bank na skupino je bilo mogoče ponovno vzpostaviti njihovo dolgoročno uspešnost izvajanja. Poleg tega je zaradi dejstva, da je banka Nea Proton Bank popolnoma vključena v skupino in je prenehala obstajati kot samostojni konkurent, potrebno temeljito prestrukturiranje, ki se zahteva zaradi nezadostnega vračila državne pomoči.
6.1.4.2 Lastni prispevek in porazdelitev bremena
(220)
Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko Nea Proton dvomila, da so bili stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji znesek. Ti dvomi izhajajo iz ugotovitev, da banka Nea Proton Bank ne bi mogla ponovno samostojno vzpostaviti dolgoročne uspešnosti poslovanja, ne da bi nastali visoki stroški. Vključitev banke Nea Proton Bank v skupino, ki je večji subjekt z informacijsko infrastrukturo in strukturo obvladovanja tveganj, je rešila te dvome. Prodaja skupini prispeva k omejitvi stroškov prestrukturiranja na najnižji znesek.
(221)
V zvezi s prispevkom delničarjev in imetnikov podrejenega dolga k stroškom prestrukturiranja je Komisija že v uvodni izjavi 77 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton ugotovila, da delničarji in imetniki podrejenega dolga niso bili preneseni na banko Nea Proton Bank, temveč so ostali v okviru banke Proton Bank, tj. subjekta v likvidaciji. Zato je Komisija menila, da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga.
6.1.4.3 Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence
(222)
V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 Sporočila o prestrukturiranja določa: „ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja. Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“
(223)
V zvezi z zneskom prejete pomoči Komisija opozarja na znesek skupne pomoči, ki je bila poleg državne likvidnostne podpore v višini 149,4 milijona EUR (ukrep Pr3) in grških državnih vrednostnih papirjev v višini 78 milijonov EUR (ukrep Pr2) prejeta v obliki kapitala v višini 2 111,6 milijona EUR (ukrepi Pr1, NP1, NP2 in NP3). Ukrep Pr1 je ustrezal 4,6 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank v zadevnem času. Ukrep NP1, tj. financiranje likvidnostne vrzeli s prenosom dejavnosti z banke Proton Bank na banko Nea Proton Bank, je ustrezal približno 36 odstotkom tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank na koncu leta 2010 ali 84 odstotkom tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank ob njeni ustanovitvi. Vložek začetnega delniškega kapitala sklada HFSF v banko Nea Proton Bank, ki je bil del ukrepa NP2, je ustrezal približno 18,8 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank ob njeni ustanovitvi. Vložki dodatnega delniškega kapitala, ki so del ukrepa NP2, so ustrezali približno 34,2 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank (na podlagi podatkov z dne 31. decembra 2012 (122)). Kot je navedeno v uvodni izjavi 80 sklepa o začetku postopka za banko New Proton, sta pomenila ukrepa NP1 in NP2 več kot 50 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke Proton Bank ali več kot 130 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank. Vložek delniškega kapitala pred prodajo skupini, tj. ukrep NP3, je ustrezal približno 48,7 odstotka tveganju prilagojene aktive banke Nea Proton Bank (na podlagi podatkov z dne 31. maja 2013). Zaradi teh zneskov pomoči in nevračila pomoči je potrebno precejšnje zmanjšanje prisotnosti upravičenke na trgu.
(224)
Komisija je v uvodni izjavi 82 sklepa o začetku postopka za banko Nea Proton v zvezi s trgom, na katerem je poslovala banka Nea Proton Bank, poudarila, da je banka Proton Bank zelo majhna (približno 1-odstotni tržni delež skupnih sredstev grških bank) in so bila zato sredstva in obveznosti banke Proton Bank, ki so bili preneseni na banko Nea Proton Bank, razmeroma majhni glede na velikost grškega bančnega sistema. Zato je sklenila, da se kljub izredno velikemu znesku pomoči lahko šteje, da je izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki Nea Proton Bank, omejeno.
(225)
Poleg tega so bile dejavnosti Nea Proton Bank konkurentom ponujene na javni dražbi. Po prodaji banke Nea Proton Bank je ta prenehala obstajati kot samostojni konkurent, saj je bila popolnoma vključena v skupino.
(226)
Komisija ugotavlja, da glede na majhnost banke Nea Proton Bank, odprt prodajni postopek in dejstvo, da banka Nea Proton Bank ne bo več obstajala kot samostojni konkurent, kljub zelo velikemu znesku in nevračilu pomoči ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.
6.1.4.4 Sklepna ugotovitev o združljivosti s Sporočilom o prestrukturiranju
(227)
Na podlagi analize iz uvodnih izjav 216 do 226 Komisija ugotavlja, da prodaja banke Nea Proton Bank in njena vključitev v skupino omogočata dolgoročno uspešno poslovanje banke, da je pomoč omejena na najmanjši potrebni znesek in ne povzroča neupravičenega izkrivljanja konkurence.
(228)
Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 7 se morajo zato razglasiti za združljive z notranjim trgom.
6.2 OCENA POMOČI, POVEZANE Z BANKO NEW TT BANK
6.2.1 Obstoj in znesek pomoči
(229)
Komisija mora oceniti, ali ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.
6.2.1.1 Obstoj pomoči pri pokritju likvidnostne vrzeli prenesenih sredstev in obveznosti banke T Bank (ukrep T)
(230)
Komisija je že v uvodnih izjavah 26 do 32 sklepa o začetku postopka za banko T Bank ugotovila, da ukrep T, tj. posredovanje iz sheme sklada HDIGF za reševanje in sklada HFSF za pokritje likvidnostne vrzeli sredstev in obveznosti, prenesenih na banko Bank TT, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V uvodni izjavi 33 navedenega sklepa je Komisija menila, da imajo gospodarske dejavnosti banke T Bank, ki so bile prenesene na banko TT Bank, koristi od državne pomoči, saj so se zaradi prejete pomoči nadaljevale.
6.2.1.2 Obstoj pomoči pri dokapitalizaciji, dodeljene banki TT Bank na podlagi ukrepa dokapitalizacije (ukrep TT)
(231)
Kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR, ki ga je grška država namenila banki TT Bank (ukrep TT), je bil dodeljen na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ki je del programa pomoči grškim bankam (123). Komisija je v sklepu o odobritvi tega programa ugotovila, da pomenijo ukrepi, dodeljeni v okviru programa, državno pomoč. Ukrep TT je zato pomenil pomoč banki TT Bank.
(232)
Kot je Komisija ugotovila v uvodni izjavi 98 sklepa o začetku postopka za banko New TT, vključuje ta banka gospodarske dejavnosti, ki so se pred tem izvajale v banki TT Bank, vključno z banko T Bank.
6.2.1.3 Obstoj pomoči pri financiranju likvidnostne vrzeli banke New TT Bank (ukrep NTT1)
(233)
Komisija je že v uvodnih izjavah 53 do 57 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da ukrep NTT1, tj. posredovanje sklada HFSF za pokritje likvidnostne vrzeli banke New TT Bank, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. V uvodni izjavi 54 navedenega sklepa je Komisija menila, da je banka New TT Bank gospodarska upravičenka, saj so v banko New TT Bank vključene gospodarske dejavnosti banke TT Bank, ki zaradi prejete pomoči obstajajo še naprej.
6.2.1.4 Obstoj pomoči pri vložku začetnega delniškega kapitala (ukrep NTT2)
(234)
Komisija je že v uvodnih izjavah 49 do 52 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da ukrep NTT2, tj. začetni delniški kapital v višini 500 milijonov EUR, ki ga je vložil sklad HFSF v banko New TT Bank, pomeni državno pomoč banki New TT Bank v smislu člena 107(1) Pogodbe.
6.2.1.5 Obstoj pomoči skupini kot pridobiteljici banke New TT Bank
(235)
Skupina je v odprtem in nediskriminacijskem razpisnem postopku pridobila delnice banke New TT Bank. Glede na informacije, ki so jih grški organi predložili 15. julija 2013, je finančni svetovalec stopil v stik s številnimi tujimi in grškimi bankami ter vlagatelji, vendar so končno ponudbo predložile le štiri največje grške banke. Na podlagi dejstva, da je finančni svetovalec stopil v stik s številnimi bankami, lahko Komisija sklene, da je bil razpisni postopek odprt in nediskriminacijski. Ponudba skupine se je glede na znesek in vrsto ponujenega plačila štela za najboljšo.
(236)
Natančneje, skupina se je dogovorila, da bo skladu HFSF plačala skupno 681 milijonov EUR v obliki novo izdanih navadnih delnic. Druga najvišja ponudba je bila gotovinska ponudba v višini 500 milijonov EUR. Torej je bila za 26,58 % nižja od ponudbe skupine. Glede na pismo grške centralne banke z dne 8. julija 2013 se nobena gotovinska ponudba domače banke ni mogla upoštevati, kolikor je bila odvisna od financiranja iz Eurosistema, še zlasti, če je prejela izredno likvidnostno pomoč. Zato druga najvišja ponudba ni bila v skladu z zahtevami grške centralne banke.
(237)
Opozoriti je treba tudi, da je v skladu s prodajno pogodbo sklad HFSF prejel 1 418,75 milijona novih navadnih delnic skupine po ponudbeni ceni 0,48 EUR za delnico (124). Delež sklada HFSF v skupini se je s 93,55 % povečal na 95,23 %.
(238)
Zato Komisija ugotavlja, da prevzem ne pomeni pomoči kupcu.
6.2.1.6 Sklepna ugotovitev o obstoju pomoči
(239)
Na podlagi navedenega Komisija meni, da pomenijo ukrepi T, TT, NTT1 in NTT2 državno pomoč. V zvezi z ukrepom T Komisija ugotavlja, da so bile pomoči deležne dejavnosti banke T Bank, ker so bile prenesene na banko TT Bank, pozneje pa na banko New TT Bank. V zvezi z ukrepom TT Komisija ugotavlja, da so bile pomoči deležne dejavnosti banke TT Bank, te pa so bile prenesene na banko New TT Bank. Upravičenka ukrepov NTT1 in NTT2 je banka New TT Bank.
(240)
Zato Komisija ugotavlja, da so bile gospodarske dejavnosti banke T Bank zaradi dejstva, da so bile vključene v banko TT Bank in pozneje v banko New TT Bank, deležne pomoči v obliki dokapitalizacije v višini 677 milijonov EUR, dejavnosti, ki jih je opravljala banka TT Bank in so bile vključene v banko New TT Bank, pa so bile deležne državne pomoči v obliki kapitalske podpore v višini 4 457,96 milijona EUR (ukrepi TT, NTT1 in NTT2).
Preglednica 10
Pregled skupne pomoči, ki so jo prejele banke T Bank, TT Bank in New TT Bank
Upravičenka pomoči
Ukrep
Opis
Znesek pomoči (v milijonih EUR)
Dejavnosti banke T-Bank
T
financiranje likvidnostne vrzeli s T na TT
677
Dejavnosti banke TT Bank
TT
dokapitalizacija
224,96
Dejavnosti banke New TT Bank
NTT1
financiranje likvidnostne vrzeli z banke TT Bank na banko New TT Bank
3 732,6
NTT2
začetni delniški kapital
500
6.2.2 Pravna podlaga za oceno združljivosti
(241)
Člen 107(3)(b) Pogodbe Komisijo pooblašča, da presodi, ali je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.
(242)
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 199 in 200, je treba ukrepe pomoči grškim bankam zdaj oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe.
(243)
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 201, mora biti pomoč skladna s splošnimi merili združljivosti, da bi bila združljiva po členu 107(3)(b) Pogodbe, torej mora biti primerna, nujna in sorazmerna.
(244)
Načela za oceno ukrepov pomoči so bila najprej določena v Sporočilu o bančništvu iz leta 2008.
(245)
Sporočilo o dokapitalizaciji (125) določa nadaljnje smernice o ravni nadomestila, potrebnega za državne kapitalske vložke.
(246)
Poleg tega je Komisija v Sporočilu o prestrukturiranju pojasnila (126), kako bo ocenjevala načrte prestrukturiranja. V svoji oceni načrta prestrukturiranja skupine bo v skladu s Sporočilom o prestrukturiranju upoštevala vse ukrepe iz preglednice 8.
6.2.3 Združljivost ukrepov pomoči s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
6.2.3.1 Združljivost ukrepa T s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
(247)
Komisija je v sklepu o banki T Bank v zvezi z ukrepom T ugotovila, da posredovanje izpolnjuje pogoje iz člena 107(3)(b) Pogodbe, in sklenila, da je združljivo z notranjim trgom, saj bi se s tem zagotovila finančna stabilnost za obdobje šestih mesecev od datuma sprejetja navedenega sklepa. Grški organi niso predložili posodobljenega načrta prestrukturiranja za banko TT Bank, pri katerem bi bila upoštevana vključitev dejavnosti banke T Bank v banko TT Bank pred koncem tega šestmesečnega obdobja. Vendar je Komisija v uvodni izjavi 83 sklepa o začetku postopka za banko New TT menila, da je bila nepredložitev takšnega načrta razumljiva, ker je bila odločitev sprejeta v času, ko naj bi bila banka TT Bank rešena. Ker so grški organi januarja 2013 predložili načrt prestrukturiranja za banko New TT Bank, njegovo posodobitev pa marca 2013, pri čemer oba načrta obravnavata dejavnosti, prenesene z banke T Bank na banko TT Bank, je Komisija v sklepu o začetku postopka za banko New TT začasno, do sprejetja končne odločitve o ukrepih T, TT, NTT1 in NTT2, potrdila ukrep T kot pomoč za reševanje.
6.2.3.2 Združljivost ukrepa TT s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008
(248)
Komisija je že v odločbi z dne 19. novembra 2008 (127) ugotovila, da je ukrep TT, dodeljen maja 2009 na podlagi ukrepa dokapitalizacije, ki je del programa pomoči grškim bankam, kot pomoč za reševanje združljiv s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008. Odločba z dne 19. novembra 2008 ni upoštevala Sporočila o dokapitalizaciji, ker takrat še ni bilo sprejeto.
6.2.3.3 Združljivost ukrepov NTT1 in NTT2 s Sporočilom o bančništvu iz leta 2008 in Sporočilom o dokapitalizaciji
(249)
Komisija je v sklepu o začetku postopka za banko New TT odobrila ukrepa NTT1 in NTT2 kot pomoč za reševanje.
6.2.4 Združljivost ukrepov pomoči T, TT, NTT1 in NTT2 s Sporočilom o prestrukturiranju
6.2.4.1 Pomanjkanje primernega vračila pomoči: upoštevati pri ocenjevanju skladno s Sporočilom o prestrukturiranju
(250)
Komisija je v uvodni izjavi 45 sklepa o banki T Bank opozorila, da sklada HDIGF in HFSF verjetno ne bosta izterjala denarja in je zato financiranje likvidnostne vrzeli z banke T Bank na banko TT Bank podobno nepovratnim sredstvom. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 101 sklepa o začetku postopka za banko New TT, bi lahko sklad HFSF pričakoval, da bo izterjal le del svojega vložka začetnega delniškega kapitala v višini 500 milijonov EUR (ukrep NTT2). Komisija je tudi ugotovila, da ne bo plačano nadomestilo za sklad HFSF za kritje likvidnostne vrzeli z banke TT Bank na banko New TT Bank (ukrep NTT1) in je zelo malo verjetno, da bi sklad HFSF veliko izterjal od 3,7 milijarde EUR. Nazadnje Komisija v zvezi z ukrepom TT ugotavlja, da država najverjetneje ne bo izterjala ničesar, ker so njene terjatve iz naslova lastniških vrednostnih papirjev, povezane s prednostnimi delnicami, ki so bile izdane maja 2009, ostale v banki TT Bank, za katero se je začel likvidacijski postopek.
(251)
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 77 in 102 sklepa o začetku postopka za banko New TT, je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.
6.2.4.2 Dolgoročna uspešnost dejavnosti banke New TT Bank zaradi njene prodaje
(252)
Točka 21 Sporočila o prestrukturiranju določa, da kadar kreditna institucija v težavah ne more kredibilno ponovno začeti dolgoročno uspešno poslovati, je treba razmisliti o redni likvidaciji ali prodaji banke na dražbi.
(253)
V oddelku 3.2.4.1 sklepa o začetku postopka za banko New TT je Komisija resno podvomila, da bi lahko banka New TT Bank ponovno samostojno vzpostavila dolgoročno uspešnost svojega poslovanja in dosegla načrtovano rast prihodka. Poudarila je tudi, da je banka New TT Bank sprejela le omejeno število ukrepov za ustvarjanje dobička in da ni sprejela ukrepov za znižanje stroškov zaposlenih in racionalizacijo mreže podružnic. Navedla je tudi sinergije, ki bi lahko bile dosežene z vključitvijo banke New TT Bank v velik finančni subjekt.
(254)
V zvezi s tem je v točki 17 Sporočila o prestrukturiranju pojasnjeno, da lahko prodaja banke v težavah drugi finančni instituciji prispeva k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja, če kupec uspešno posluje in je sposoben absorbirati prenos banke v težavah ter lahko pripomore k povrnitvi zaupanja trgov. Poleg tega je bila v skladu z memorandumom o gospodarskih in finančnih politikah prodaja banke New TT Bank prednostni ukrep, ki upošteva javni interes, finančno stabilnost in zaščito sredstev sklada HFSF.
(255)
Kot je navedeno v oddelku 7.5.2, se lahko skupina na podlagi svojega načrta prestrukturiranja šteje za poslovno uspešno. Zato je zaradi dejstva, da so dejavnosti banke New TT Bank zdaj prenesene v skupino, omogočena ponovna vzpostavitev njihovega dolgoročnega uspešnega izvajanja. Banka New TT Bank preneha obstajati kot samostojni konkurent. Operativno združenje banke New TT Bank in skupine je bilo končano 14. aprila 2014. Mreža podružnic z blagovno znamko „Hellenic Postbank“ se bo zmanjšala (skupina namerava obdržati blagovno znamko „Hellenic Postbank“ za nekatere podružnice, blagovna znamka „T-bank“ ne bo ohranjena, mreža podružnic „T-bank“ pa bo skoraj v celoti zaprta), tudi s popolno operativno vključitvijo zalednih služb in drugih dejavnosti glavne poslovalnice v skupino. Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja zagotavlja, da bo temeljito prestrukturiranje, kot se zahteva zaradi nezadostnega vračila pomoči, doseženo.
6.2.4.3 Lastni prispevek in porazdelitev bremena
(256)
Skrbi Komisije iz uvodne izjave 99 sklepa o začetku postopka za banko New TT, in sicer ali so se stroški prestrukturiranja zvišali zaradi samostojnega prestrukturiranja banke New TT Bank, so bile rešene s sistemom prostovoljnega izstopa (128), ki ga je samostojno izvedla banka New TT Bank julija 2013, in s prodajo banke New TT Bank skupini. Natančneje, racionalizacija mreže podružnic, popolna vključitev banke T Bank in popolna operativna vključitev banke New TT Bank v skupino omejujejo stroške prestrukturiranja na najnižji znesek.
(257)
V zvezi s porazdelitvijo bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga je Komisija že v uvodni izjavi 100 sklepa o začetku postopka za banko New TT ugotovila, da delničarji in imetniki podrejenega dolga niso bili preneseni na banko New TT Bank, temveč so ostali v banki TT Bank, torej subjektu v likvidaciji. Zato je Komisija menila, da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena delničarjev in imetnikov podrejenega dolga.
(258)
Meni tudi, da so stroški prestrukturiranja omejeni na najnižji potrebni znesek in da je bila dosežena zadostna porazdelitev bremena. Vendar kot je bilo ugotovljeno že v uvodni izjavi 251, je zaradi nevračila pomoči potrebno temeljito prestrukturiranje v smislu ukrepov za uspešnost poslovanja in ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence.
6.2.4.4 Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence
(259)
V zvezi z ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence točka 30 Sporočila o prestrukturiranju določa: „ocena Komisije glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.“
(260)
V zvezi z zneskom prejete pomoči je Komisija v uvodni izjavi 104 sklepa o začetku postopka za banko New TT opozorila, da je prejela banka New TT Bank 4,6 milijarde EUR pomoči (ukrepa NTT1 in NTT2), kar pomeni več kot 70 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke TT Bank in več kot 90 odstotkov tveganju prilagojene aktive banke New TT Bank. Komisija je še opozorila, da je banka TT Bank (tj. pravna oseba, ki je pred tem opravljala dejavnosti, ki so bile vključene v banko New TT Bank) pred tem prejela pomoč v okviru programa pomoči grškim bankam (129), saj je prejela prvi kapitalski vložek v višini 224,96 milijona EUR v obliki prednostnih delnic (ukrep TT), kar je bilo enako približno 2,9 odstotka njene tveganju prilagojene aktive v zadevnem času. Kar zadeva reševanje banke T Bank, so bile njene dejavnosti prenesene na banko TT Bank, za kar je prejela pomoč za reševanje v višini približno 678 milijonov EUR (ukrep T), kar je bilo enako 37,7 odstotka tveganju prilagojene aktive banke T Bank na referenčni datum združitve (31. marec 2011). Zaradi teh zneskov in nevračila pomoči je potrebno temeljito prestrukturiranje.
(261)
Po drugi strani pa je Komisija v uvodni izjavi 104 sklepa o začetku postopka za banko New TT opozorila na okoliščine, v katerih je bila pomoč dodeljena. Natančneje, zdi se, da razlog za precejšnji del izgub banke TT Bank v zadnjih letih niso tvegane dejavnosti, ampak lastništvo grških državnih obveznic. Komisija je ugotovila tudi, da je razlog za visoke izgube iz posojil zaradi posojanja gospodinjstvom in družbam zlasti izredno globoka ter dolgotrajna recesija in ne tvegana posojilna praksa. Zato se zdi, da pomoč nekoliko izkrivlja konkurenco. Vendar je Komisija ugotovila, da je imela banka TT Bank sorazmerno s svojo velikostjo veliko več grških državnih obveznic kot druge grške banke, kar kaže na neustrezno tveganje.
(262)
Kot je bilo navedeno, je banka New TT Bank prenehala obstajati kot samostojni konkurent, ki določa svojo politiko samostojno. Načrt prestrukturiranja skupine temelji na predpostavki o popolni vključitvi banke New TT Bank, tudi če bo skupina za nekatere podružnice in produkte še naprej uporabljala blagovno znamko „Hellenic Postbank“.
(263)
V zvezi s trgom, na katerem je poslovala banka New TT Bank, je Komisija v uvodni izjavi 106 sklepa o začetku postopka za banko New TT poudarila, da je banka TT Bank srednje velika grška banka (približno 6-odstotni depozitni delež) in so bila zato sredstva in obveznosti banke TT Bank, ki so bila prenesena na banko New TT Bank, razmeroma majhna glede na velikost grškega bančnega sistema. Zato je sklenila, da se kljub izredno velikemu znesku pomoči lahko šteje, da je izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki New TT Bank, precej omejeno.
(264)
Načrtovano zmanjševanje velikosti mreže podružnic blagovne znamke „Hellenic Postbank“ z ukinitvijo približno 50 podružnic (130) od 196 potrjuje oceno v uvodni izjavi 263, in sicer da se lahko izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč banki New TT Bank, šteje za precej omejeno.
(265)
Poleg tega so bile dejavnosti New TT Bank konkurentom ponujene na odprti in nediskriminacijski dražbi.
(266)
Precejšnji del ukrepov pomoči NTT1 in NTT2 je bil potreben zaradi odpisa dolga državi (v obliki programa PSI) ter izredno dolgotrajne recesije, in ne zaradi neustrezne posojilne prakse. Poleg tega je bil obseg dejavnosti banke New TT Bank majhen, prodajni postopek odprt, pregleden in nediskriminacijski, banka New TT Bank pa bo prenehala obstajati kot samostojni konkurent. Zato Komisija ugotavlja, da kljub velikemu znesku pomoči in neustreznemu vračilu dodeljene državne pomoči ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.
6.2.4.5 Sklepna ugotovitev o združljivosti ukrepov pomoči T, TT, NTT1 in NTT2 s Sporočilom o prestrukturiranju
(267)
Komisija ugotavlja, da prodaja New TT Bank skupini in s tem povezano prestrukturiranje zagotavljata, da banka New TT Bank dolgoročno uspešno posluje, da se pomoč omeji na najmanjši potrebni znesek in ne prihaja do neupravičenega izkrivljanja konkurence.
(268)
Vsi ukrepi pomoči iz preglednice 8 se morajo razglasiti za združljive z notranjim trgom.
7. OCENA POMOČI, DODELJENE SKUPINI
7.1 OBSTOJ IN ZNESEK POMOČI
(269)
Komisija mora ugotoviti obstoj državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe.
7.1.1 Obstoj pomoči in ukrepi, dodeljeni v okviru programa pomoči grškim bankam
7.1.1.1 Državna likvidnostna podpora, dodeljena na podlagi jamstva, in ukrepi državnih obligacijskih posojil (ukrep L1)
(270)
Komisija je v odločbah o odobritvi in podaljšanju programa pomoči grškim bankam (131) že ugotovila, da je likvidnostna podpora, dodeljena v okviru programa, pomoč. Znesek neodplačanih jamstev je 15. aprila 2011 znašal 13 600 milijonov EUR in je 30. novembra 2013 dosegel 13 932 milijonov EUR. Prihodnja likvidnostna podpora, dodeljena v okviru navedenega programa, bi prav tako pomenila pomoč.
7.1.1.2 Državna dokapitalizacija, dodeljena v okviru sheme dokapitalizacije (ukrep A)
(271)
Komisija je v odločbi z dne 19. novembra 2008 o programu pomoči grškim bankam že ugotovila, da bodo sredstva za dokapitalizacijo, dodeljena v okviru ukrepa dokapitalizacije v navedenem programu, pomenila pomoč. Skupina je prejela 950 milijonov EUR v obliki prednostnih delnic, kar je enako 2 odstotkoma tveganju prilagojene aktive skupine (132).
(272)
Grčija je leta 2010 uvedla več sprememb tehničnih parametrov navedenih prednostnih delnic. Glede na to, da se je s temi spremembami zvišalo nadomestilo državi, saj se kupon vsako leto zviša za 2 %, če se prednostne delnice ne odkupijo v petih letih, Komisija ugotavlja, da spremembe tehničnih parametrov skupini ne zagotavljajo nobene prednosti in zato ne vključujejo dodatne državne pomoči.
7.1.2 Obstoj pomoči pri izredni likvidnostni pomoči z državnim jamstvom (ukrep L2)
(273)
Komisija je v točki 51 Sporočila o bančništvu iz leta 2008 pojasnila, da zagotovitev sredstev centralnih bank finančnim institucijam ne pomeni pomoči, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji v zvezi s plačilno sposobnostjo finančne institucije, njenim zavarovanjem, obrestno mero, zaračunano finančni instituciji, in neobstojem posrednega jamstva države. Izredna likvidnostna pomoč banki z državnim jamstvom pomeni pomoč, saj ne izpolnjuje navedenih kumulativnih pogojev, in sicer predvsem zaradi dejstva, da je podprta z državnim jamstvom in dodeljena v povezavi z drugimi podpornimi ukrepi.
(274)
Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom izpolnjuje pogoje iz člena 107(1) Pogodbe. Ker ta ukrep vključuje državno jamstvo v korist grške centralne banke, bo vse izgube krila država. Zato ukrep vključuje državna sredstva. Izredna likvidnostna pomoč bankam omogoča, da dobijo sredstva, kadar nimajo dostopa do trga medbančnih posojil in rednih operacij refinanciranja Eurosistema. Zato izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom skupini zagotavlja prednost. Ukrep je selektiven, saj je izredna likvidnostna pomoč omejena na bančni sektor. Poleg tega izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom izkrivlja konkurenco, saj skupini omogoča, da še naprej deluje na trgu, ter preprečuje njen propad in izstop s trga. Prednost, zagotovljena skupini, vpliva na trgovino med državami članicami, saj je skupina dejavna v drugih državah članicah in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo ali bi bile lahko zainteresirane za delovanje v Grčiji.
(275)
Izredna likvidnostna pomoč z državnim jamstvom (ukrep L2) pomeni državno pomoč. Znesek izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom se je s časom spreminjal. 31. decembra 2012 je znašal približno 12 milijard EUR.
7.1.3 Obstoj pomoči pri ukrepih, dodeljenih iz sklada HFSF
7.1.3.1 Prva premostitvena dokapitalizacija (ukrep B1)
(276)
Komisija je v oddelku 5.1 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank že ugotovila, da je prva premostitvena dokapitalizacija državna pomoč. Prejeti kapital je znašal 3 970 milijonov EUR.
7.1.3.2 Druga premostitvena dokapitalizacija (ukrep B2)
(277)
Ukrep B2 je bil izveden s sredstvi iz sklada HFSF, ki vključujejo državna sredstva, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 47 sklepa o začetku postopka za skupino Eurobank.
(278)
Kar zadeva obstoj prednosti, se je delež kapitala skupine zaradi ukrepa B2 povečal v taki meri, da je lahko skupina še naprej delovala na trgu in imela dostop do financiranja iz Eurosistema. Poleg tega nadomestilo ukrepa B2 sestavljajo natečene obresti na obveznice instrumenta EFSF in dodatna provizija v višini 1 %. Ker je to nadomestilo občutno nižje od nadomestil za podobne kapitalske instrumente na trgu, skupina pod takimi pogoji na trgu nedvomno ne bi mogla zbrati kapitala. Zato je ukrep B2 skupini zagotovil prednost iz državnih sredstev. Ukrep je selektiven, saj je bil na voljo samo skupini.
(279)
Zaradi ukrepa B2 se je položaj skupine okrepil, saj je dobila finančna sredstva, ki jih je potrebovala, da bi lahko še naprej izpolnjevala kapitalske zahteve, kar je povzročilo izkrivljanje konkurence. Poleg tega bi lahko ukrep B2 prizadel trgovino med državami članicami, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.
(280)
Komisija meni, da ukrep B2 pomeni državno pomoč. Nacionalni organi so ga priglasili kot pomoč. Prejeti kapital je znašal 1 341 milijonov EUR.
7.1.3.3 Pismo o zavezi (ukrep B3)
(281)
Z ukrepom B3 se je sklad HFSF zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital, potreben za dokončanje dokapitalizacije skupine do zneska, ki ga je grška centralna banka zahtevala v okviru testa izjemnih situacij iz leta 2012. Sklad HFSF prejema sredstva od države. Zato Komisija ugotavlja, da pismo zagotavlja državna sredstva. Okoliščine, v katerih lahko sklad HFSF dodeli podporo finančnim institucijam, so točno določene in omejene z zakonom. Zato je uporabo navedenih državnih sredstev mogoče pripisati državi. Sklad HFSF se je zavezal, da bo zagotovil dodatni kapital v višini do 528 milijonov EUR.
(282)
Pismo o zavezi je skupini zagotovilo prednost, saj je deponente pomirilo, da bo lahko skupina pridobila celotni znesek potrebnega kapitala, oziroma, da bo sklad HFSF zagotovil kapital, če ga skupina ne bo mogla zbrati na trgu. Ta zaveza je olajšala tudi zbiranje zasebnega kapitala na trgu, saj je vlagatelje pomirila, da bo sklad HFSF zagotovil del kapitala, če ga skupina ne bo mogla pridobiti na trgu. Noben zasebni vlagatelj se ne bi zavezal, dokler ne bi poznal pogojev dokapitalizacije, in takrat skupina ni imela dostopa do kapitalskega trga.
(283)
Poleg tega bi lahko ukrep B3 prizadel trgovino med državami članicami in izkrivljal konkurenco, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.
(284)
Zato ukrep B3 pomeni pomoč in so ga grški organi 27. decembra 2012 priglasili kot državno pomoč.
7.1.3.4 Dokapitalizacija iz pomladi 2013 (ukrep B4)
(285)
Dokapitalizacija iz pomladi 2013 (ukrep B4) je preoblikovanje prve in druge premostitvene dokapitalizacije (ukrepa B1 in B2) in pisma o zavezi (ukrep B3) v trajno dokapitalizacijo v obliki navadnih delnic v višini 5 839 milijonov EUR. Ukrep B4 je preoblikovanje že dodeljene pomoči, zato še vedno vključuje državna sredstva, vendar ne zviša nominalnega zneska pomoči. Vseeno pa poveča prednost za skupino (in s tem izkrivljanje konkurence), saj je ta ukrep trajna dokapitalizacija in ne začasna dokapitalizacija, kot sta ukrepa B1 in B2. V primerjavi z ukrepom B3, ki je le zaveza in ne dejanska dokapitalizacija, je ukrep B4 zvišal kapitalsko ustreznost skupine in zato prinaša večjo prednost.
(286)
Komisija ugotavlja, da taka podpora ni bila dodeljena vsem bankam, ki delujejo v Grčiji. Komisija v zvezi z izkrivljanjem konkurence in vplivom na trgovino na primer ugotavlja, da je pomoč skupini omogočila poslovanje v drugih državah članicah, kot sta Romunija in Bolgarija. Likvidacija skupine bi povzročila prenehanje njenih dejavnosti v tujini prek likvidacije teh dejavnosti ali prodaje podjetij. Poleg tega zavarovalniške dejavnosti skupine v Grčiji konkurirajo dejavnostim odvisnih podjetij zavarovalnic iz drugih držav članic. Zato ta ukrep izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Ukrep B4 zato pomeni državno pomoč.
7.1.3.5 Sklepna ugotovitev o ukrepih B1, B2, B3 in B4
(287)
Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so državna pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek državne pomoči, vključene v ukrepih B1, B2, B3 in B4, je 5 839 milijonov EUR, kar je tudi znesek državne podpore, ki je bil skupini dejansko izplačan iz sklada HFSF.
(288)
V točki 31 Sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora Komisija poleg absolutnega zneska pomoči upoštevati tudi pomoč „v razmerju do tveganju prilagojene tehtane aktive banke“. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so bili dodeljeni v enoletnem obdobju, in sicer od aprila 2012 do maja 2013. Tveganju prilagojena aktiva skupine se je v tem obdobju spremenila. Zato se pojavi vprašanje, katera raven tveganju prilagojene aktive naj se uporabi, oziroma, ali naj se uporabi raven na začetku ali raven na koncu tega obdobja. Ukrepi B1, B2, B3 in B4 so namenjeni pokritju potrebe po kapitalu, ki jo je grška centralna banka določila marca 2012 (test izjemnih situacij iz leta 2012). Z drugimi besedami, potrebe po kapitalu, ki so jih pokrili navedeni ukrepi, so obstajale že marca 2012. Komisija zato meni, da bi bilo treba znesek pomoči, vključene v ukrepih B1, B2, B3 in B4, primerjati s tveganju prilagojeno aktivo skupine na dan 31. marca 2012. Opozoriti je treba tudi, da grška centralna banka potreb grških bank po kapitalu od marca 2012 do dokapitalizacije iz pomladi 2013 ni prilagodila navzgor ali navzdol glede na pridobitve teh bank. Ta dejavnik potrjuje, da so bili ukrepi B1, B2, B3 in B4 ukrepi pomoči, povezani s skupino v obsegu, v kakršnem je ta obstajala 31. marca 2012.
(289)
Prva in druga premostitvena dokapitalizacija in pismo o zavezi so skupaj znašali 5 839 milijonov EUR. Ta znesek je enak 13,8 odstotka tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. marca 2012.
7.1.3.6 Zaveza za dokapitalizacijo iz leta 2014 (ukrep C)
(290)
Skupina je 31. marca 2014 prejela pismo o zavezi sklada HFSF, s katerim se je ta zavezal k udeležbi pri povečanju delniškega kapitala skupine za znesek do 2 864 milijonov EUR (ukrep C). Zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 277, ta ukrep vključuje uporabo državnih sredstev. Ukrep pomeni prednost za skupino, saj zagotavlja, da bo lahko pridobila potrebni kapital, kar bo pomirilo deponente in skupini olajšalo zbiranje kapitala zasebnih vlagateljev.
(291)
Če zasebni vlagatelji ne bodo vpisali celotnega zneska povečanja kapitala, bo moral sklad HFSF izpolniti zavezo iz pisma o zavezi in dejansko vložiti kapital v skupino. Tak kapitalski vložek bi v primerjavi s pismom o zavezi pomenil večjo prednost v korist skupine. Za razliko od samega pisma o zavezi dejanski kapitalski vložek zviša kapitalsko ustreznost skupine.
(292)
Niti pismo o zavezi niti njegova morebitna izvedba v obliki dejanskega kapitalskega vložka nista skladna z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Tudi če bi sklad HFSF nove delnice kupil po enaki ceni kot zasebni vlagatelji, se okoliščine udeležbe sklada močno razlikujejo od okoliščin udeležbe zasebnih vlagateljev, ki bodo vpisali nove delnice. Sklad HFSF se je zavezal, da bo po potrebi vpisal celotni znesek povišanja delniškega kapitala, preden se kateri koli zasebni vlagatelj uradno zaveže k nakupu delnic. Zasebni vlagatelji, ki bodo kupili nove delnice, bodo prepričani, da bo skupina v vsakem primeru zbrala celotni znesek potrebnega kapitala, saj bo sklad HFSF deloval kot finančna podpora in kupil vse delnice, ki jih zasebni vlagatelji ne bodo vpisali. Poleg tega bo sklad HFSF sodeloval le, če bo zanimanje zasebnih vlagateljev za nakup po najnižji ceni iz objavljenega razpona cen nezadostno. Tako bo sklad HFSF zagotovil kapital, ki ga skupina ne bo mogla pridobiti na trgu, po enaki ceni za delnico. Zato sklad zagotavlja kapital v znesku ali po ceni, ki je trg ni pripravljen zagotoviti.
(293)
Ukrep C je selektiven, saj je bil dodeljen samo skupini. Položaj skupine se je okrepil, saj je dobila finančna sredstva, ki jih je potrebovala, da bi lahko še naprej izpolnjevala predpisane kapitalske zahteve, ki jih je določila grška centralna banka. Zato ukrep zagotavlja prednost, ki izkrivlja konkurenco. Poleg tega bi lahko ukrep C prizadel trgovino med državami članicami, saj skupina deluje na drugih evropskih bančnih trgih in finančne institucije iz drugih držav članic delujejo v Grčiji, zlasti na zavarovalniškem trgu.
(294)
Zaveza za dokapitalizacijo iz leta 2014 pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Znesek pomoči, vključene v tem ukrepu, je 2 864 milijonov EUR, kar je enako 7,5 odstotka tveganju prilagojene aktive skupine na dan 31. decembra 2013 (133).
| 3,310
| 1
|
2015/62012TB0252/62012TB0252_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 42
| 162
|
C_2015107SL.01003901.xml
30.3.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 107/39
Sklep Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2015 – Gretsch-Unitas in Gretsch-Unitas Baubeschläge/Komisija
(Zadeva T-252/12) (1)
(2015/C 107/51)
Jezik postopka: nemščina
Predsednik tretjega senata je odredil izbris zadeve.
(1) UL C 227, 28.7.2012.
| 23,455
| 1
|
2015/62014CJ0325/62014CJ0325_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,995
| 4,861
|
62014CJ0325
SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 19. novembra 2015 (
*
)
„Predhodno odločanje — Direktiva 2001/29/ES — Člen 3(1) — Priobčitev javnosti — Pojma ‚priobčitev‘ in ‚javnost‘ — Distribucija televizijskih programskih vsebin — Postopek, imenovan direktno dovajanje“
V zadevi C‑325/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo hof van beroep te Brussel (pritožbeno sodišče v Bruslju, Belgija) z odločbo z dne 17. junija 2014, ki je prispela na Sodišče 7. julija 2014, v postopku
SBS Belgium NV
proti
Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers (SABAM),
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi J. Malenovský (poročevalec) v funkciji predsednika senata, M. Safjan, sodnik, in K. Jürimäe, sodnica,
generalni pravobranilec: N. Wahl,
sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. junija 2015,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
—
za SBS Belgium NV P. Maeyaert in A. De Bleeckere, odvetnika,
—
za Belgische Vereniging van Auteurs Componisten en Uitgevers (SABAM) E. Marissens, odvetnik,
—
za francosko vlado D. Segoin in F.‑X. Bréchot, agenta,
—
za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
—
za Evropsko komisijo J. Samnadda in F. Wilman, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).
2
Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo SBS Belgium NV (v nadaljevanju: SBS) in Belgische Vereniging van Auteurs, Componisten en Uitgevers (SABAM) (belgijsko združenje avtorjev, skladateljev in založnikov) glede obveznosti plačila ustreznega nadomestila za oddajanje programskih vsebin s tehniko direktnega dovajanja.
Pravni okvir
3
V uvodnih izjavah 23 in 27 Direktive 2001/29 je navedeno:
„(23)
S to direktivo naj se nadalje uskladi avtorjeva pravica do priobčitve javnosti. To pravico je treba razumeti v širokem pomenu, ki zajema vsakršno priobčitev javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve. Ta pravica naj zajema vsako tovrstno oddajanje ali retransmisijo dela v javnost po žici ali na brezžični način, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Ta pravica naj ne zajema nobenih drugih dejanj.
[…]
(27)
Samo nudenje fizičnih zmogljivosti, ki olajšajo ali omogočijo priobčitev, še ne šteje za priobčitev v pomenu te direktive.“
4
Člen 3 te direktive, naslovljen „Pravica priobčitve del javnosti in pravica do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic“, določa:
„1. Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.
[…]
3. Pravice iz odstavka 1 in 2 se ne izčrpajo z nobenim dejanjem priobčitve javnosti oziroma dajanja na voljo javnosti, kot ju določa ta člen.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
5
SABAM, ki je organizacija za upravljanje avtorskih pravic, zastopa avtorje pri podeljevanju soglasja za uporabo njihovih avtorskopravno varovanih del s strani tretje osebe in pri pobiranju nadomestila za to uporabo.
6
Družba SBS je komercialna RTV-organizacija, ki oddaja v nizozemskem jeziku ter producira in razširja televizijske programske vsebine. Družba SBS v sklopu svoje radijske in televizijske dejavnosti upravlja več zasebnih komercialnih kanalov v Belgiji. Spored SBS obsega tako lastno produkcijo kot tudi programske vsebine, kupljene od domačih in tujih produkcijskih hiš in dobaviteljev programskih vsebin.
7
SBS oddaja svoje oddaje izključno s tehniko, ki je znana kot „direktno dovajanje“. Gre za dvostopenjski postopek, pri katerem družba SBS svoje signale s programsko vsebino prek zasebne povezave od točke do točke posreduje svojim distributerjem, kot so Belgacom, Telenet in TV Vlaanderen. V tej fazi javnost teh signalov ne more sprejemati. Distributerji nato signale prenašajo – v nekaterih primerih kodirane – svojim naročnikom, tako da naročniki programske vsebine – v nekaterih primerih z dekoderjem, ki jim ga da na voljo distributer – spremljajo na svojem televizorju. Glede na zadevnega distributerja se signali prenašajo po satelitu v primeru družbe TV Vlaanderen, po kablu v primeru družbe Telenet in po povezavi xDSL v primeru družbe Belgacom.
8
SABAM ocenjuje, da družba SBS kot RTV‑organizacija opravlja priobčitev javnosti v smislu člena 3 Direktive 2001/29, ko oddaja s tehniko direktnega dovajanja. Za to naj bi bilo potrebno dovoljenje imetnikov avtorskih pravic. Kot nadomestilo zahteva plačilo določenega zneska.
9
Družba SBS temu zahtevku nasprotuje. Meni, da zgolj distributerji in druge organizacije enake narave izvajajo priobčitev javnosti, ki je upoštevna z vidika avtorske pravice. Meni torej, da ni dolžna nobenega nadomestila.
10
Rechtbank van koophandel te Brussel (gospodarsko sodišče v Bruslju) je ugodilo zahtevku SABAM in družbi SBS naložilo plačilo skoraj milijon EUR iz naslova avtorskih pravic za leto 2009.
11
Družba SBS se je zoper sodbo navedenega sodišča pritožila na predložitveno sodišče.
12
V teh okoliščinah je hof van beroep te Brussel (pritožbeno sodišče v Bruslju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
Vprašanje za predhodno odločanje
13
S svojim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da RTV-organizacija opravlja priobčitev javnosti v smislu te določbe, ko svoje signale s programsko vsebino posreduje izključno distributerjem signalov, ne da bi bili ti signali med prenosom ali zaradi njega na voljo javnosti, ti distributerji pa te signale nato posredujejo svojim naročnikom, tako da si ti lahko ogledajo te programske vsebine.
14
Glede tega je treba poudariti, da je glavni cilj Direktive 2001/29 vzpostavitev visoke stopnje varstva avtorjev, kar jim omogoči ustrezno plačilo za uporabo njihovih del, posebno pri priobčitvi javnosti. Torej je treba pojem „priobčitev javnosti“ iz člena 3(1) te direktive razumeti široko, kot je poleg tega izrecno navedeno v uvodni izjavi 23 te direktive (sodba ITV Broadcasting in drugi, C‑607/11, EU:C:2013:147, točka 20 in navedena sodna praksa).
15
Sodišče je že presodilo, da pojem „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29 združuje dva kumulativna elementa, in sicer „priobčitev“ dela in priobčitev tega dela „javnosti“ (glej sodbo Svensson in drugi, C‑466/12, EU:C:2014:76, točka 16).
16
Glede, prvič, „priobčitve“, ta zajema kateri koli prenos varovanih del, ne glede na uporabljeno sredstvo ali tehnološki postopek (sodba Football Association Premier League in drugi, C‑403/08 in C‑429/08, EU:C:2011:631, točka 193).
17
Poleg tega mora vsako oddajanje ali retransmisijo dela s posebnim tehničnim sredstvom načeloma posebej dovoliti avtor zadevnega dela (sodba ITV Broadcasting in drugi, C‑607/11, EU:C:2013:147, točka 24).
18
V konkretnem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da RTV‑organizacija iz postopka v glavni stvari oddaja signale s programsko vsebino več distributerjem signalov, in sicer prek satelita, kabla ali povezave xDSL, torej z različnimi sredstvi ali tehnološkimi postopki.
19
Iz tega sledi, da je treba ta oddajanja, ne glede na to, ali so vzporedna ali ne, šteti za „priobčitev“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29.
20
Drugič, za to, da je podana „priobčitev javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, morajo biti, kot je bilo opozorjeno v točki 15 te sodbe, varovana dela dejansko priobčena „javnosti“.
21
Glede tega je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da pojem „javnost“ zajema nedoločeno število naslovnikov, potencialnih gledalcev, poleg tega pa mora biti število oseb dovolj veliko (glej v tem smislu sodbi SGAE, C‑306/05, EU:C:2006:764, točki 37 in 38, in ITV Broadcasting in drugi, C‑607/11, EU:C:2013:147, točka 32).
22
Vendar v položaju, kakršen je v zadevi v glavni stvari, kot je jasno razvidno iz vprašanja za predhodno odločanje, zadevna RTV‑organizacija oddaja signale s programsko vsebino individualnim in določenim distributerjem, ne da bi do njih potencialni gledalci lahko imeli dostop.
23
Zato dela, ki jih oddaja RTV‑organizacija, kot je ta iz postopka v glavni stvari, niso priobčena „javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29, temveč individualnim in določenim ponudnikom.
24
Ker sta sestavna elementa priobčenja javnosti, kot je bilo opozorjeno v točki 15 te sodbe, kumulativna in pogoj, da morajo biti varovana dela priobčena javnosti, ni izpolnjen, oddajanje, ki ga izvaja RTV‑organizacija, kot je ta iz postopka v glavni stvari, načeloma ne spada pod pojem „priobčenje javnosti“ v smislu člena 3(1) Direktive 2001/29.
25
Ob tem pa vnaprej ni mogoče izključiti, da bi se lahko v nekaterih položajih naročniki pri distributerjih, kot so ti iz zadeve v glavni stvari, šteli za „javnost“, na katero se nanaša prvotno oddajanje s strani RTV‑organizacije.
26
V zvezi s tem najprej ni sporno, da distributerji, kot so ti v konkretnem primeru, nikakor niso del take javnosti, v nasprotju s subjekti, kot so hoteli, na katere se nanašata dve zadevi, v katerih sta bili izdani sodbi SGAE (C‑306/05, EU:C:2006:764) in Phonographic Performance (Ireland) (C‑162/10, EU:C:2012:141).
27
Iz tega izhaja, da naročniki, ki so naslovniki oddajanja s strani zadevnih distributerjev, a priori ne smejo veljati za „novo“ javnost, na katero se prvotna priobčitev s strani RTV‑organizacije ni nanašala (glej a contrario sodbo SGAE, C‑306/05, EU:C:2006:764, točka 40).
28
Zato v zadevi v glavni stvari obstaja samo ena „javnost“, in sicer vsi naročniki posameznega distributerja.
29
V zvezi s tem je iz besedila vprašanja, kakor ga je zastavilo predložitveno sodišče, razvidno, da lahko naročniki teh distributerjev gledajo televizijske programske vsebine zaradi posredovanja teh distributerjev.
30
Sodišče pa je že presodilo, da je distribucija dela, ki ga z radiodifuzijo razširja ponudnik, kakršen je ta v tem primeru, svojim naročnikom opravljanje samostojnih storitev, ki se zagotavljajo za to, da se iz tega ustvari dobiček, saj navedene osebe naročnine ne plačajo RTV‑organizaciji, ampak temu ponudniku, in se ne plačuje za morebitne tehnične storitve, temveč za dostop do zadevne priobčitve in tako do varovanih del (glej po analogiji sodbo Airfield in Canal Digitaal, C‑431/09 in C‑432/09, EU:C:2011:648, točka 80).
31
Oddajanje s strani ponudnika v okoliščinah, kot so navedene v prejšnji točki te sodbe, torej ne pomeni zgolj tehničnega sredstva zaradi zagotavljanja ali izboljšanja sprejema izvornega oddajanja na območju pokritosti (glej po analogiji sodbo Airfield in Canal Digitaal, C‑431/09 in C‑432/09, EU:C:2011:648, točka 79).
32
Ob tem pa ni mogoče izključiti, da je lahko distributer v razmerju do RTV‑organizacije nesamostojen in da je njegovo opravljanje storitev distribucije zgolj tehnično, tako da je njegovo posredovanje zgolj tehnično sredstvo v smislu sodne prakse Sodišča (glej zlasti sodbi Football Association Premier League in drugi, C‑403/08 in C‑429/08, EU:C:2011:631, točka 194, ter Airfield in Canal Digitaal, C‑431/09 in C‑432/09, EU:C:2011:648, točki 74 in 79).
33
Če bi bil tak primer podan, kar preveri predložitveno sodišče, pa je naročnike pri zadevnih distributerjih mogoče šteti za javnost, ki jo zajema priobčitev s strani RTV‑organizacije, zaradi česar bi ta izvajala „priobčitev javnosti“.
34
Glede na vse te preudarke je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da se člen 3(1) Direktive 2001/29 razlaga tako, da RTV-organizacija ne opravlja priobčitve javnosti v smislu te določbe, če svoje signale s programsko vsebino posreduje izključno distributerjem signalov, ne da bi bili ti signali med prenosom ali zaradi njega na voljo javnosti, ti distributerji pa te signale nato posredujejo svojim naročnikom, tako da si lahko ti ogledajo te programske vsebine, razen če je posredovanje zadevnih distributerjev zgolj tehnično sredstvo, kar preveri predložitveno sodišče.
Stroški
35
Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da radijska in televizijska organizacija ne opravlja priobčitve javnosti v smislu te določbe, če svoje signale s programsko vsebino posreduje izključno distributerjem signalov, ne da bi bili ti signali med prenosom ali zaradi njega na voljo javnosti, ti distributerji pa te signale nato posredujejo svojim naročnikom, tako da si lahko ti ogledajo te programske vsebine, razen če je posredovanje zadevnih distributerjev zgolj tehnično sredstvo, kar preveri predložitveno sodišče.
Podpisi
(
*
) Jezik postopka: nizozemščina.
| 5,026
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/1e6c523b-5fdb-468a-8384-c509c3a38155_31
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,005
|
Návrh na rozhodnutie Európskeho Parlamentu a Rady, ktorým sa zriaďuje Európsky fond pre utečencov na obdobie rokov 2008 – 2013 ako súčasť všeobecného programu „Solidarita a riadenie migračných tokov“ {SEK(2005)435}
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 10,666
| 18,387
|
Odobrena proračunska sredstva Sklada dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih krijejo države članice za ukrepe, navedene v tej odločbi. Prispevek Skupnosti v podporo projektov v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 4, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa. To se lahko poveča na 60 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v večletnih smernicah Komisije, kot je določeno v členu 19. Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada. 5. Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let glede na redna poročila o napredku. Člen 17 Strokovna pomoč na pobudo Komisije 1. Na pobudo in/ali v imenu Komisije lahko Sklad financira pripravljalne, nadzorne, upravne ukrepe in ukrepe za strokovno podporo ter ukrepe vrednotenja, revizije in pregleda, ki so potrebni za izvajanje te odločbe v mejah 0,20 % letnih dodeljenih sredstev Sklada. 2. Ti ukrepi vključujejo: (a) študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada; SL 151 SL 1. 2. 1. 2. (b) ukrepe, predvsem informacijske ukrepe, ki so usmerjeni na partnerje, upravičence do pomoči Sklada in javnost; (c) (d) vzpostavitev, delovanje in povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, pregled in vrednotenje; izboljševanje metod vrednotenja in izmenjavo podatkov in praks na tem področju. Člen 18 Strokovna pomoč držav članic Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira pripravljalne, upravljalne, spremljevalne, informacijske in nadzorne ukrepe, ukrepe vrednotenja ter ukrepe za okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada. Letni znesek, namenjen strokovni pomoči, ne sme preseči 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, ter dodatnih 30 000 EUR. POGLAVJE IVNAČRTOVANJE PROGRAMOV Člen 19 Sprejetje strateških smernic Komisija za vsako večletno programsko obdobje sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila pomoči Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju vračanja in ukrepov, ki jih je Skupnost sprejela na področju nezakonitega priseljevanja, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za zadevno obdobje. Za cilje Sklada iz točk (a) in (b), odstavka 1, člena 3 te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja: – vračanja državljanov tretjih držav, ki nimajo potnih listov ali drugih identifikacijskih dokumentov; – vračanja državljanov tretjih držav, ki jih sporazum o ponovnem sprejemu ali državni dvostranski sporazumi o ponovnem sprejemu ne zajemajo, zaradi krepitve obveznosti v okviru mednarodnega prava, ki vsebuje določbe o ponovnem sprejemu svojih državljanov; – vračanja državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, ki niso prišli iz ali niso prebivali v tej državi kot njeni državljani, v določeno državo; – vračanja posebej ranljivih skupin. SL 152 SL Za cilj Sklada iz točke (c), odstavka 1, člena 3 te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja poznavanja skupnih standardov v celotni EU in vključevanja teh standardov v vsakdanje procese upravljanja vračanja v upravnih organih držav članic. 3. Komisija sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na prvo večletno programsko obdobje (2008–2010), najkasneje 31. marca 2007, in tiste, ki se nanašajo na drugo večletno programsko obdobje (2011–2013), 31. marca 2010. 4- Strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom, navedenim v členu 52(2). Člen 20 Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov 1. Vsaka država članica predlaga za vsako programsko obdobje in na podlagi strateških smernic iz člena 19 osnutek večletnega programa, ki vključuje naslednje elemente: (a) (b) opis trenutnega položaja v državi članici glede načela integriranega upravljanja vračanja, sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepov in politik, ki se nanašajo na prostovoljno in prisilno vračanje, pristopa k ukrepom ponovnega vključevanja in trajnosti vračanja, vzpostavitve zmogljivosti pristojnih upravnih in sodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim; analizo zahtev v zadevni državi članici v smislu sodelovanja s konzularnimi organi in službami za priseljevanje tretjih držav, ukrepov in politik, ki se nanašajo na prostovoljno in prisilno vračanje, pristopa k ukrepom ponovnega vključevanja trajnosti vračanja, vzpostavitve zmogljivosti pristojnih upravnih in sodnih organov ter sodelovanja z ostalimi državami članicami, ki je povezano z zgoraj navedenim, in navedbo operativnih ciljev, ki so zasnovani za izpolnjevanje teh zahtev v obdobju, ki ga zajema večletni program; in (c) predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog; (d) navedbo, ali je ta strategija združljiva z drugimi regionalnimi, državnimi instrumenti in instrumenti Skupnosti; (e) podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko z uporabo omejenega števila kazalnikov za izvajanje, rezultate in učinek, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalniki morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog; (f) osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsako leto predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja; (g) izvedbene določbe za večletni program, vključno z: SL 153 SL – – – – imenovanjem vseh organov s strani držav članic, ki so našteti v členu 25; opisom sistemov izvajanja, spremljanja, nadzora in vrednotenja; opredelitvijo postopkov za sprostitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost; določbami za zagotovitev oglaševanja večletnega programa. Države članice izdelajo vsak večletni program v tesnem sodelovanju s partnerji, navedenimi v členu 13. Države članice predložijo svoj osnutek večletnega programa najkasneje štiri mesece zatem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje. Komisija oceni predlagani večletni program glede na naslednje: (a) (b) (c) njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami, opredeljenimi v členu 19; relevantnost, ustreznost in pričakovane rezultate strategije in operativne prednostne teme, ki jih predlaga država članica; skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih ustanovi država članica za izvajanje ukrepov Sklada z določbami, navedenimi v tej odločbi; (d) na njegovo ravnanje skladno s pravom Skupnosti, predvsem s pravom Skupnosti, ki je usmerjeno na zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi, glede na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje. Kjer Komisija meni, da večletni program ni skladen s strateškimi smernicami ali ni v skladu z določbami te odločbe, ki določa sisteme za upravljanje in nadzor, zahteva, da država članica ustrezno revidira predlagani program. Komisija odobri vsak večletni program v štirih mesecih po uradni predložitvi, v skladu s postopkom, navedenim v členu 52(2). Člen 21 Revizija večletnih programov Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, zlasti ob upoštevanju sklepov Sveta. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju. Komisija sprejme odločbo o odobritvi revizije večletnega programa čimprej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. 2. 3. 4. 5. 6. 1. 2. SL 154 SL Člen 22 Letni programi 1. 2. 3. 4. Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih delovnih programov. Komisija državam članicam najkasneje do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka, kar se izračuna, kot je navedeno v členu 15. Države članice najkasneje do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in vključuje: (a) splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa; (b) opis nalog, ki jih izvajajo odgovorni organi pri izvajanju letnega programa; (c) predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki bi pokril strokovno pomoč v okviru člena 17 z namenom izvajanja letnega programa. Pri preučevanju predloga države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka, in sprejme odločbo o financiranju Sklada najkasneje do 1. marca zadevnega leta. Odločba navaja znesek, dodeljen državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni. POGLAVJE VSISTEMI ZA UPRAVLJANJE IN NADZOR Člen 23 Izvajanje Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejme potrebna izvedbena pravila. Člen 24 Splošna načela sistemov za upravljanje in nadzor Sistemi za upravljanje in nadzor večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo: (a) (b) jasno opredelitev nalog teles in/ali služb, ki izvajajo upravljanje in nadzor, ter jasno razdelitev nalog znotraj vsakega telesa in/ali službe; jasno ločitev nalog med telesi in/ali službami upravljanja, potrjevanja izdatkov in nadzora ter znotraj vsakega telesa in/ali službe; SL 155 SL (c) ustrezna sredstva za vsako telo ali službo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad; (d) učinkovite ureditve notranjega nadzora odgovornega organa in kakršnega koli pooblaščenega organa; (e) zanesljive sisteme računovodstva, spremljanja in finančnega poročanja v računalniški obliki; (f) učinkovite sisteme poročanja in spremljanja, če je izvajanje nalog poverjeno; (g) podrobni priročniki s postopki v zvezi z nalogami, ki se izvajajo; (h) učinkovite ureditve za revizijo delovanja sistema; (i) sisteme in postopke za zagotavljanje zadostne revizijske sledi; (j) postopke, ki se nanašajo na poročanje in spremljanja nepravilnosti ter na vračanje neupravičeno plačanih zneskov. Člen 25 Imenovanje organov 1. Za vsak večletni program država članica imenuje: (a) odgovorni organ: funkcionalno telo države članice ali državni organ z javnimi pooblastili ali telo, ki ga imenuje država članica, ki je odgovorno za upravljanje večletnih in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za vso komunikacijo s Komisijo; (b) organ za potrjevanje: državni organ z javnimi pooblastili ali neodvisno telo katere koli službe za odobravanje odgovornega organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji; (c) revizijski organ: državni organ z javnimi pooblastili ali neodvisno telo katere koli službe za odobravanje odgovornega organa, ki ga imenuje država članica in je odgovoren za preverjanje pravilnega izvajanja sistema za upravljanje in nadzor; (d) pooblaščeni organ; (e) telo za presojo spoštovanja pravnega reda, ki se vsakič imenuje v času, ko se Komisiji predloži osnutek večletnega programa. Komisija lahko sprejme imenovani revizijski organ kot telo za presojo spoštovanja pravnega reda, če ima ta ustrezne zmogljivosti in je neodvisno. Svoje delo mora opravljati v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. 2. Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose s temi organi in telesi ter njihove odnose s Komisijo. SL 156 SL 3. 4. 1. Ob upoštevanju člena 24(b) lahko naloge nadzora in potrjevanja izvaja isto telo ali ista služba. Pravila za izvajanje členov 26 do 29 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2). Člen 26 Odgovorni organ Odgovorni organ je lahko telo države članice same, državno telo z javnimi pooblastili ter telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja javno službo. Kadar država članica imenuje odgovorni organ, ki ni telo države članice, določi vse ureditve, ki urejajo njene odnose z navedenim organom in odnose le-tega s Komisijo. 2. Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje. Ti so naslednji: (a) je pravna oseba, razen kjer je funkcionalno telo države članice; (b) ima potrebno infrastrukturo, da lahko komunikacija z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo poteka brez težav; (c) dela v upravnem okviru, kar mu omogoča pravilno izvajanje nalog in preprečevanje kakršnega koli navzkrižja interesov; (d) je sposoben uporabiti pravila za upravljanje sredstev Skupnosti; (e) (f) ima finančne zmogljivosti in sposobnost za upravljanje sorazmerno z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati; ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami in jezikovnimi spretnostmi za administrativno delo v mednarodnem okolju. 3. Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno denarno podporo, da lahko v obdobju 2007–2013 pravilno in neprekinjeno izvaja svoje naloge. Člen 27 Naloge odgovornega organa 1. Odgovorni organ je odgovoren za učinkovito, uspešno in pravilno upravljanje ter izvajanje večletnega programa. Njegove naloge so predvsem: (a) posvetovanje z ustreznimi partnerji (nevladnimi organizacijami, lokalnimi organi, pristojnimi mednarodnimi organizacijami, socialnimi partnerji itd. ) na podlagi partnerstva, določenega v skladu s členom 13; SL 157 SL (b) predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 20 in 22; (c) organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov; (d) organizacija postopkov izbire in dodeljevanja sredstev Sklada za sofinanciranje v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in izključevanja različnih nepovratnih sredstev; (e) prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje upravičencem; (f) zagotavljanje skladnosti in dopolnjevanja med sofinanciranjem v okviru Sklada ter sofinanciranjem s strani drugih ustreznih finančnih instrumentov države članice in Skupnosti; (g) preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev ter preverjanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; (h) (i) (j) zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje podrobnih računovodskih podatkov za vsak ukrep v letnih programih v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje; zagotavljanje, da upravičenci in druga telesa, ki so udeležena pri izvajanju ukrepov, ki jih sofinancira Sklad, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z operacijo; zagotavljanje, da se vrednotenja večletnih programov iz člena 49 izvedejo v rokih, ki jih določa ta odločba, in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico; (k) vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43; (l) zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad; (m) zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in revizijah, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil; (n) priprava in predložitev poročil, poročil o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje, in zahtevkov za plačila Komisiji; (o) izvedba dejavnosti informiranja in svetovanja; ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad; (p) sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah. SL 158 SL 2. 1. 2. Upravljalne dejavnosti odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev strokovne pomoči, navedenih v členu 18. Člen 28 Poverjanje nalog s strani odgovornega organa Če so vse ali neketere naloge odgovornega organa poverjene pooblaščenemu organu, odgovorni organ natančno opredeli področje uporabe poverjenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje poverjenih nalog, ki so v skladu s pogoji, določenimi v členu 26. Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja poverjenih nalog in opis uporabljenih sredstev. Člen 29 Organ za potrjevanje 1. Organ za potrjevanje večletnega programa (a) potrdi, da: i ii je poročilo o izdatkih točno, izhaja iz zanesljivih računovodskih sistemov in temelji na preverljivih dokaznih dokumentih, so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili ter da so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, in v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; (b) se za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvajanju postopkov in revizij v zvezi z izdatki, ki so vsebovani v poročilih o izdatkih; (c) za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti; (d) hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki; (e) po potrebi skupaj z obrestmi zagotovi povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih nepravilnosti, ter da se ohranjajo evidence o izterljivih zneskih in o vračanju stroškov Komisiji, če je to mogoče z odbitkom od naslednjega poročila o izdatkih. SL 159 SL 2. Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev strokovne pomoči iz člena 18, če se spoštujejo prerogative tega organa, navedene v členu 24. Člen 30 Revizijski organ 1. Revizijski organ večletnega programa ima naslednje naloge: (a) (b) zagotoviti, da se revizije izvajajo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, da se preveri učinkovitost sistema za upravljanje in nadzor večletnega programa; zagotoviti, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih preveri prijavljen upravičenih izdatkov za vsak letni program; (c) Komisiji posredovati v šestih mesecih od potrditve večletnega programa revizijsko strategijo, ki pokriva telesa, ki bodo izvajala revizijo iz točk a) in b), uporabljane metode, metodo vzorčenja za revizije ukrepov, ki jih podpira Sklad, ter okvirni načrt revizij, ki zagotavlja, da so glavni upravičenci sofinanciranja s strani Sklada revidirani in revizije enakomerno porazdeljene čez celotno programsko obdobje; Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami…. , …… in ………… 77, ali če se skupni sistemi uporabljajo za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu s točko (c) odstavka 1 predloži enotna združena revizijska strategija. Revizijski organ pripravi osnutek končnega poročila o izvajanju letnih programov, opredeljenih v členu 50(2), ki zajema: (a) letno poročilo o presoji, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih za upravljanje in nadzor programa. (b) mnenje o tem, ali sistem za upravljanje in nadzor deluje učinkovito, da daje zadovoljiva zagotovila o pravilnosti poročil o izdatkih, ki so bila predložena Komisiji, ter o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov. (c) izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za plačila glede končnega plačila ter zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov, ki jih vsebuje končno poročilo o izdatkih. 2. 3. 77 Vnesi sklicevanje na odločbe o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce, Sklada za zunanje meje in Sklada za vključevanje. SL 160 SL 4. 5. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 1. Če revizije iz odstavka 1 izvaja telo, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da imajo takšna telesa ustrezno neodvisnost in da je delo opravljeno po mednarodno sprejetih revizijskih standardih. Dejavnosti revizijskega organa ali telesa iz odstavka 4, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev strokovne pomoči iz člena 18, če se spoštujejo prerogative tega organa, navedene v členu 24. POGLAVJE VIPREVERJANJA Člen 31 Odgovornosti držav članic Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov. Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov za upravljanje in nadzor iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti. Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo nepravilnosti. Te sporočijo Komisiji in jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih. Če se zneskov, ki so bili upravičencem izplačani neupravičeno, ne da izterjati, je država članica odgovorna za povrnitev zneskov, ki so izgubljeni za proračun Evropskih skupnosti. Države članice so v prvi vrsti odgovorne za finančni nadzor ukrepov in zagotovijo, da se sistemi upravljanja in revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov. Države članice sodelujejo s Komisijo pri zbiranju statističnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje člena 15. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 5 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2). Člen 32 Sistemi za upravljanje in nadzor Pred sprejetjem večletnega programa države članice zagotovijo, da so sistemi za upravljanje in nadzor vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celem programskem obdobju. SL 161 SL 2. 3. Skupaj s predložitvijo vsakega osnutka večletnega programa države članice Komisiji predložijo tudi opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo, ki se izvajajo v navedenih organih in telesih, revizijskega organa in katerega koli telesa, ki izvaja revizije v okviru njegove odgovornosti. V treh mesecih od predložitve vsakega osnutka večletnega programa Komisiji države članice predložijo poročilo, ki ga pripravi telo za presojo spoštovanja pravnega reda, v katerem opredeli rezultate ocene sistemov in daje mnenje o njihovi skladnosti s členi 24 do 30. Če mnenje vsebuje pridržke, poročilo navede pomanjkljivosti in njihovo resnost. V soglasju s Komisijo države članice izdelajo načrt korektivnih ukrepov in časovni razpored za njihovo izvajanje. 4. Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 3 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2). Člen 33 Odgovornosti Komisije 1. 2. 3. 4. 5. Komisija se v skladu s postopkom iz člena 32 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme za upravljanje in nadzor, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih poročil o presoji in lastnih revizij prepriča, da sistemi v obdobju izvajanja večletnih programov učinkovito delujejo. Brez poseganja v revizije držav članic lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov za upravljanje in nadzor, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj en delovni dan pred pregledom. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah. Komisija lahko zahteva od držav članic, da izvedejo preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah. Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe. Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti in se z njimi dopolnjujejo. Člen 34 Sodelovanje z nadzornimi telesi držav članic 1. Komisija sodeluje z revizijskimi organi večletnih programov, da uskladijo svoje nadzorne načrte in revizijske metode, in zagotovi takojšno izmenjavo rezultatov SL 162 SL revizij sistemov za upravljanje in nadzor, da se najbolje izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela. Komisija v roku treh mesecev ali na prvem sestanku po prejemu revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30, sporoči svoje pripombe. 2. Komisija pri določanju svoje revizijske strategije opredeli tiste večletne programe, (a) (b) ki so v skladu s sistemom, določenim v členu 32, in za katere niso bili podani nobeni pridržki ali pridržkov po korektivnih ukrepih ni več; ter za katere je revizijska strategija revizijskega organa v skladu s členom 30 zadovoljiva in kjer so bila podana zadostna zagotovila, da sistemi za upravljanje in nadzor delujejo učinkovito na podlagi rezultatov revizij Komisije in države članice. Za navedene programe lahko Komisija obvesti zadevne države članice, da se bo prvenstveno zanašala na mnenje revizijskega organa glede pravilnosti, zakonitosti in regularnosti prijavljenih izdatkov in da bo revizije na kraju samem izvajala samo v izjemnih okoliščinah. POGLAVJE VII FINANČNO POSLOVODENJE Člen 35 Izpolnjevanje pogojev za pridobitev pomoči – izjave o izdatkih 1. 2. 3. Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatka, ki je nastal upravičencem pri izvajanju ukrepov, in ustrezen prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev. Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili upravičenci. To se upraviči s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti. Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je omenjeno v odločbi Komisije o sofinanciranju, navedeni v členu 22(4). Sofinancirani ukrepi ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka izpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči. 4. Naslednji izdatki ne bodo upravičeni do prispevka iz Sklada: – DDV; – posojilne obresti; – nakup zemljišča za znesek, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov za zadevni ukrep; – stanovanja. SL 163 SL 5. Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 4, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenem v členu 52(2). Člen 36 Celost plačil upravičencem Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena nadaljnja posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence. Člen 37 Uporaba eura Vsi zneski, omenjeni v odločbah o financiranju s strani Komisije, v obveznostih in plačilih Komisije ter zneski potrjenih izdatkov in zahtevkov za plačila držav članic se podajo in izvršijo v eurih. Člen 38 Obveznosti Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, navedene v členu 22(4). Člen 39 Plačila – predhodno financiranje 1. 2. 3. 4. Plačila prispevkov s strani Komisije iz Skladov se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi. Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja in plačila razlike. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica. Predhodno plačilo, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju odločbe o financiranju. Drugo predhodno plačilo se izplača najkasneje v treh mesecih potem, ko je Komisija odobrila poročilo o napredku o izvajanju letnega programa in ko se v skladu s členom 29 točko a in členom 35 pripravi potrjena izjava o izdatkih, po kateri je razvidno, da je porabljenih najmanj 70 % zneska predplačila. Znesek drugega predhodnega plačila s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o sofinanciranju, ali vsekakor ne presega salda med zneskom sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, in prvim predhodnim plačilom. SL 164 SL 5. 6. 1 2. 3. 4. 5. Obresti, ki jih ustvari predhodno financiranje, se dodelijo zadevnemu programu in jih je treba odšteti od zneska javnih izdatkov, ki je prijavljen v končnem poročilu o izdatkih. Zneski, izplačani v predhodnem financiranju, se ob zaključku letnega programa brišejo iz računovodske evidence. Člen 40 Plačila razlike Komisija plača razliko pod pogojem, da je v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost stroškov, opredeljenih v letni odločbi o sofinanciranju s strani Sklada, prejela naslednje dokumente: (a) potrjeno izjavo o izdatkih in zahtevek za plačilo razlike ali izjavo o povračilu, pravilno izdelano v skladu s točko a) člena 29 in členom 35; (b) končno poročilo o izvajanju letnega programa, vključno s podatki, določenimi v členu 51; (c) poročilo o presoji, mnenje in izjavo, ki je določena v členu 30(2). Plačilo razlike je odvisno od potrditve končnega poročila o izvajanju in izjave o veljavnosti za zahtevek plačila razlike. Če odgovorni organ v sprejemljivi obliki in do roka ne uspe zagotoviti dokumentov, ki so zahtevani v odstavku 1, Komisija odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti iz proračuna iz ustreznega letnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo predhodnega financiranja. Samodejni postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno opusti za tiste zneske zadevnih projektov, kjer v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih 6 mesecev. V 3 mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopka upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte. Obdobje devetih mesecev, ki je navedeno v odstavku 1, se prekine, če Komisija sprejme odločbo o začasni opustitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu z določbami iz člena 42. Obdobje se znova začne od datuma, ko je država članica obveščena o odločbi Komisije, navedeni v členu 42(3). Brez poseganja v določbe člena 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov, omenjenih v odstavku 1, obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi izdatki in izdatki, ki se priznajo kot upravičeni. Država članica ima na voljo tri mesece za predložitev svojih pripomb. SL 165 SL 6. 7. 1. V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja razliko, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane državam članicam. Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača razliko v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente, ki so navedeni v odstavku 1 zgoraj. Odobritev razlike proračunskih obveznosti se razveljavi v šestih mesecih po plačilu. Člen 41 Prekinitev Rok plačila prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 za največ šest mesecev, če obstajajo dvomi o pravilnem delovanju sistemov za upravljanje in nadzor, ali navedeni odredbodajalec potrebuje dodatne podatke od državnih organov pri postopku spremljanja ugotovitev v letnem pregledu, ali če sumi, da so v prijavljenih izdatkih prikazane resne nepravilnosti, ugotovljene ali domnevane. Komisija takoj obvesti zadevno državo članico in odgovorni organ o razlogih za prekinitev. Država članica čim prej sprejme potrebne ukrepe za odpravo nepravilnosti. 2. Obdobje največ šestih mesecev se podaljša za nadaljnje obdobje največ šestih mesecev, če se izkaže, da je potrebno sprejeti odločbo v skladu s členoma 42 in 45. Člen 42 Opustitev 1. Celotno predhodno financiranje in plačila razlike ali samo del le-teh lahko Komisija začasno opusti, kadar: (a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu za upravljanje in nadzor programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila in za katero še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali (b) je izdatek iz potrjenega poročila o izdatkih povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali (c) država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32. 2. 3. Komisija se lahko odloči za začasno opustitev predhodnega financiranja in plačil razlike po tem, ko je državi članici ponudila možnost predložitve ugotovitev v roku treh mesecev. Komisija prekliče začasno opustitev predhodnega financiranja in plačil razlike, ko preceni, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo zaustavitev opustitve plačil. SL 166 SL 4. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za sprejetje odločbe o zmanjšanju neto zneska ali preklicu prispevka Skupnosti k letnemu programu v skladu s členom 46. Člen 43 Hranjenje dokumentov V vsaki državi članici odgovorni organ zagotavlja, da ostanejo vsi dokazni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega letnega programa dostopni Komisiji in Računskemu sodišču. Dokumenti se hranijo vsaj za obdobje treh let po zaključku letnega programa, brez poseganja v pravila glede državnih pomoči. To obdobje se prekine v primeru sodnih postopkov ali na obrazloženo zahtevo Komisije. Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov. POGLAVJE VIII FINANČNI POPRAVKI Člen 44 Finančni popravki držav članic 1. 2. Države članice so v glavnem odgovorne za preiskovanje nepravilnosti brez poseganja v pristojnosti Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Ukrepajo na podlagi dokazov kakršne koli večje spremembe, ki vpliva na naravo ali na pogoje za izvajanje ali nadzor pomoči, ter izvedejo potrebne finančne popravke. Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov. Popravki, ki jih izvedejo države članice, se izvršijo z izterjavo celotnega ali delnega prispevka Skupnosti. Država članica upošteva naravo in težo nepravilnosti ter finančno izgubo, ki je povzročena Skladu. Države članice v letno poročilo, poslano Komisiji, v skladu s členom 50(2) vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program. Popravki države članice obsegajo preklic dela ali celote prispevka Skupnosti in, kjer se znesek ne povrne v roku, ki ga določa ustrezna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2). 3. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti. SL 167 SL 1. 2. 1. 2. Člen 45 Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali preglede, ki jih izvajajo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi določbami, izvajajo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, glede ukrepov, ki jih financira Sklad in glede sistemov za upravljanje in nadzor, če to sporočijo najmanj en delovni dan prej. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih. Komisija lahko zahteva od zadevne države članice, da izvede pregled na kraju samem, da preveri pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki ali pooblaščeni zastopniki Komisije lahko sodelujejo pri teh pregledih. Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, začasno opusti predhodno financiranje ali končno plačilo v skladu s členom 42. Člen 46 Merila za popravke Če država članica ni naredila popravkov v obdobju, določenem v členu 42(2), in če ni bilo sklenjenega nobenega sporazuma, se lahko Komisija v treh mesecih odloči, da prekliče del ali celoten prispevek Skupnosti letnemu programu, kadar ugotovi, da: (a) (b) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu za upravljanje in nadzor programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan; je izdatek v potrjenem poročilu o izdatkih nepravilen in ni bil popravljen s strani države članice pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka; (c) država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka. Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice. Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je potrebno uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer nepravilnosti povezan s poročilom o izdatkih, za katerega je bilo v letnem poročilu izdano pozitivno zagotovilo v skladu s točko b) člena 30(3), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki nasprotujejo tej domnevi. 3. Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu. SL 168 SL 4. 1. 2. Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o nepravilnostih in vseh odgovorov države članice. Člen 47 Vračilo Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati Komisiji, se izplača pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/200278. Ta rok je zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga. Iz vsake zamude pri vračilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri glavnih operacijah refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je postavljen rok, ter povečana za tri in pol odstotne točke. Člen 48 Obveznosti držav članic Finančni popravki Komisije ne posegajo na področje obveznosti države članice, da v skladu s členom 46 izterjujejo sredstva. POGLAVJE IXSPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA Člen 49 Spremljanje in vrednotenje 1. 2. 3. Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada. Komisija v partnerstvu z državami članicami Sklad redno vrednoti, da bi ocenila relevantnost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na cilje, opredeljene v členu 2. Komisija tudi oceni dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti. Člen 50 Poročila 169 78 UL L 351, 28. 12. 2002. SL SL 1. V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev vrednotenja in spremljanja projekta. 2. 3. 4. V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku izvajanja in izpolnitvi določenih ciljev. Odgovorni organ najkasneje v devetih mesecih po roku za upravičenost izdatkov, določenem v odločbi za sofinanciranje za vsak letni program, Komisiji predloži končno poročilo o izvajanju in končno izjavo o izdatkih v skladu s členom 35. Države članice najkasneje do 30. junija 2012 (za obdobje 2008–2010) in 30. junija 2015 (za obdobje 2011–2013) Komisiji predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži: (a) poročilo o uporabi meril, določenih v členu 15, za letno razdelitev sredstev državam članicam, najkasneje do 30. junija 2010; skupaj s predlogi za spremembe, če je potrebno; (b) vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kvalitativnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, najkasneje do 31. decembra 2010; (c) poročilo o naknadnem vrednotenju, najkasneje do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013). Člen 51 Končno letno poročilo 1. Poročila iz člena 50(2) vsebujejo naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja letnih in večletnih programov: (a) finančno in operativno izvajanje letnega programa; (b) napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo, kjer in kadar je to mogoče, fizičnih kazalnikov, kazalnikov izvajanja, rezultatov in učinkov vsake prednostne naloge; (c) potrebna dejanja, ki jih je izvršil odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitost izvajanja, zlasti: – – ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov; povzetek vseh večjih problemov, ki so nastali pri izvajanju operativnega programa, in vseh sprejetih ukrepov; SL 170 SL – – uporabo strokovne pomoči; ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in obveščenosti javnosti o letnih in večletnih programih. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v roku dveh mesecev sprejme odločbo o vsebini letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži odgovorni organ. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto. POGLAVJE X KONČNE DOLOČBE Člen 52 Odbor Komisiji pri delu pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ki ga je ustanovila Odločba o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“. /… 79 („odbor“). Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Odbor sprejme svoj poslovnik. 2. 1. 2. 3. Člen 53 Pregled Evropski parlament in Svet pregledata to odločbo na predlog Komisije najpozneje do 30. junija 2013. Člen 54 Začetek veljavnosti Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008. 79 Vnesi sklicevanje na odločbe o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce, Sklada za zunanje meje in Sklada za vključevanje. SL 171 SL Člen 55 Naslovniki Ta odločba je naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Predsednik Za Svet Predsednik SL 172 SL FINANCIAL STATEMENT LEGISLATIVE FINANCIAL STATEMENT 1. NAME OF THE PROPOSAL: Programme “Solidarity and Management of Migration Flows “ Proposal for a Council Decision establishing the “European Refugee Fund” for the period 2008-2013 Proposal for a Council Decision establishing the “European Fund for the Integration of Third-Country nationals” for the period 2007-2013 Proposal for a Decision of the European Parliament and the Council establishing the “European Return Fund” for the period 2008-2013 Proposal for a Decision of the European Parliament and the Council establishing the “External Borders Fund” for the period 2007-2013 2. ABM / ABB FRAMEWORK 1802 – External Frontiers, visa policy and free movement of people 1803 – Common Immigration and Asylum Policies 3. BUDGET LINES 3. 1. Budget lines (operational lines and related technical and administrative assistance lines (ex- B. A lines)) including headings : Financial Perspectives 2007 - 2013: Heading 3. 3. 2. Duration of the action and of the financial impact: 2007-2013 3. 3. Budgetary characteristics (add rows if necessary) : Budget line Type of expenditure New EFTA contribution Contributions from applicant countries Heading in financial perspective European Refugee Fund Non- Diff NO NO No No 3 SL 173 SL of Integration Third-country nationals European Return Fund External Borders Fund comp Non- comp Non- comp Non- comp Diff Diff Diff Yes NO No No 3 Yes NO No No 3 Yes NO No No 3 SL 174 SL 4. SUMMARY OF RESOURCES 4. 1. Financial Resources (Current Prices) 4. 1. 1. Summary of commitment appropriations (CA) and payment appropriations (PA) Section no. 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 -… Total EUR million (to 3 decimal places) Expenditure type Operational expenditure (8. 1) Commitment Appropriations (CA) European Refugee Fund Emergency measures Integration of Third- country Nationals European Return Fund External Borders Fund a a a a a 60,000 140,000 140,000 150,000 200,000 204,200 208,600 1. 102,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 68,600 95,000 126,000 205,000 265,000 305,000 360,000 400,000 1. 756,000 0,000 39,000 60,000 100,000 150,000 200,000 200,000 749,000 170,000 170,000 220,000 285,000 320,000 400,000 570,000 2. 135,000 SL 175 SL Payment Appropriations (PA) European Refugee Fund Emergency measures Integration of Third- country Nationals European Return Fund External Borders Fund b b b b b 54,771 105,000 150,000 145,000 175,000 202,100 206,400 64,529 1. 102,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 9,800 68,600 47,500 110,500 165,500 235,000 285,000 332,500 380,000 200,000 1. 756,000 0,000 19,500 49,500 80,000 125,000 175,000 200,000 100,000 749,000 85,000 170,000 195,000 252,500 302,500 360,000 485,000 285,000 2. 135,000 Administrative expenditure within reference amount (8. 2. 4) Technical & administrative assistance (NDA) 1,300 European Refugee Fund c 1,600 1,500 1,600 1,850 1,550 1,800 11,200 Technical & administrative assistance (NDA) Technical & administrative assistance (NDA) Technical & administrative assistance (NDA) Emergency measures Integration of Third- country Nationals European Return Fund c c c SL 0,200 0,200 0,200 0,200 0,200 0,200 0,200 1,400 1,100 1,750 1,700 2,150 2,550 2,850 2,900 15,000 0,000 1,400 1,500 1,600 1,700 1,750 2,050 10,000 176 SL Technical & administrative assistance (NDA) External Borders Fund TTOOTTAALL RREEFFEERREENNCCEE AAMMOOUUNNTT Commitment Appropriations Payment Appropriations c a+c b+c 1,600 2,250 2,300 2,650 2,900 2,650 2,650 17,000 339,000 492,000 642,000 818,000 994,000 1. 183,000 1. 398,000 5. 866,000 201,271 422,000 577,000 730,500 906,500 1. 088,400 1. 290,800 649,529 5. 866,000 Administrative expenditure not included within reference amount Human resources 8,856 and associated expenditure (NDA) 7,587 8. 2. 5 d 10,044 11,232 12,420 13,392 13,608 77,139 Administrative costs, other than human resources and associated costs, not included in reference amount (NDA) 0,676 0,732 0,746 0,761 0,777 0,792 0,808 5,292 8. 2. 6 Total indicative financial cost of intervention 347,263 TOTAL CA including cost of Human Resources e a+c+d+e 501,588 652,790 829,993 1. 007,197 1. 197,184 1. 412,416 5. 948,431 TOTAL PA including cost of Human Resources b+c+d+e 209,534 431,588 587,790 742,493 919,697 1. 102,584 1. 305,216 649,529 5. 948,431 SL 177 SL Co-financing details If the proposal involves co-financing by Member States, or other bodies (please specify which), an estimate of the level of this co-financing should be indicated in the table below (additional lines may be added if different bodies are foreseen for the provision of the co-financing): EUR million (to 3 decimal places) n + 1 n + 2 n + 3 n + 4 Year n n + 5 and later Total Co-financing body …………………… TOTAL CA including co- financing f a+c +d+ e+f 4. 1. 2. Compatibility with Financial Programming X Proposal is compatible with next financial programming 2007-2013 Proposal will entail reprogramming of the relevant heading in the financial (cid:133) perspective. (cid:133) Proposal may require application of the provisions of the Interinstitutional Agreement80 (i. e. flexibility instrument or revision of the financial perspective). 4. 1. 3. Financial impact on Revenue (cid:133) Proposal has no financial implications on revenue x Proposal has financial impact – the effect on revenue is as follows: NB: All details and observations relating to the method of calculating the effect on revenue should be shown in a separate annex. 80 See points 19 and 24 of the Interinstitutional agreement. SL 178 SL Budget line Revenue EUR million (to one decimal place) Situation following action 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Prior to action [Year n-1] a) Revenue in absolute terms 3. 7 3. 7 4. 8 6. 2 7 8. 8 12. 5 b) Change in revenue ∆ (Please specify each revenue budget line involved, adding the appropriate number of rows to the table if there is an effect on more than one budget line. ) The Proposal for a Decision of the European Parliament and the Council establishing the “External Borders Fund” constitutes a development of the Schengen acquis within the meaning of the Agreement concluded by the Council of the European Union and the Republic of Iceland and the Kingdom of Norway concerning the association of those two States with the implementation, application and development of the Schengen acquis. This Decision also constitutes a development of the provisions of the Schengen acquis within the meaning of the Agreement signed by the European Union, the European Community and the Swiss Confederation on the latter's association with the implementation, application and development of the Schengen acquis. Contribution : 2,19 % (2004 figures). 4. 2. Human Resources FTE (including officials, temporary and external staff) – see detail under point 8. 2. 1. Annual requirements 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Total number human resources of 70,25 82 93 104 115 124 126 SL 179 SL 5. CHARACTERISTICS AND OBJECTIVES 5. 1. Need to be met in the short or long term 5. 1. 1. European Refugee Fund : The existing financial instrument supporting the implementation of the common asylum policy is the European Refugee Fund. Its objective is set by the Treaty establishing the European Community (Article 63. 2. b): to promote a balance of efforts between Member States in receiving and bearing the consequences of receiving refugees and displaced persons. More specifically, the aim of the ERF is to express solidarity at Community level and to alleviate the pressures felt by Member States most affected by reception of refugees and displaced persons in facing the consequences of this reception, which includes reception conditions during asylum procedure (and ensuring fair and efficient asylum procedure), integration of recognised refugees and promoting voluntary return solutions for rejected asylum seekers and refugees who wish to return to their country of origin. Furthermore, the European Refugee Fund is one of the instruments of a Common Asylum policy, and as such the measures supported by the Fund should seek to complement and support EU legislation in order to support the progressive implementation of a Common Asylum System at all levels (common legislation and development of common best practices). The ERF is an important part of an overall policy for building a common European asylum policy. Reducing divergence between asylum systems and progressive implementation of common standards at EU level will have a cost, which will be greater for Member States with larger number of asylum seekers and refugees, but also to new Member States. The Community should contribute to correcting those imbalances and to supporting Member States in complying with their obligations81. Finally, account must also be taken of the other objectives being formulated in related policies, such as the integration of third country nationals and management of illegal immigration. 5. 1. 2. Integration of Third-country nationals : The common basic principles adopted by Governments at the JLS Council on 19 November 2004 underline the need for a holistic approach to integration of migrants. It is stated that not only within Member States but also at the European level, steps are needed to ensure that the focus on integration is a mainstream consideration in policy formulation and implementation, while at the same time specific policies for integrating third-country nationals are being developed. 81 In drawing the impact assessment, and formulating the policy options available, account has been taken of previously established objectives underlying the European Refugee Fund and their likely achievement. Account also has to be taken of completion of other objectives (legislation) and the level of complementarity already achieved or soon to be achieved with these. SL 180 SL In accordance with the common basic principles, the specific policies for integrating legally residing immigrants in Member States, envisage to: • Provide opportunity for immigrants and create incentives to integrate and overcome language difficulties and/or problems relating to understanding the norms, values and traditions of the host society or satisfying job requirements; • Be pro-active in the design and implementation of national introduction programmes and activities, the capacity building of migrant organisations and of their interlocutors at all level of government; • Recognise new challenges in migratory pressure and address them through a successful integration strategy, either because the Member States concerned have only been welcoming immigrants over the last few years, such as the Member States in the south of the EU, or because they are at the eve of a period of more immigration, as is the case in some of the new Member States; • Overcome shortcomings in infrastructure at local, regional and national levels to deal with migratory inflows, and promote coherence between policy design and its implementation on the ground; • Combat intolerance and prejudice among the host population, and to raise awareness of the importance of diversity in society, including among public and private sector service providers; • Promote dialogue and consultation between political decision makers and local communities on the challenges faced by migrants, about their needs and circumstances and about ways of improving their position. To achieve such policies, in particular to promote the integration of third country nationals having recently arrived and been admitted by a Member State to reside in its territory, the following specific objectives should be pursued, turning into concrete action the common basic principles: (1) (2) (3) Facilitate the organization and implementation of admission programmes for economic migrants, strengthening their integration component and anticipating the needs of third-country nationals. Contribute to the organisation and implementation of introduction programmes and activities for third country nationals, by way of capacity building, policy development and implementation. Increase civic, cultural and political participation of third country nationals in the host society, in order to promote their active citizenship and recognition of fundamental values. SL 181 SL (4) (5) (6) Strengthen the capacity of Member States’ public and private service providers to interact with third country nationals and their organizations and to answer better the needs of different groups of third country nationals Strengthen the ability of the host society to adjust to increasing diversity by targeting integration actions at the host population. Strengthen the capacity of Member States to monitor and evaluate integration policies. 5. 1. 3. European Return Fund The policy objective in this area is to support and encourage Member State efforts to improve the management of the return of illegal third country nationals in all aspects, taking account of Community legislation in this area. In particular, the following specific objectives should be pursued: 1. 2. 3. to promote the introduction of integrated return management procedures by all Member States and to improve the operation and organisation of existing procedures; to strengthen co-operation between Member States in the conception and implementation of integrated return management procedures and practices; to ensure the effective and uniform application of common standards on return. These aims will be pursued through actions such as: • the development of effective and lasting operational co-operation between Member State authorities and consular and immigration services in third countries, with a view to facilitating the receipt of travel documents for the return of third country nationals and ensuring speedy and successful removal procedures; • developing co-operation between Member States in the collection and dissemination of information on their country of origin to potential returnees; • increasing the number of illegal migrants opting to return voluntarily by encouraging this through better targeted and more attractive assisted voluntary return programmes and other means; • simplifying enforced return procedures and improving the capacity of courts to deal with cases, with a view to reducing the period of detention of those awaiting forced removal without infringing their basic rights; SL 182 SL • formulating joint integrated return plans, including implementing joint voluntary return programmes in respect of particular countries or regions and arranging joint flights, thus reinforcing the message of an effective management of migration flows by the EU; • implement joint return operations, thus making better use of existing national resources and expertise for the common good of the fight against illegal immigration throughout the EU • encouraging exchange of information, support, advice and best practice between Member States in dealing with the return of people to specific countries and/or of particularly vulnerable groups; • establishing joint arrangements for the reception of those returning in countries of origin, former residence or transit in co-operation with the countries concerned; • developing measures to ensure the effective reintegration of people in their country of origin or former residence after they return; • improving the capacity of competent authorities to enforce removal decisions with full respect for the rights of the people concerned and for their dignity in accordance with relevant EU standards; • ensuring the provision of specific assistance to vulnerable groups such as children, the elderly, people with disabilities, pregnant women and those who have been subjected to torture, rape or other serious forms of psychological, physical or sexual violence. 5. 1. 4. External Borders Fund Given the uneven division of responsibility between Member States for controlling the external borders of the EU, the policy objectives to achieve are: 1. 2. 3. 4. to improve the efficiency of controls and thereby the effectiveness of the management and protection of external borders in order to reduce illegal entry and increase the security of the internal EU area of free movement; to make it easier and faster for authorised travellers to enter the EU in conformity with the Schengen acquis while protecting the EU against illegal entry; to achieve a uniform application of the EU law by Member States and an overall efficiency of national border guards in carrying out their tasks in accordance with EU law; to enhance the efficiency of the issuing of visas and the implementation of other pre-frontier checks. SL 183 SL These general aims can be translated into a series of specific and operational objectives of which the key ones, in terms of added value and cost-effectiveness for the European Union, would be the following: • improving efficiency of control and surveillance measures through the use of state of the art technological means; • establishing the necessary infrastructures to improve efficient flow management at border crossing points; • enhancing the capacity of the human resources allocated to border management, for instance by implementing the common core curriculum to be set up by the Agency; • improving the coordination and information exchange at national level for all relevant authorities involved in securing effective border control; • reducing as much as possible illegal entries at external borders through operations in third countries, in cooperation with these countries; • enhancing the coordination and cooperation between Member States as regards the implementation of the common visa policy. 5. 2. Value-added of Community involvement and coherence of the proposal with other financial instruments and possible synergy 5. 2. 1. European Refugee Fund The discussion on the policy options available to achieve solidarity in the field of asylum policy was inevitably influenced by the existing financial instrument, the European Refugee Fund. At the time of its renewal last year, different options have been considered The above assessment on the different model is valid to date. The current proposal will therefore merely extend the programming period of the ERF II until the end of the new financial perspectives, i. e. to change its end date from end 2010 to the end of 2013. Moreover, to take into account the establishment of the Return Fund, the need for an adjustment of the strand on return in the European Refugee Fund was considered necessary. Currently, the European Refugee Fund supports actions for the voluntary return of persons who have applied for international protection or who are enjoying international protection in the Member States. In practice, in terms of returns, this covers a wide spectrum of situations, from those who, having been granted refugee status, decide to return to their countries of origin to those who decide to return because they have had applications refused and have few prospects in the Member State and who, in the absence of alternatives, decide to avail themselves of the arrangements made to facilitate voluntary return. SL 184 SL The following options were examined: 1. 2. 3. To leave the ERF as it is and limit the Return Fund to illegal immigrants; To exclude all return measures relating to asylum seekers, refugees and other beneficiaries of protection from the ERF and to transfer support for such measures to the Return Fund; To only transfer the support for measures relating to rejected asylum seekers to the Return Fund and maintain the support by the ERF for the voluntary return of asylum seekers and persons benefiting from international protection The third option was the chosen option 5. 2. 2. Integration of Third-country nationals Following the adoption of the legislative framework establishing a common immigration policy and in view of the solidarity provision in the new Constitutional Treaty, setting-up a financial instrument would provide support and incentives for the Member States to develop integration policies for integration of third-country nationals admitted in accordance with the legislative framework laid down in both national and Community law. Here, different models for financial support were considered: 1. 2. 3. joint projects and Integration of Community actions (e. g. the ARGO framework model or the INTI programme): third-country nationals is funded via Integration of third-country nationals is solely funded within a mainstreaming instrument, such as the European Social Fund (ESF) Integration of third-country nationals is funded within a separate instrument expressing solidarity between Member States on the basis of the number of third country nationals legally present in the Member States. The ex ante evaluation demonstrated the need to opt for a separate instrument on integration for third country nationals in complementarity with the ESF mainstreaming approach. To respond to the specific challenges in the area of integration of third-country nationals, the instrument would intervene in six specific areas: • Improving the implementation of admission programmes. Facilitating a rapid and smooth integration of those migrants who have been explicitly invited to contribute to Member States’ societies. In many Member States it is recognised that these persons in particular provide a valuable contribution to economic growth. Their arrival is commonly seen as important to counteract the prospective decline in the EU’s work force in future years. Action should be taken to prepare their integration even before they arrive in the territory of the Member States. SL 185 SL • The implementation of introduction programmes and introductory activities. The early stages of a third country national’s residence in the Member State are of particular importance. Introduction programmes and activities express the investment host societies are willing to make in the future, by: providing opportunity for migrants to learn the language of the host country to learn about ways of doing things, so increasing their chances of being self-sufficient as soon as possible finding employment; increasing the incentive and motivation for migrants to integrate; making it easier for young migrants, in particular, to integrate and so prevent identity problems and reduce delinquency: facilitating the development of targeted and flexible integration policies and activities, taking account of the special needs of third-country nationals and encouraging the development of new and innovative approaches to integration. • Promoting active citizenship through civic, cultural, religious and political participation. These activities can contribute by increasing the knowledge of migrants of the history, traditions, norms, values and local customs of the host society, facilitating the dialogue between different religious communities; encouraging migrants to take responsibility and an active part in local community life, increasing their understanding of political processes and encouraging them to participate in decision making processes and increasing their possibilities of applying for citizenship. In short, active citizenship can highlight skills and open up avenues to third country nationals to realise their full potential in host societies. • Supporting capacity building in public and private sector service providers in Member States. Much interaction between third country nationals and other citizens takes place in such mainstream organisations as schools, hospitals, communal housing societies etc. Opening up these providers through diversity management will reinforce the motivation and willingness of third country nationals to participate in society. This can be achieved by: making service providers more aware of diversity issues and helping them to develop inter-cultural communication skills; increasing co-operation between local, regional and national authorities responsible for integration and helping to bring about better coordination between the design of policy and its operation on the ground; raising awareness of the benefits of putting in place an effective policy for managing diversity; increasing co-operation between local, regional and national authorities responsible for integration and helping to bring about better coordination between the design of policy and its operation on the ground; raising awareness of the benefits of putting in place an effective policy for managing diversity. • Helping society to adjust to diversity by making the host population more aware of the true facts about migration and about the people concerned, increasing tolerance towards other cultures and religions and so helping to strengthen social cohesion, increasing dialogue and interaction between migrants and the host population and actively involving private bodies (including SME) in the integration process. • Policy development, monitoring and evaluation of policies and strategies by: stimulating the collection of relevant data on migration in the Member States so SL 186 SL providing the basis for informed discussion and decision-making; ensuring that the effectiveness of integration efforts are assessed on an ongoing basis and that programmes are responsive to immigrants needs; enabling policy-makers across the EU to learn from past experience not only of policies pursued in their own countries but also of those pursued elsewhere, so helping to improve the policies implemented in the future across Member States. The Integration Fund will build on past experience, namely the pilot projects on integration of third country nationals (INTI) started in 2002 with a budget of € 4 million. Nearly 300 applications were received in the first two years, applying for more than € 85 million whereas the total budget available was only €10 million. The pilot projects complement the policy outlined in the Communication on Immigration, integration and employment adopted in June 2003 in which the Commission presented its views on how to elaborate comprehensive and multi-dimensional policies on the integration of legally residing third-country nationals. According to the Communication integration policy should be based on two fundamental underlying principles: First of all that the principle of subsidiarity prevails clearly demonstrating that the primary responsibility for the elaboration and implementation of integration policies lies with the Member States, and secondly, the holistic approach which will ensure integration of immigrants into all aspects of society and which requires that a two-way approach - implying that the responsibility for integration lies both with the receiving society as well as with the arriving immigrant - is applied. The pilot projects supports networks and the transferral of information and good practices between Member States, regional and local authorities and other stakeholders in order to facilitate open dialogue and identify priorities for national integration policies and the actions also support new innovative projects which promote integration of third-country nationals. To continue the encouragement of a more structured policy development in the field of integration as initiated by INTI, the financial instrument should be complemented by actions facilitating co-operation between Member States and exchange of best practices (Community actions). The Integration Fund will work in complementarity with the ESF and the ERF. 5. 2. 3. European Return Fund A distinct fund established with the particular objective of supporting an integrated return management policy seems best equipped to achieve the objectives set out above. By creating a separate instrument which is targeted at return, the specific problems identified with respect to persuading or coercing illegal migrants to leave the country in which they are residing can be addressed. The Return Fund will need to work in complementarity with the other financial instruments mentioned in the extended impact assessment – the ERF, AENEAS– each of which addresses specific aspects of the return to their country of origin or former residence. SL 187 SL The European Return Fund will seek to promote the development of integrated set of return measures aiming at putting in place in Member States an effective programme.
| 31,679
| 1
|
2022/62022TN0227/62022TN0227_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 152
| 488
|
C_2022244SL.01003902.xml
27.6.2022
SL
Uradni list Evropske unije
C 244/39
Tožba, vložena 27. aprila 2022 – Cylus Cyber Security/EUIPO – Cylance (CYLUS)
(Zadeva T-227/22)
(2022/C 244/53)
Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: Cylus Cyber Security Ltd (Tel Aviv, Izrael) (zastopnica: S. Bailey, odvetnica)
Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)
Druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe: Cylance, Inc. (Irvine, Kalifornija, Združene države)
Podatki o postopku pred EUIPO
Prijavitelj: tožeča stranka pred Splošnim sodiščem
Zadevna sporna znamka: prijava besedne znamke Evropske unije CYLUS – zahteva za registracijo št. 17 801 952
Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom
Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 21. februarja 2022 v zadevi R 692/2022-4
Predloga
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
—
izpodbijano odločbo razveljavi;
—
EUIPO naloži plačilo stroškov.
Navajani tožbeni razlog
—
Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta.
| 9,658
| 1
|
2013/52013XC1115(03)/52013XC1115(03)_SL.txt_9
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 6,862
| 21,898
|
2.9 KRATKOROČNE TERJATVE IN NADOMESTILA
v mio. EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
Globe
2.9.1
4 090
3 125
Države članice
2.9.2
6 270
2 693
Aktivne časovne razmejitve
2.9.3
3 368
3 267
Druge terjatve in nadomestila
2.9.4
311
392
Skupaj
14 039
9 477
Po ocenah zajema ta postavka skupaj 13 729 milijonov EUR (leta 2011: 8 955 milijonov EUR) v zvezi z nemenjalnimi posli.
2.9.1
Globe
Ta postavka se nanaša na zneske za izterjavo v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v višini 4 357 milijonov EUR (leta 2011: 3 369 milijonov EUR), zmanjšane za odpis v višini 267 milijonov EUR (leta 2011: 244 milijonov EUR).
V zvezi s temi terjatvami so bila za globe, ki 31. decembra 2012 niso bile poravnane, prejeta jamstva v skupni vrednosti 2 513 milijonov EUR (leta 2011: 3 012 milijonov EUR). Treba je omeniti, da je 1 471 milijonov EUR teh terjatev zapadlo v plačilo po 31. decembru 2012.
2.9.2
Države članice
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja:
EKJS
1 172
1 439
EKSRP
14
23
ZIRP
44
37
SAPARD
136
142
Odpis
(814)
(771)
Skupaj
552
870
Izterljiv plačani DDV
44
41
Lastna sredstva:
Določena na računu A
45
29
Določena na posebnem računu
1 294
1 263
Lastna sredstva, ki jih je treba še prejeti
3 617
—
Odpis
(773)
(779)
Drugo
16
114
Skupaj
4 199
627
Druge terjatve do držav članic:
Pričakovana izterjava zneskov predhodnega financiranja
1 220
963
Drugo
255
192
Skupaj
1 475
1 155
Skupaj
6 270
2 693
Terjatve v zvezi z EKJS in razvojem podeželja
Ta postavka zajema predvsem terjatve do držav članic na dan 31. decembra, kakor so jih te prijavile in potrdile 15. oktobra. Terjatve, nastale po tej prijavi do 31. decembra, se ocenijo. Komisija oceni tudi odpis terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Ta popravek vrednosti ne pomeni, da se Komisija odpoveduje prihodnji izterjavi teh zneskov. V popravek je vključeno tudi zmanjšanje za 20 %, kar ustreza znesku, ki ga države članice lahko zadržijo za kritje upravnih stroškov.
Terjatve v zvezi z lastnimi sredstvi
Precejšnje povečanje terjatev do držav članic je mogoče razložiti predvsem s 3 617 milijoni EUR lastnih sredstev, ki naj bi bila prejeta do 31. decembra 2012 v zvezi s spremembama proračuna št. 5/2012 in št. 6/2012. Ti spremembi proračuna sta bili sprejeti 21. novembra 2012 in 12. decembra 2012. V skladu s členom 10 Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 so bili vpisi, ki ustrezajo popravkom prispevkov iz naslova BND, opravljeni prvi delovni dan januarja 2013.
Treba je upoštevati, da lahko države članice zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja, zato so zgoraj navedeni zneski prikazani brez tega deleža. Na podlagi ocen, ki so jih poslale države članice, je bil od terjatev do držav članic odštet ustrezen odpis. Vendar to ne pomeni, da se Komisija odpoveduje izterjavi zneskov, ki jih zajema ta popravek vrednosti.
2.9.3
Aktivne časovne razmejitve
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Prehodno nezaračunani prihodki
3 002
2 952
Odloženi stroški
351
296
Drugo
15
19
Skupaj
3 368
3 267
Glavni znesek, vknjižen v to postavko, so prehodno nezaračunani prihodki:
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Lastna sredstva
2 388
2 644
Namenski prejemki za kmetijstvo za november in december
218
111
Kohezijski sklad, sklad za regionalni razvoj in sklad za razvoj podeželja: finančni popravki
276
16
Drugi prehodno nezaračunani prihodki
120
181
Skupaj
3 002
2 952
2.9.4
Druge terjatve in nadomestila
V to postavko so vključene predvsem izterjave zneskov predhodnega financiranja, izterjava stroškov ter drugi prihodki iz upravnih in operativnih dejavnosti.
2.10 KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE
v mio. EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
Predhodno financiranje
2.10.1
9 548
8 089
Vnaprej plačani odhodki
2.10.2
3 690
2 918
Skupaj
13 238
11 007
2.10.1
Predhodno financiranje
v mio. EUR
Vrsta upravljanja
31.12.2012
31.12.2011
Neposredno centralizirano upravljanje
3 289
3 048
Posredno centralizirano upravljanje
3 908
3 037
Decentralizirano upravljanje
301
330
Deljeno upravljanje
1 008
761
Skupno upravljanje
844
803
Predhodno financiranje s strani drugih institucij in agencij
198
110
Skupaj
9 548
8 089
Sedanje stanje predhodnega financiranja ima dva različna dela: bruto predhodno financiranje in časovne razmejitve, izvršene pri tem predhodnem financiranju (da odražajo s tem povezane ocenjene odhodke, ki so nastali ob koncu leta). Za pravilno analizo spreminjanja stanja čistega kratkoročnega predhodnega financiranja iz enega leta v drugo je treba upoštevati oba elementa.
Po eni strani se je v letu 2012 bruto kratkoročno predhodno financiranje v okviru deljenega upravljanja zmanjšalo za dodatne 3 milijarde EUR zaradi precejšnjega napredka pri postopkih zaključevanja programov iz predhodnega programskega obdobja 2000–2006. Po drugi strani pa so se časovne razmejitve pri tem predhodnem financiranju zmanjšale za 3,3 milijarde EUR, kar je povzročilo skupno povečanje čistega kratkoročnega predhodnega financiranja za 0,3 milijarde EUR. Razlog za ti gibanji leži v prekrivanju prejšnjega programskega obdobja 2000–2006 (ki je zdaj v fazi zaključevanja) in sedanjega programskega obdobja 2007–2013. Medtem ko je predhodno financiranje, povezano s prejšnjim programskim obdobjem, ocenjeno kot v celoti porabljeno (tj. čisto stanje nič), je predhodno financiranje v okviru tekočega programskega obdobja na dan 31. decembra 2012 ocenjeno kot samo delno porabljeno. Za preostali del se ocenjuje, da bo porabljen v letu 2013 ali pozneje.
Podobno stanje je opaženo v neposrednem centraliziranem upravljanju, kjer se je bruto predhodno financiranje zmanjšalo za 741 milijonov EUR, medtem ko se je čisto predhodno financiranje rahlo povečalo za 241 milijonov EUR.
2.10.2
Vnaprej plačani odhodki
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Instrumenti finančnega inženiringa
1 358
1 126
Sheme pomoči
2 332
1 792
Skupaj
3 690
2 918
2.11 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI
v mio. EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
Denarna sredstva brez omejitev:
2.11.1
Računi pri zakladnicah in centralnih bankah
2 203
7 450
Tekoči računi
967
1 099
Računi izločenih sredstev
38
43
Prerazporeditve (denarna sredstva na poti)
(1)
(5)
Skupaj
3 207
8 587
Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom in vezanim vlogam
2.11.2
2 345
2 028
Denarna sredstva z omejitvami
2.11.3
5 122
8 320
Skupaj
10 674
18 935
2.11.1
Denarna sredstva brez omejitev
Denarna sredstva brez omejitev zajemajo vsa sredstva, ki jih ima EU na svojih računih (pri zakladnici ali centralni banki) v vsaki državi članici in državi Efte ter na tekočih računih, na računih izločenih sredstev in v manjših zneskih gotovine.
Precejšnje zmanjšanje denarnih sredstev brez omejitev je bilo v glavnem posledica zmanjšanja računov pri zakladnicah in centralnih bankah. Končno stanje leta 2012 je bilo bistveno nižje od končnega stanja leta 2011 zaradi visoke stopnje izvrševanja proračuna za leto 2012. Poleg tega so bili dodatni viri denarnih sredstev, povezani s spremembama proračuna št. 5/2012 in št. 6/2012, prejeti šele v letu 2013.
2.11.2
Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom in vezanim vlogam
Zneski, prikazani v tej postavki, so predvsem denarni ustrezniki (1 845 milijonov EUR), ki jih v imenu Komisije upravljajo upravitelji, in sicer za namene izvajanja posebnih programov finančnih instrumentov, ki se financirajo iz proračuna EU, in druge vezane vloge (500 milijonov EUR). Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom, se tako lahko uporabljajo le v zadevnem programu finančnih instrumentov. Ob koncu leta so bile za finančne instrumente, ki jih upravljajo upravitelji, prevzete obveznosti za 100 milijonov EUR, ki jih druge strani še niso črpale.
Kot je pojasnjeno v pojasnilu 2.4.1, je predstavitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev ter denarnih sredstev in njihovih ustreznikov od leta 2012 drugačna. Za leto 2012 ta postavka vključuje denarna sredstva in njihove ustreznike Jamstvenega sklada, medtem ko skupni znesek za leto 2011 ne vključuje 302 milijonov EUR denarnih sredstev in njihovih ustreznikov Jamstvenega sklada za leto 2011, ki so bili prikazani v nekratkoročnih za prodajo razpoložljivih finančnih sredstvih. Če bi bila nova predstavitev, vključno s prikazom denarnih sredstev, ki pripadajo vsem finančnim instrumentom v ločeni vrstici, uporabljena pri pripravi zaključnega računa za leto 2011, bi bila primerjalna podatka 963 milijonov EUR za tekoče račune in 2 466 milijonov EUR za denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom in vezanim vlogam.
2.11.3
Denarna sredstva z omejitvami
Denarna sredstva z omejitvami se nanašajo na zneske, prejete v zvezi z globami, ki jih je naložila Komisija, v še odprtih zadevah. Te globe so knjižene na posebnih depozitnih računih, ki se ne uporabljajo za nobeno drugo dejavnost. Če je bila zoper njih vložena pritožba oziroma še ni znano, ali bo druga stranka vložila pritožbo, je zadevni znesek prikazan kot pogojna obveznost v pojasnilu 5.2.
Zmanjšanje denarnih sredstev z omejitvami je posledica dveh glavnih razlogov: po eni strani je prišlo do številnih končnih odločitev Sodišča, ki so se nanašale na večje zneske, po drugi strani pa se je povečala uporaba posebej za globe ustanovljenega sklada (sklad BUFI). Od 1. januarja 2010 vse začasno plačane globe upravlja Komisija v tem skladu in jih vlaga v finančne instrumente, razvrščene kot za prodajo razpoložljiva finančna sredstva (glej pojasnili 2.4 in 2.8).
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
2.12 POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI ZAPOSLENIH
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Pokojnine – osebje
37 528
30 617
Pokojnine – drugi
968
777
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja
4 007
3 441
Skupaj
42 503
34 835
Razlog za znatno povečanje pokojninske obveznosti je precejšnje zmanjšanje uporabljene diskontne stopnje, zaradi česar se močno poveča aktuarska izguba za zadevno leto.
2.12.1
Pokojnine – osebje
V skladu s členom 83 kadrovskih predpisov so izplačila dajatev po pokojninskem sistemu zaposlenih (PSEO – (Pension Scheme of European Officials) pokojninski sistem za evropske uradnike) odhodki proračuna EU. Sistem se ne financira, vendar države članice skupaj jamčijo za izplačilo teh dajatev v skladu z lestvico, določeno za financiranje teh odhodkov. Poleg tega uradniki s plačevanjem obveznega prispevka prispevajo eno tretjino k dolgoročnemu financiranju tega sistema.
Obveznosti iz naslova pokojninskega sistema so bile ocenjene na podlagi števila zaposlenih in upokojenih uslužbencev na dan 31. decembra 2012 ter na ta dan veljavnih pravil iz kadrovskih predpisov. Ta ocena je bila opravljena v skladu z metodologijo MRSJS 25 (in torej računovodskim pravilom EU št. 12). Metoda, uporabljena za izračun te obveznosti, je tako imenovana metoda predvidenih kreditnih točk (projected unit credit method). Glavne aktuarske predpostavke, na razpolago na dan ocenjevanja in uporabljene pri ocenjevanju:
Pokojnine osebja
31.12.2012
31.12.2011
Nominalna diskontna stopnja
3,6 %
4,9 %
Pričakovana stopnja inflacije
2,0 %
1,8 %
Realna diskontna stopnja
1,6 %
3,0 %
Verjetnost poroke: moški/ženske
84 %/38 %
84 %/38 %
Splošna rast plač / revalorizacija pokojnin
0 %
0 %
Tablice umrljivosti za mednarodne javne uslužbence iz leta 2008
Sredstvo se še naprej pripoznava
Sredstvo se še naprej pripoznava
Gibanje bruto obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih
v mio. EUR
Pokojnine osebja
Zdravstveno zavarovanje
Bruto obveznost ob koncu prejšnjega leta
34 233
3 711
Stroški službovanja / običajni stroški
1 144
—
Stroški obresti
1 043
—
Izplačane dajatve
(1 243)
—
Aktuarske izgube
6 691
567
Spremembe zaradi novo zaposlenih
93
—
Bruto obveznost ob koncu zadevnega leta
41 961
4 278
Korekcijski koeficienti, ki se uporabljajo za pokojnine
1 022
se ne uporablja
Odbitek davkov na pokojnine
(5 455)
se ne uporablja
Sredstva pokojninskega načrta
se ne uporablja
(271)
Čista obveznost ob koncu zadevnega leta
37 528
4 007
2.12.2
Pokojnine – drugi
Ta postavka zadeva obveznost, ki se nanaša na pokojninske obveznosti do članov in nekdanjih članov Komisije, Sodišča EU (in Splošnega sodišča) ter Računskega sodišča, generalnih sekretarjev Sveta, Evropskega varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Sodišča za uslužbence Evropske unije. V to postavko je vključena tudi obveznost, ki se nanaša na pokojnine poslancev Evropskega parlamenta.
2.12.3
Skupni sistem zdravstvenega zavarovanja
Izračunana je bila tudi ocena obveznosti, ki jo ima EU zaradi prispevka v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja v zvezi s svojim upokojenim osebjem. Ta bruto obveznost je bila ocenjena na 4 278 milijonov EUR, od bruto obveznosti pa so bila odšteta sredstva pokojninskega načrta v višini 271 milijonov EUR, da bi se dobil čisti znesek. V izračunu uporabljeni diskontna stopnja in splošna rast plač sta enaki diskontni stopnji in splošni rasti plač, ki sta bili uporabljeni pri vrednotenju pokojnin osebja.
2.13 NEKRATKOROČNE REZERVACIJE
v mio. EUR
Znesek na dan 31.12. 2011
Dodatne rezervacije
Razveljavljeni neporabljeni zneski
Porabljeni zneski
Prerazporeditev v kratkoročne rezervacije
Sprememba ocene
Znesek na dan 31.12.2012
Sodni postopki
368
58
(241)
(53)
0
0
132
Razgradnja jedrskih objektov
1 005
0
0
(3)
(29)
24
997
Finančne rezervacije
100
38
0
0
(33)
3
108
Drugo
22
1
(1)
(1)
0
0
21
Skupaj
1 495
97
(242)
(57)
(62)
27
1 258
Sodni postopki
Gre za oceno zneskov, ki jih bo verjetno treba izplačati več kot 12 mesecev po koncu leta v zvezi z več tekočimi sodnimi postopki. Zmanjšanje rezervacij za sodne postopke je v glavnem posledica zaključka sodnega postopka v zadevi EKJS v letu 2012.
Razgradnja jedrskih objektov
Leta 2008 je konzorcij neodvisnih strokovnjakov posodobil svojo študijo ocenjenih stroškov programa razgradnje jedrskih objektov Skupnega raziskovalnega središča in ravnanja z odpadki iz leta 2003. Njihova spremenjena ocena znaša 1 222 milijonov EUR (prej 1 145 milijonov EUR) in je osnova za rezervacije, ki se vključijo v računovodske izkaze. V skladu z računovodskimi pravili EU se ta ocena indeksira za inflacijo in potem diskontira na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer). Glede na ocenjeno trajanje tega programa (okrog 20 let) je treba poudariti, da je ta ocena nekoliko negotova in da bi bili lahko končni stroški drugačni od trenutno knjiženih zneskov.
Finančne rezervacije
Ta postavka se nanaša na rezervacije, ki pomenijo ocenjene izgube, ki bodo nastale zaradi jamstev, danih v okviru Jamstvenega sklada za MSP iz leta 1998, Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2001 in Jamstvenega sklada za MSP iz leta 2007 v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost ter evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress (jamstva), v zvezi s katerimi je Evropski investicijski sklad (EIS) pooblaščen za izdajanje jamstev na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost Komisije. Vendar je finančno tveganje, povezano z unovčenimi in neunovčenimi jamstvi, omejeno. Nekratkoročne finančne rezervacije se diskontirajo na čisto sedanjo vrednost (z uporabo krivulje brezkuponskih donosnosti eurskih zamenjav obrestnih mer).
2.14 NEKRATKORORČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Najeta nekratkoročna posojila
57 252
41 200
Izločitev Jamstvenega sklada (7)
(20)
(21)
Skupaj
57 232
41 179
Najeta nekratkoročna posojila
v mio. EUR
Makrofinančna pomoč
Euratom
Plačilnobilančna posojila
EFSM
ESPJ v likvidaciji
Skupaj
Skupaj na dan 31.12.2011
595
451
11 625
28 344
236
41 251
Nova najeta posojila
39
—
—
15 800
—
15 839
Vračila
(84)
(24)
—
—
(46)
(154)
Tečajne razlike
—
—
—
—
4
4
Spremembe knjigovodske vrednosti
(1)
(2)
(2)
332
—
327
Skupaj na dan 31.12.2012
549
425
11 623
44 476
194
57 267
Rok zapadlosti < 1 leto
15
—
—
—
—
15
Rok zapadlosti > 1 leto
534
425
11 623
44 476
194
57 252
Ta postavka vključuje zneske posojil, ki jih je najela EU in zapadejo pozneje kot v enem letu. Najeta posojila vključujejo dolgove, dokazljive s potrdili, ki znašajo 57 026 milijonov EUR (leta 2011: 41 011 milijonov EUR). Spremembe knjigovodske vrednosti ustrezajo spremembi obračunanih obresti. Za več informacij o najemanju in dajanju posojil glej pojasnilo 7.
2.15 DRUGE NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Dolgovi iz finančnih najemov
2 040
1 603
Zgradbe, ki se odplačujejo v obrokih
352
367
Drugo
135
89
Skupaj
2 527
2 059
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
2.16 KRATKOROČNE REZERVACIJE
v mio. EUR
Znesek na dan 31.12. 2011
Dodatne rezervacije
Razveljavljeni neporabljeni zneski
Porabljeni zneski
Prerazporeditev iz nekratkoročnih rezervacij
Sprememba ocene
Znesek na dan 31.12.2012
Sodni postopki
17
218
(2)
(9)
0
0
224
Razgradnja jedrskih objektov
29
0
0
(29)
29
0
29
Finančne rezervacije
165
30
0
(43)
33
3
188
Drugo
59
342
(32)
(5)
1
0
365
Skupaj
270
590
(34)
(86)
63
3
806
2.17 KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Ta postavka se nanaša na najeta posojila (glej pojasnilo 2.14), ki zapadejo v 12 mesecih po datumu bilance stanja.
2.18 OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
v mio. EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo
2.18.1
89
81
Obveznosti iz poslovanja
2.18.2
21 558
22 311
Pasivne časovne razmejitve
2.18.3
68 436
69 081
Skupaj
90 083
91 473
2.18.1
Nekratkoročne obveznosti, ki v kratkem zapadejo
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Dolgovi iz finančnih najemov
70
66
Drugo
19
15
Skupaj
89
81
2.18.2
Obveznosti iz poslovanja
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Države članice
23 029
22 200
Dobavitelji in drugo
1 704
1 611
Ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila
(3 175)
(1 500)
Skupaj
21 558
22 311
Obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih prejme Komisija v okviru dodeljevanja nepovratnih sredstev. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Če je nasprotna stranka država članica, se razvrstijo kot takšne. Enak postopek velja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so se upoštevali pri razmejitvenih postopkih ob koncu leta. Na podlagi teh razmejitvenih vpisov so bili ocenjeni upravičeni zneski tako vknjiženi kot odhodki, medtem ko je preostali del razkrit kot „ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila“ (glej spodaj). Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, je bilo odločeno, da se čisti znesek prikaže med kratkoročnimi obveznostmi.
Države članice
Glavni zneski v tej postavki se nanašajo na neplačane zahtevke za povračilo stroškov za ukrepe strukturnih skladov (5,6 milijarde EUR za ESS ter 15,6 milijarde EUR za ESRR in KS).
Dobavitelji in drugo
V to postavko so vključene razne obveznosti iz poslovanja, to so zneski, dolgovani na podlagi dejavnosti dodeljevanja nepovratnih sredstev in javnega naročanja, pa tudi obveznosti iz poslovanja do javnih organov in subjektov, ki niso vključeni v konsolidacijo (npr. ERS).
Ocenjeni neupravičeni zneski in predvidena predplačila
Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane za tisti del prejetih, a še nepreverjenih zahtevkov za povračila, ki je bil ocenjen kot neupravičen. Največji zneski zadevajo strukturne ukrepe generalnih direktoratov. Obveznosti iz poslovanja so zmanjšane tudi za tisti del prejetih zahtevkov za povračila, pri katerih gre za vnaprej plačane odhodke, ki jih je treba ob koncu leta še vedno plačati (2,4 milijarde EUR).
2.18.3
Pasivne časovne razmejitve
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Vnaprej vračunani stroški
68 216
68 577
Odloženi prihodki
201
490
Drugo
19
14
Skupaj
68 436
69 081
Razdelitev vnaprej vračunanih stroškov:
v mio. EUR
31.12.2012
31.12.2011
Kmetijstvo in razvoj podeželja:
EKJS: obdobje neposredne pomoči 16.10.-31.12.
33 040
33 774
EKJS: neposredna pomoč — druge pravice
11 492
10 701
EKJS: prestrukturiranje sektorja sladkorja
0
224
EKJS: Drugo
1
23
EKSRP
12 497
12 127
Skupaj
57 030
56 849
Strukturni ukrepi:
ESR/FIUR
66
56
ESRR in Kohezijski sklad
4 359
4 791
ISPA
382
172
ESS
1 378
1 687
Skupaj
6 185
6 706
Drugi vnaprej vračunani stroški:
Raziskave in razvoj
1 077
1 157
Drugo
3 924
3 865
Skupaj
5 001
5 022
Skupaj
68 216
68 577
ČISTA SREDSTVA
2.19 REZERVE
v mio. EUR
Pojasnilo
31.12.2012
31.12.2011
Rezerva za pošteno vrednost
2.19.1
150
(108)
Rezerva za Jamstveni sklad
2.19.2
2 079
1 911
Druge rezerve
2.19.3
1 832
1 805
Skupaj
4 061
3 608
2.19.1
Rezerva za pošteno vrednost
V skladu z računovodskimi pravili se popravek poštene vrednosti za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev obračuna skozi rezervo za pošteno vrednost. Leta 2012 je bilo zaradi skupnega zmanjšanja poštene vrednosti vzetih čistih 5 milijonov EUR (leta 2011: 24 milijonov EUR) iz rezerve za pošteno vrednost in pripoznanih v izkazu finančnega uspeha v zvezi z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
2.19.2
Rezerva za Jamstveni sklad
Ta rezerva ustreza ciljnemu znesku v višini 9 % neodplačanih posojil, za katera jamči Sklad, in jo je treba knjižiti kot sredstva.
2.19.3
Druge rezerve
Ta znesek se nanaša predvsem na rezervo ESPJ v likvidaciji (1 534 milijonov EUR) za sredstva Raziskovalnega sklada za premog in jeklo, ki je bila vzpostavljena v okviru likvidacije ESPJ.
2.20 ZNESEK, KI BO VPOKLICAN OD DRŽAV ČLANIC
v mio. EUR
Znesek
Znesek, ki bo vpoklican od držav članic, na dan 31.12.2011
37 458
Vračilo proračunskega presežka iz leta 2011 državam članicam
1 497
Gibanje rezerve za Jamstveni sklad
168
Drugo gibanje rezerv
25
Poslovni izid v zadevnem letu
5 329
Skupni znesek, ki bo vpoklican od držav članic, na dan 31.12.2012
44 477
Razdeljen na:
prejemke zaposlenih
42 503
druge zneske
1 974
Ta znesek pomeni del stroškov, ki jih je imela Komisija do 31. decembra 2012 in jih bo treba financirati iz prihodnjih proračunov. Veliko odhodkov je po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov pripoznanih v letu N, čeprav so morda dejansko plačani v letu N+1 iz proračuna za leto N+1. Zaradi vključitve teh obveznosti v zaključni račun ter dejstva, da se ustrezni zneski financirajo iz prihodnjih proračunov, obveznosti ob koncu leta močno presegajo sredstva. Najpomembnejši zneski, na katere je treba opozoriti, se nanašajo na dejavnosti EKJS. Države članice večino zneskov za vpoklic dejansko plačajo prej kot v 12 mesecih po koncu zadevnega proračunskega leta v okviru proračuna za prihodnje leto.
V glavnem se daljše obdobje plačujejo le prejemki zaposlenih, ki jih je Komisija dolžna plačati za svoje osebje, ob čemer je treba pojasniti, da za financiranje pokojnin iz letnih proračunov jamčijo države članice. V spodnji razpredelnici je v informativne namene prikazana ocena razdelitve prihodnjih prejemkov zaposlenih:
v mio. EUR
Znesek
zneski, ki jih bo treba plačati leta 2013
1 399
zneski, ki jih bo treba plačati po letu 2013
41 104
Obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih na dan 31.12.2012 skupaj
42 503
Treba je tudi poudariti, da zgoraj navedeno ne vpliva na proračunski rezultat – proračunski prihodki morajo biti vedno enaki ali večji kot proračunski odhodki in vsak presežek prihodkov se vrne državam članicam.
3. POJASNILA K IZKAZU FINANČNEGA USPEHA
3.1 PRIHODKI IZ LASTNIH SREDSTEV IN PRISPEVKOV
v mio. EUR
Pojasnilo
2012
2011
Sredstva iz naslova BND
98 061
88 442
Tradicionalna lastna sredstva: Carine
16 087
16 528
Prelevmani na sladkor
157
161
Sredstva iz naslova DDV
14 871
14 763
Prihodki iz lastnih sredstev
3.1.1
129 176
119 894
Proračunski popravki
3.1.2
1 439
4 533
Prispevki tretjih držav (vključno z državami Efte)
304
250
Skupaj
130 919
124 677
3.1.1
Prihodki iz lastnih sredstev
Lastna sredstva so poglavitni element prihodkov EU iz poslovanja. Večina odhodkov se tako financira iz lastnih sredstev, saj drugi prihodki pomenijo le manjši del skupnega financiranja. Lastna sredstva se delijo v tri kategorije: tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz naslova DDV in sredstva iz naslova BND. Tradicionalna lastna sredstva obsegajo prelevmane na sladkor in carine. Del sistema virov lastnih sredstev sta tudi mehanizem popravkov za proračunska neravnovesja (rabat za Združeno kraljestvo) in bruto znižanje letnih prispevkov iz naslova BND, ki se uporablja za Nizozemsko in Švedsko. Države članice za kritje stroškov zbiranja zadržijo 25 % tradicionalnih lastnih sredstev. Od zgoraj navedenih zneskov je bil ta delež že odštet.
Opozoriti je treba, da so belgijski organi leta 2011 vložili zahtevek za povračilo približno (čistih) 126 milijonov EUR v zvezi z zneski, ki se prenesejo v proračun EU v okviru tradicionalnih lastnih sredstev. Ker so inšpekcijski pregledi, ki jih je opravila Komisija, in revizije, ki jih je izvedlo Računsko sodišče, pokazali, da imata belgijska sistema potrjevanja obračunov in računovodstva nekaj pomanjkljivosti, kar vpliva na zanesljivost zneskov, ki se prenesejo v proračun EU v okviru tradicionalnih lastnih sredstev, je bila izvedena zunanja revizija. Službe Komisije so v prvi polovici leta 2013 opravile dodaten pregled, med katerim so ovrednotile rezultate revizije, vključno z zahtevkom za povračilo in korektivnimi ukrepi, ki so bili sprejeti po potrebi. Revizijski zaključki, potrjeni s pregledom Komisije, so potrdili, da v zahtevku za povračilo ni pomembnih napak in da je izračun zanesljiv. Zato je bila na račune Komisije 31. decembra 2012 vknjižena rezervacija za plačilo vračila, ki ga zahtevajo belgijski organi, in bo obdelana v letu 2013.
3.1.2
Proračunski popravki
Proračunski popravki zajemajo proračunski presežek iz leta 2011 (1 497 milijonov EUR), ki se posredno povrne državam članicam tako, da se jim zmanjšajo zneski lastnih sredstev, ki jih morajo prenesti na EU naslednje leto – torej je to prihodek za leto 2012.
3.2 DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA
v mio. EUR
Pojasnilo
2012
2011
Globe
3.2.1
1 884
868
Kmetijski prelevmani
3.2.2
87
65
Izterjava stroškov:
3.2.3
Neposredno centralizirano upravljanje
63
76
Posredno centralizirano upravljanje
30
17
Decentralizirano upravljanje
27
106
Skupno upravljanje
8
3
Deljeno upravljanje
1 376
845
Skupaj
1 504
1 047
Prihodki iz upravnega poslovanja:
3.2.4
Osebje
1 209
1 141
Prihodki, povezani z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
23
94
Drugi prihodki iz upravnega poslovanja
59
119
Skupaj
1 291
1 354
Razni prihodki iz poslovanja:
3.2.5
Popravki/rezervacije
280
59
Pozitivne tečajne razlike
335
476
Drugo
1 445
1 507
Skupaj
2 060
2 042
Skupaj
6 826
5 376
3.2.1
Globe
Ti prihodki se nanašajo na globe, ki jih je naložila Komisija za kršitve pravil konkurence. Terjatve in z njimi povezani prihodki se pripoznajo, ko je sprejet sklep Komisije o naložitvi globe in se ta uradno sporoči naslovniku. Povečanje prihodkov od glob v primerjavi z letom 2011 je posledica zadeve, pri kateri je šlo za visoko globo, v letu 2012 v zvezi s cevmi za televizijske in računalniške zaslone.
Microsoft je bil marca 2013 oglobljen za 561 milijonov EUR, ker uporabnikom v EU ni omogočal proste izbire spletnih brskalnikov, konkurenčnih brskalniku Internet Explorer.
3.2.2
Kmetijski prelevmani
Ti zneski se nanašajo predvsem na prelevmane na mleko – instrument za upravljanje trga, namenjen kaznovanju proizvajalcev mleka, ki prekoračijo svoje referenčne količine. Ker niso povezani s predhodnimi plačili Komisije, se v praksi štejejo kot prihodki za posebne namene.
3.2.3
Izterjava stroškov
Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda Komisija, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v njen računovodski sistem, za izterjavo odhodkov, predhodno plačanih iz splošnega proračuna, in sicer na podlagi kontrol, zaključenih revizij ali analiz upravičenosti, skupaj z nalogi za izterjavo, ki jih izdajo države članice upravičencem do odhodkov EKJS. Vključuje tudi spremembo ocen prehodno nezaračunanih prihodkov od konca prejšnjega leta do konca tekočega leta.
Treba je opozoriti, da te številke predstavljajo samo računovodski vpliv popravkov, ki jih naloži EU, na podlagi veljavnih računovodskih pravil EU. Zato te številke ne morejo pokazati in tudi ne kažejo vseh izterjav odhodkov EU, zlasti za bistvena področja porabe strukturnih ukrepov, pri katerih so vzpostavljeni posebni mehanizmi za zagotavljanje vračanja neupravičenih denarnih sredstev, ki večinoma ne vključujejo izdajanja nalogov za izterjavo in zato ne vplivajo na računovodski sistem EU. Poleg tega v skladu z računovodskimi pravili EU tudi izterjava zneskov predhodnega financiranja ni vključena med prihodke. Več podrobnosti o finančnih popravkih in izterjavah stroškov je v pojasnilu 6.
Kmetijstvo: EKJS in razvoj podeželja
V okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSSRP) znašajo zneski, knjiženi kot letni prihodki v tej postavki, 1 020 milijonov EUR, in sicer so to:
—
popravki zaradi skladnosti, ki so bili sprejeti med letom, v višini 724 milijonov EUR,
—
zneski v zvezi z goljufijami in nepravilnostmi v višini 296 milijonov EUR, in sicer gre za povračila, ki so jih prijavile države članice in so bila izterjana med letom, v višini 195 milijonov EUR plus čisto povečanje neporavnanih zneskov, ki so jih prijavile države članice in naj bi se izterjali do konca leta, zaradi goljufij in nepravilnosti v višini 101 milijona EUR.
Strukturni ukrepi
Izterjava odhodkov v okviru strukturnih ukrepov, vključenih v to postavko, je znašala 356 milijonov EUR (leta 2011: 109 milijonov EUR). Glavni zneski v tej podpostavki se nanašajo na naloge za izterjavo, ki jih je Komisija izdala za izterjavo neupravičenih odhodkov iz prejšnjih let, v višini 95 milijonov EUR (vključno s 5 milijoni EUR v zvezi z Usmerjevalnim oddelkom EKUJS) ter na spremembo (povečanje) prehodno nezaračunanih prihodkov ob koncu leta v višini 261 milijonov EUR.
Nalogi za izterjavo se izdajo samo v primeru:
—
uradne odločitve Komisije o finančnih popravkih na podlagi odkritja nepravilnih odhodkov pri zneskih iz zahtevkov držav članic,
—
popravkov ob zaključku programa, na podlagi katerih se zmanjša prispevek EU, kadar država članica ne prijavi dovolj upravičenih odhodkov, da bi utemeljila celoten znesek že izplačanih zneskov predhodnega financiranja in vmesnih plačil; taki posli se lahko opravijo brez formalnega sklepa Komisije, če se država članica z njimi strinja,
—
vračila izterjanih zneskov po zaključku programa na podlagi zaključenega sodnega postopka, ki je ob zaključku programa še potekal.
Drugi nalogi za izterjavo, izdani v okviru strukturnih ukrepov, se nanašajo na izterjavo zneskov predhodnega financiranja – glej pojasnilo 6.5. Ti zneski niso prikazani kot prihodki, temveč so knjiženi v dobro postavke za predhodno financiranje v bilanci stanja.
3.2.4
Prihodki iz upravnega poslovanja
Ti prihodki izhajajo iz odbitkov od plač osebja ter vključujejo predvsem dva zneska – pokojninske prispevke osebja in davke od dohodka.
3.2.5
Razni prihodki iz poslovanja
Znesek v višini 672 milijonov EUR (leta 2011: 535 milijonov EUR) se nanaša na zneske, prejete od držav pristopnic. V to postavko so vključene tudi pozitivne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.5 spodaj. Te pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke. To leto je bil ustvarjen čisti dobiček iz naslova tečajnih razlik v višini 52 milijonov EUR (leta 2011: 94 milijonov EUR).
3.3 UPRAVNI ODHODKI
v mio. EUR
2012
2011
Odhodki za osebje
5 708
5 416
Amortizacija in izgube zaradi oslabitve
451
412
Drugi upravni odhodki
3 161
3 148
Skupaj
9 320
8 976
V to postavko so vključeni odhodki v višini 379 milijonov EUR (leta 2011: 358 milijonov EUR), povezani s poslovnimi najemi – gre za zneske prevzetih obveznosti, ki jih je treba plačati v preostalem obdobju veljavnosti teh pogodb o najemu, in sicer:
v mio. EUR
Prihodnji zneski, ki jih bo treba plačati
< 1 leto
1–5 let
> 5 let
Skupaj
Zgradbe
340
947
575
1 862
Informacijski materiali in druga oprema
5
7
0
12
Skupaj
345
954
575
1 874
3.4 ODHODKI IZ POSLOVANJA
v mio. EUR
Pojasnilo
2012
2011
Poglavitni odhodki iz poslovanja:
3.4.1
Neposredno centralizirano upravljanje
9 883
10 356
Posredno centralizirano upravljanje
4 151
4 119
Decentralizirano upravljanje
1 019
766
Deljeno upravljanje
106 378
104 067
Skupno upravljanje
1 819
1 714
Skupaj
123 250
121 022
Drugi odhodki iz poslovanja:
3.4.2
Popravki/rezervacije
427
251
Negativne tečajne razlike
281
382
Drugo
675
2 123
Skupaj
1 383
2 756
Skupaj
124 633
123 778
3.4.1
Poglavitni odhodki iz poslovanja
Odhodki EU iz poslovanja zajemajo različne razdelke finančnega okvira in so v različnih oblikah, odvisno od načina izplačevanja in upravljanja denarja. Večina odhodkov je zajetih v postavki „deljeno upravljanje“, ki vključuje prenos nalog na države članice ter zajema področja, kot so poraba EKJS in ukrepi, financirani v okviru različnih strukturnih ukrepov (Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za ribištvo).
Poglavitni elementi odhodkov iz poslovanja za zgoraj navedeno zajemajo naslednja področja: kmetijstvo in razvoj podeželja (57 milijard EUR), regionalni razvoj in kohezija (39 milijard EUR), zaposlovanje in socialne zadeve (11 milijard EUR), raziskave in komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologija (6 milijard EUR) ter zunanji odnosi (3 milijarde EUR).
3.4.2
Drugi odhodki iz poslovanja
Negativne tečajne razlike, razen pri finančnih dejavnostih, ki so obravnavane v pojasnilu 3.6 spodaj, nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.
Postavko „drugo“ za leto 2011 (pod „drugi odhodki iz poslovanja“) so sestavljali predvsem popravki glob, naloženih v prejšnjih letih, v višini 1 471 milijonov EUR.
Stroški raziskovanja in razvoja
Stroški raziskovanja in neusredstveni stroški razvoja so vključeni tako v upravne odhodke (pojasnilo 3.3) kot v odhodke iz poslovanja, in sicer kot sledi:
v mio. EUR
2012
2011
Stroški raziskovanja
331
327
Neusredstveni stroški razvoja
76
145
Pripoznani odhodki
407
472
3.5 PRIHODKI IZ FINANČNIH POSLOV
v mio. EUR
2012
2011
Prihodki od dividend
12
5
Prihodki od obresti:
Na predhodno financiranje
28
40
Na zamude pri plačilu
242
89
Na za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
100
113
Na dana posojila
1 559
921
Na denarna sredstva in njihove ustreznike
26
132
Drugo
2
5
Skupaj
1 957
1 300
Drugi prihodki iz finančnih poslov:
Iztrženi dobiček od prodaje finančnih sredstev
18
3
Drugo
160
178
Skupaj
178
181
Popravki sedanje vrednosti
0
1
Pozitivne tečajne razlike
10
4
Skupaj
2 157
1 491
Povečanje prihodkov iz finančnih poslov je predvsem posledica povečanja prihodkov od obresti na dana posojila. To povečanje je v skladu s povečanim stanjem posojil ESFM (glej pojasnili 2.4.2 in 7). Ker so ta posojila vzajemna posojila, je bilo ustrezno povečanje zabeleženo tudi pri odhodkih za obresti na posojila (glej pojasnilo 3.6 spodaj). Zmanjšanje prihodkov od denarnih sredstev in njihovih ustreznikov je mogoče pojasniti s precejšnjim zmanjšanjem tržnih obrestnih mer, zabeleženim v letu 2012. To je najbolj vplivalo na obresti od začasno plačanih glob. V tej posebni kategoriji je skupni učinek zmanjšanja obrestnih mer in zaprtja pomembnega števila računov, na katerih so bili hranjeni zneski glob, v letu 2012 povzročil zmanjšanje prihodkov od obresti za približno 81 milijonov EUR.
3.6 ODHODKI ZA FINANČNE POSLE
v mio. EUR
2012
2011
Odhodki od obresti:
Na najeme
88
91
Na najeta posojila
1 545
903
Drugo
23
30
Skupaj
1 656
1 024
Drugi odhodki za finančne posle:
Popravki finančnih rezervacij
75
74
Odhodki, povezani s finančnimi instrumenti, ki jih upravljajo upravitelji
43
47
Izguba zaradi oslabitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev
8
12
Iztržena izguba pri prodaji finančnih sredstev
4
5
Drugo
143
144
Skupaj
273
282
Negativne tečajne razlike
13
49
Skupaj
1 942
1 355
3.7 DELEŽ ČISTEGA PRIMAJKLJAJA SKUPNIH PODJETIJ IN PRIDRUŽENIH SUBJEKTOV
Komisija na podlagi kapitalske metode obračunavanja v svoj izkaz finančnega uspeha vključi svoj delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov (glej tudi pojasnili 2.3.1 in 2.32).
3.8 PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV
Leta 2012 je bilo v izkazu finančnega uspeha pripoznanih 137 023 milijonov EUR (leta 2011: 130 391 milijonov EUR) prihodkov iz nemenjalnih poslov.
3.9 POROČANJE PO ODSEKIH
Poročilo po odsekih vsebuje razdelitev prihodkov in odhodkov iz poslovanja znotraj Komisije po področjih na podlagi proračunske strukture po dejavnostih. Ta področja se lahko razvrstijo v tri večje skupine – „dejavnosti znotraj Evropske unije“, „dejavnosti zunaj Evropske unije“ ter „storitve in drugo“.
Največja skupina so „dejavnosti znotraj Evropske unije“, saj pokrivajo vsa številna področja znotraj Evropske unije. „Dejavnosti zunaj Evropske unije“ zadevajo politike, ki se izvajajo zunaj EU, kot sta trgovina in pomoč. „Storitve in drugo“ so notranje in horizontalne dejavnosti, potrebne za delovanje institucij in organov EU. Upoštevati je treba, da so informacije v zvezi z agencijami vključene pri ustreznih področjih. Poudariti je treba tudi, da lastna sredstva in prispevki niso razdeljeni med različne dejavnosti, saj jih obračunavajo, zbirajo in upravljajo osrednje službe Komisije.
v mio. EUR
Dejavnosti znotraj EU
Dejavnosti zunaj EU
Storitve in drugo
ESPJ v likvidaciji
Druge institucije
Konsolidacijske izločitve
Skupaj
Globe
1 884
—
—
—
—
—
1 884
Kmetijski prelevmani
87
—
—
—
—
—
87
Izterjava stroškov
1 444
59
1
—
—
—
1 504
Prihodki iz upravnega poslovanja
99
1
992
—
664
(465)
1 291
Razni prihodki iz poslovanja
2 692
90
440
7
8
(1 177)
2 060
Drugi prihodki iz poslovanja
6 206
150
1 433
7
672
(1 642)
6 826
Odhodki za osebje
(2 256)
(318)
(1 352)
—
(1 802)
20
(5 708)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
(126)
1
(113)
—
(213)
—
(451)
Drugi upravni odhodki
(1 003)
(311)
(880)
—
(1 594)
627
(3 161)
Upravni odhodki
(3 385)
(628)
(2 345)
—
(3 609)
647
(9 320)
Neposredno centralizirano upravljanje
(6 996)
(3 572)
(159)
—
—
844
(9 883)
Posredno centralizirano upravljanje
(3 762)
(422)
(34)
—
—
67
(4 151)
Decentralizirano upravljanje
(494)
(525)
—
—
—
—
(1 019)
Deljeno upravljanje
(106 464)
83
3
—
—
—
(106 378)
Skupno upravljanje
(269)
(1 550)
—
—
—
—
(1 819)
Drugi odhodki iz poslovanja
(774)
(3)
(634)
(48)
(8)
84
(1 383)
Odhodki iz poslovanja
(118 759)
(5 989)
(824)
(48)
(8)
995
(124 633)
odhodki iz poslovanja Skupaj
(122 144)
(6 617)
(3 169)
(48)
(3 617)
1 642
(133 953)
Čisti odhodki iz poslovanja
(115 938)
(6 467)
(1 736)
(41)
(2 945)
0
(127 127)
Prihodki iz lastnih sredstev in prispevkov
130 919
Presežek iz poslovanja
3 792
Čisti prihodki iz finančnih poslov
215
Gibanje obveznosti iz naslova pokojnin in drugih prejemkov zaposlenih
(8 846)
Delež čistega primanjkljaja skupnih podjetij in pridruženih subjektov
(490)
Poslovni izid za zadevno leto
(5 329)
POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZNOTRAJ EU
v mio. EUR
Gospodarske in finančne zadeve
Podjetništvo in industrija
Konkurenca
Zaposlovanje
Kmetijstvo
Promet in energetika
Okolje
Raziskave
Informacijska družba
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe
0
6
1 878
0
0
0
0
0
0
Kmetijski prelevmani
0
0
0
0
87
0
0
0
0
Izterjava stroškov
0
1
0
48
1 025
10
3
21
18
Prihodki iz upravnega poslovanja
0
18
0
0
0
16
0
7
0
Razni prihodki iz poslovanja
4
93
0
34
239
220
39
845
12
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA
4
118
1 878
82
1 351
246
42
873
30
Upravni odhodki:
(68)
(210)
(89)
(107)
(127)
(412)
(126)
(432)
(131)
Odhodki za osebje
(60)
(147)
(83)
(82)
(107)
(281)
(88)
(236)
(107)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
0
(8)
0
(1)
0
(15)
(1)
(15)
0
Drugi upravni odhodki
(8)
(55)
(6)
(24)
(20)
(116)
(37)
(181)
(24)
Odhodki iz poslovanja:
(40)
394
(80)
(10 873)
(56 842)
(2 372)
(329)
(4 365)
(1 312)
Neposredno centralizirano upravljanje
(40)
211
0
(169)
(48)
(1 061)
(307)
(2 906)
(1 285)
Posredno centralizirano upravljanje
0
352
0
(3)
0
(1 127)
(10)
(1 408)
(22)
Decentralizirano upravljanje
0
0
0
(61)
(38)
0
0
0
0
Deljeno upravljanje
0
0
0
(10 618)
(56 655)
0
0
0
0
Skupno upravljanje
0
(130)
0
(7)
0
(123)
0
0
0
Drugi odhodki iz poslovanja
0
(39)
(80)
(15)
(101)
(61)
(12)
(51)
(5)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ
(108)
184
(169)
(10 980)
(56 969)
(2 784)
(455)
(4 797)
(1 443)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA
(104)
302
1 709
(10 898)
(55 618)
(2 538)
(413)
(3 924)
(1 413)
v mio. EUR
Skupno raziskovalno središče
Ribištvo
Notranji trg
Regionalna politika
Obdavčenje in carine
Izobraževanje in kultura
Zdravje in varstvo potrošnikov
Pravosodje, svoboda in varnost
Dejavnosti znotraj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Globe
0
0
0
0
0
0
0
0
1 884
Kmetijski prelevmani
0
0
0
0
0
0
0
0
87
Izterjava stroškov
0
6
0
303
0
6
2
1
1 444
Prihodki iz upravnega poslovanja
39
0
2
0
0
0
16
1
99
Razni prihodki iz poslovanja
78
9
225
(3)
1
287
363
246
2 692
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA
117
15
227
300
1
293
381
248
6 206
Upravni odhodki:
(358)
(47)
(229)
(78)
(113)
(205)
(348)
(305)
(3 385)
Odhodki za osebje
(249)
(39)
(150)
(66)
(43)
(110)
(234)
(174)
(2 256)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
(27)
0
(8)
0
(10)
(1)
(25)
(15)
(126)
Drugi upravni odhodki
(82)
(8)
(71)
(12)
(60)
(94)
(89)
(116)
(1 003)
Odhodki iz poslovanja:
(82)
(807)
(69)
(38 622)
(14)
(1 808)
(661)
(877)
(118 759)
Neposredno centralizirano upravljanje
(60)
(175)
(36)
(41)
(14)
(229)
(436)
(400)
(6 996)
Posredno centralizirano upravljanje
0
0
0
0
0
(1 478)
(66)
0
(3 762)
Decentralizirano upravljanje
0
0
0
(395)
0
0
0
0
(494)
Deljeno upravljanje
0
(629)
0
(38 186)
0
0
0
(376)
(106 464)
Skupno upravljanje
0
0
0
0
0
(2)
(7)
0
(269)
Drugi odhodki iz poslovanja
(22)
(3)
(33)
0
0
(99)
(152)
(101)
(774)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ
(440)
(854)
(298)
(38 700)
(127)
(2 013)
(1 009)
(1 182)
(122 144)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA
(323)
(839)
(71)
(38 400)
(126)
(1 720)
(628)
(934)
(115 938)
POROČANJE PO ODSEKIH – DEJAVNOSTI ZUNAJ EU
v mio. EUR
Zunanje zadeve
Trgovina
Razvoj
Širitev
Humanitarna pomoč
Dejavnosti zunaj EU skupaj
Drugi prihodki iz poslovanja:
Izterjava stroškov
34
0
2
24
(1)
59
Prihodki iz upravnega poslovanja
1
0
0
0
0
1
Razni prihodki iz poslovanja
5
0
87
(1)
(1)
90
DRUGI PRIHODKI IZ POSLOVANJA
40
0
89
23
(2)
150
Upravni odhodki:
(102)
(72)
(342)
(80)
(32)
(628)
Odhodki za osebje
(15)
(65)
(165)
(49)
(24)
(318)
Odhodki za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva
1
0
0
0
0
1
Drugi upravni odhodki
(88)
(7)
(177)
(31)
(8)
(311)
Odhodki iz poslovanja:
(2 876)
(11)
(1 091)
(863)
(1 148)
(5 989)
Neposredno centralizirano upravljanje
(1 729)
(6)
(782)
(485)
(570)
(3 572)
Posredno centralizirano upravljanje
(350)
0
(19)
(53)
0
(422)
Decentralizirano upravljanje
(218)
0
(37)
(270)
0
(525)
Deljeno upravljanje
83
0
0
0
0
83
Skupno upravljanje
(662)
(5)
(252)
(54)
(577)
(1 550)
Drugi odhodki iz poslovanja
0
0
(1)
(1)
(1)
(3)
ODHODKI IZ POSLOVANJA SKUPAJ
(2 978)
(83)
(1 433)
(943)
(1 180)
(6 617)
ČISTI ODHODKI IZ POSLOVANJA
(2 938)
(83)
(1 344)
(920)
(1 182)
(6 467)
POROČANJE PO ODSEKIH – STORITVE IN DRUGO
v mio.
| 3,375
| 1
|
2013/02013L0036-20130717/02013L0036-20130717_SL.txt_5
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,821
| 16,303
|
3. Na podlagi pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 pristojni organi določijo, ali ureditve, strategije, procesi in mehanizmi, ki jih izvajajo institucije, ter kapital in likvidnost teh institucij zagotavljajo preudarno upravljanje in kritje njihovih tveganj.
4. Pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 glede na velikost, sistemski pomen, vrsto, obseg in zapletenost dejavnosti zadevne institucije ter pri tem upoštevajo načelo sorazmernosti. Pregledovanja in ovrednotenje se posodabljata vsaj vsako leto za institucije, zajete v programu nadzorniških pregledov iz člena 99(2).
5. Države članice zagotovijo, da pristojni organi brez odlašanja obvestijo EBA o rezultatih pregledovanja, kadar pregledovanje pokaže, da institucija lahko pomeni sistemsko tveganje v skladu s členom 23 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 98
Tehnična merila za nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje
1. Poleg pregledovanja in ovrednotenja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja pregledovanje in ovrednotenje s strani pristojnih organov na podlagi člena 97 vključuje vsaj:
(a) rezultate stresnih testov, ki jih v skladu s členom 177 Uredbe (EU) št. 575/2013 izvedejo institucije, ki uporabljajo pristop temelječ na notranjih bonitetnih ocenah;
(b) izpostavljenost tveganju koncentracije in upravljanje tega tveganja s strani institucij, vključno z njihovim spoštovanjem zahtev iz dela 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 in člena 81 te direktive;
(c) stabilnost, ustreznost in način uporabe politik in postopkov, ki jih izvajajo institucije za upravljanje preostalega tveganja, povezanega z uporabo priznanih tehnik za zmanjševanje kreditnega tveganja;
(d) ustrezen obseg kapitala institucije glede na sredstva, ki jih je institucija olistinila, ob upoštevanju ekonomske vsebine posla, vključno z doseženo stopnjo prenosa tveganja;
(e) izpostavljenost institucij likvidnostnemu tveganju ter merjenje in upravljanje tega tveganja s strani institucij, vključno z razvojem analiz alternativnih scenarijev, upravljanjem instrumentov za zmanjševanje tveganja (zlasti ravni, sestave in kakovosti likvidnostnih blažilnikov) ter učinkovitimi načrti neprekinjenega poslovanja;
(f) vpliv učinkov razpršitve in način vključevanja teh učinkov v sistem merjenja tveganja;
(g) rezultate stresnih testov, ki jih izvajajo institucije, ki uporabljajo notranji model za izračun kapitalske zahteve za tržno tveganje v skladu s poglavjem 5 naslova IV dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013;
(h) geografsko lokacijo izpostavljenosti institucij;
(i) poslovni model institucije;
(j) oceno sistemskega tveganja v skladu z merili iz člena 97.
2. Za namene točke (e) odstavka 1 pristojni organi redno izvajajo celovito presojo celotnega upravljanja likvidnostnega tveganja s strani institucij in spodbujajo razvoj zanesljivih notranjih metodologij. Pristojni organi med opravljanjem navedenih pregledov upoštevajo vlogo institucij na finančnih trgih. Pristojni organi v eni državi članici ustrezno upoštevajo morebitni učinek svojih odločitev na stabilnost finančnega sistema v vseh drugih zadevnih državah članicah.
3. Pristojni organi spremljajo, ali je institucija zagotavljala posredno podporo pri listinjenju. Če se izkaže, da je institucija zagotavljala posredno podporo v več kot enem primeru, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe, ki odražajo povečana pričakovanja, da bo zagotavljala nadaljnjo podporo pri listinjenju, zaradi česar ji ne uspe doseči prenosa pomembnega deleža tveganja.
4. Za namene določitve, ki jo je treba opraviti v skladu s členom 97(3) te direktive, pristojni organi ocenijo, ali prilagoditve iz vrednotenja za pozicije/portfelje v trgovalni knjigi, kot so določeni v členu 105 Uredbe (EU) št. 575/2013, instituciji omogočajo, da v kratkem časovnem obdobju proda svoje pozicije ali zanje uvede varovanje brez pomembne izgube v običajnih tržnih pogojih.
5. Pregledovanje in ovrednotenje, ki ju opravljajo pristojni organi, vključujeta izpostavljenost institucij tveganju spremembe obrestne mere, ki izhaja iz ne-trgovalnih dejavnosti. Ukrepi se zahtevajo vsaj v primeru institucij, katerih ekonomska vrednost se zmanjša za več kot 20 % njihovega kapitala zaradi nenadne in nepričakovane spremembe obrestne mere za 200 bazičnih točk, ali spremembe, kakor je določena v smernicah EBA.
6. Pregledovanje in ovrednotenje, ki ju opravljajo pristojni organi, vključujeta izpostavljenost institucij tveganju prevelikega finančnega vzvoda, kot je razvidno na podlagi kazalnikov prevelikega finančnega vzvoda, vključno s količnikom finančnega vzvoda, ki se določi v skladu s členom 429 Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri določitvi ustreznosti količnika finančnega vzvoda institucij ter ureditev, strategij, procesov in mehanizmov, ki jih izvajajo institucije za upravljanje tveganja prevelikega finančnega vzvoda, pristojni organi upoštevajo poslovni model teh institucij.
7. Pregledovanje in ovrednotenje, ki ju izvajajo pristojni organi, vključujeta ureditve upravljanja institucij, njihovo korporativno kulturo in vrednote ter usposobljenost članov upravljalnega organa za opravljanje njihovih nalog. Pristojni organi imajo v okviru tega pregledovanja in ovrednotenja dostop vsaj do dnevnih redov in spremnih dokumentov za sestanke upravljalnega organa in njegovih komisij ter rezultatov notranjega ali zunanjega ovrednotenja uspešnosti upravljalnega organa.
Člen 99
Načrt nadzorniških pregledov
1. Pristojni organi za institucije, ki jih nadzorujejo, vsaj enkrat letno sprejmejo načrt nadzorniških pregledov. Ta načrt vključuje procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s členom 97. Vsebovati mora naslednje:
(a) opis, kako nameravajo pristojni organi izvajati svoje naloge in razporediti svoje vire;
(b) opredelitev institucij, za katere naj bi se izvajal okrepljen nadzor, in ukrepe, sprejete za zagotovitev takega nadzora v skladu z odstavkom 3;
(c) načrt inšpekcijskih pregledov v prostorih, ki jih uporablja institucija, vključno z njenimi podružnicami in podrejenimi družbami, ustanovljenimi v drugih državah članicah, v skladu s členi 52, 119 in 122.
2. Načrti nadzorniških pregledov zajemajo naslednje institucije:
(a) institucije, za katere je bilo na podlagi rezultatov stresnih testov iz točk (a) in (g) člena 98(1) in člena 100 ali rezultatov procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97 ugotovljeno pomembno tveganje za njihovo trenutno finančno trdnost ali kršitve nacionalnih določb, s katerimi se prenaša ta direktiva, in Uredbe (EU) št. 575/2013;
(b) institucije, ki pomenijo sistemsko tveganje za finančni sistem;
(c) katere koli druge institucije, ki jih je po mnenju pristojnih organov treba vključiti v načrt.
3. Kadar je to potrebno v skladu s členom 97, se sprejmejo zlasti naslednji ukrepi:
(a) večje število inšpekcijskih pregledov na kraju samem v instituciji ali pogostejše izvajanje teh pregledov;
(b) stalna prisotnost pristojnega organa v instituciji;
(c) dodatno ali pogostejše poročanje institucije;
(d) dodatni ali pogostejši pregledi operativnih, strateških ali poslovnih načrtov institucije;
(e) tematski pregledi za spremljanje posebnih tveganj, za katere je verjetno, da se bodo uresničila.
4. Načrt nadzorniških pregledov, ki ga sprejme pristojni organ matične države članice, ne pomeni, da pristojni organi države članice gostiteljice ne morejo za vsak primer posebej izvajati preverjanj na kraju samem in inšpekcijskih pregledov dejavnosti, ki jih v skladu s členom 52(3) izvajajo podružnice institucij na njihovem ozemlju.
Člen 100
Nadzorniško stresno testiranje
1. Pristojni organi v institucijah, ki jih nadzorujejo, izvajajo po potrebi, vendar vsaj enkrat letno, nadzorniške stresne teste v podporo procesu pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97.
2. EBA izda smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 in tako zagotovi, da pristojni organi pri izvajanju letnih nadzorniških stresnih testov uporabljajo skupne metodologije.
Člen 101
Redno pregledovanje dovoljenja za uporabo notranjih pristopov
1. Pristojni organi redno, in vsaj vsaka tri leta, pregledujejo, ali institucije spoštujejo zahteve glede pristopov, pri katerih je potrebno dovoljenje pristojnih organov, preden se ti pristopi uporabijo za izračun kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe (EU) št. 575/2013. Pri tem so zlasti pozorni na spremembe v poslovanju institucij in izvajanje navedenih pristopov pri novih produktih. Če so pri zajetju tveganj z notranjim pristopom institucije ugotovljene pomembne pomanjkljivosti, pristojni organi zagotovijo, da se odpravijo, oziroma sprejmejo ustrezne ukrepe za ublažitev njihovih posledic, vključno z uvedbo višjih multiplikatorjev ali zahtevo po kapitalskih pribitkih ali sprejetjem drugih ustreznih in učinkovitih ukrepov.
2. Pristojni organi pregledajo in ocenijo zlasti, ali institucija pri teh pristopih uporablja dobro razvite in posodobljene tehnike ter prakse.
3. Če veliko število preseganj iz člena 366 Uredbe (EU) št. 575/2013 za notranji model za tržna tveganja kaže, da model ni ali ni več dovolj natančen, pristojni organi prekličejo dovoljenje za uporabo notranjega modela ali uvedejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo takojšnje izboljšanje modela.
4. Če je institucija dobila dovoljenje za uporabo pristopa, pri katerem je potrebno dovoljenje pristojnih organov, preden se uporabi ta pristop za izračun kapitalskih zahtev v skladu z delom 3 Uredbe (EU) št. 575/2013, vendar ni več skladna z zahtevami za uporabo tega pristopa, pristojni organi od institucije zahtevajo, naj bodisi zadovoljivo dokaže pristojnim organom, da učinek neskladnosti ni pomemben, kadar je to potrebno v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013, bodisi predloži načrt za pravočasno ponovno vzpostavitev skladnosti z zahtevami in določi rok za izvedbo načrta. Če ni gotovo, da se bo z načrtom zagotovila popolna skladnost, ali če rok ni ustrezen, pristojni organi zahtevajo izboljšanje načrta. Če je malo verjetno, da bo lahko institucija vzpostavila skladnost v ustreznem roku in če ni zadovoljivo dokazala, kadar je to potrebno, da učinek neskladnosti ni pomemben, se dovoljenje za uporabo pristopa razveljavi ali omeji na področja, ki izpolnjujejo zahteve, oziroma področja, na katerih je skladnost mogoče doseči v ustreznem roku.
5. EBA zaradi spodbujanja stabilnosti notranjih pristopov v Uniji analizira notranje pristope institucij, vključno z doslednim izvajanjem opredelitve neplačila, in dejstvo, kako te institucije obravnavajo podobna tveganja ali izpostavljenosti.
EBA pripravi smernice v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki vključujejo merila uspešnosti na podlagi navedene analize.
Pri pregledu dovoljenj, ki se institucijam izdajo za uporabo notranjih pristopov, pristojni organi upoštevajo navedeno analizo in merila uspešnosti.
Oddelek IV
Nadzorniški ukrepi in pooblastila
Člen 102
Nadzorniški ukrepi
1. Pristojni organi od institucije zahtevajo, da dovolj zgodaj sprejme potrebne ukrepe za odpravo relevantnih težav v naslednjih okoliščinah:
(a) institucija ne izpolnjuje zahtev te direktive ali Uredbe (EU) št. 575/2013;
(b) pristojni organi imajo dokaz, da bi lahko institucija v naslednjih 12 mesecih kršila zahteve iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 575/2013;
2. Za namene odstavka 1 pooblastila pristojnih organov vključujejo pooblastila iz člena 104.
Člen 103
Uporaba nadzorniških ukrepov za institucije s podobnimi profili tveganosti
1. Kadar pristojni organi na podlagi člena 97 ugotovijo, da so institucije s podobnimi profili tveganosti, kot so podobni poslovni modeli ali geografska lokacija izpostavljenosti, izpostavljene ali bi lahko bile izpostavljene podobnim tveganjem ali pomenijo podobna tveganja za finančni sistem, lahko uporabijo proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97, ki se na podoben ali enak način uporablja za te institucije. V te namene države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi potrebna pravna pooblastila, da od institucijam na podoben ali enak način naložijo zahteve iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 575/2013, zlasti z nadzorniškimi pooblastili iz členov 104, 105 in 106.
Vrste institucij iz prvega pododstavka se lahko določijo zlasti na podlagi merila iz člena 98(1)(j).
2. Pristojni organi o uporabi odstavka 1 uradno obvestijo EBA. Ta spremlja nadzornie prakse in izdaja smernice, v katerih je opredeljeno, kako je treba oceniti podobna tveganja in kako je mogoče zagotoviti dosledno uporabo odstavka 1 po vsej Uniji. Te smernice se sprejmejo v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 104
Nadzorniška pooblastila
1. Za namene členov 97, 98(4), 101(4), 102 in 103 ter uporabe Uredbe (EU) št. 575/2013 imajo pristojni organi vsaj naslednja pooblastila:
(a) da od institucij zahtevajo, da razpolagajo s kapitalom, ki presega zahteve iz poglavja 4 tega naslova in iz Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi z elementi tveganj in tveganji, ki niso zajeta v členu 1 navedene uredbe;
(b) da zahtevajo okrepitev ureditev, procesov, mehanizmov in strategij, ki se izvajajo v skladu s členoma 73 in 74;
(c) da od institucij zahtevajo predstavitev načrta za ponovno zagotovitev skladnosti z nadzorniškimi zahtevami iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 ter določijo rok za njegovo izvedbo, vključno z izboljšavami načrta v zvezi z obsegom in rokom;
(d) da od institucij zahtevajo uporabo posebne politike oblikovanja oslabitev in rezervacij ali obravnave sredstev z vidika kapitalskih zahtev;
(e) da omejijo poslovanje, dejavnosti ali poslovno mrežo institucij ali zahtevajo opustitev dejavnosti, ki pomenijo preveliko tveganje za stabilnost institucije;
(f) da zahtevajo zmanjšanje tveganja, ki je povezano z dejavnostmi, produkti in sistemi institucij;
(g) da od institucij zahtevajo, naj omejijo variabilne prejemke z odstotkom skupnih neto prihodkov poslovnega leta, kadar niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove;
(h) da od institucij zahtevajo povečanje kapitala z uporabo čistega dobička;
(i) da institucijam omejijo ali prepovejo izplačilo dobička ali plačila obresti delničarjem, družbenikom ali imetnikom instrumentov dodatnega temeljnega kapitala, kadar prepoved ne pomeni nastopa dogodka neplačila institucije;
(j) da določijo zahteve glede dodatnega ali pogostejšega poročanja, vključno s poročanjem o kapitalu in likvidnostnih pozicijah;
(k) da določijo posebne likvidnostne zahteve, vključno z omejitvami neusklajenosti zapadlosti med sredstvi in obveznostmi;
(l) da zahtevajo dodatna razkritja.
2. Pristojni organi določijo dodatne kapitalske zahteve iz odstavka 1(a) vsaj kadar:
(a) institucija ne izpolnjuje zahtev iz členov 73 in 74 te direktive ali člena 393 Uredbe (EU) št. 575/2013
(b) tveganja ali elementi tveganj niso zajeti v zahtevah po kapitalskih iz poglavja 4 tega naslova ali Uredbe (EU) št. 575/2013;
(c) se z uporabo samo drugih upravnih ukrepov verjetno ne bi zadovoljivo izboljšala ureditev, procesi, mehanizmi in strategije v ustreznem časovnem okviru;
(d) se pri pregledu iz člena 98(4) ali 101(4) ugotovi, da bodo kapitalske zahteve verjetno neustrezne zaradi neizpolnjevanja zahtev glede uporabe zadevnega pristopa;
(e) so tveganja kljub izpolnjevanju veljavnih zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 verjetno podcenjena; ali
(f) institucija pristojnemu organu v skladu s členom 377(5) Uredbe (EU) št. 575/2013 sporoči, da rezultati stresnih testov iz navedenega člena bistveno presegajo njeno kapitalsko zahtevo za portfelj trgovanja s korelacijo.
3. Za namene določitve ustrezne ravni kapitala na podlagi pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvedeta v skladu z oddelkom III pristojni organi ocenijo, ali je potrebno za pokrivanje tveganj, ki jim je institucija izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena, naložiti dodatno kapitalsko zahtevo, ki presega siceršnjo kapitalsko zahtevo, pri čemer upoštevajo:
(a) kvantitativne in kvalitativne vidike procesa ocenjevanja iz člena 73, ki ga izvaja institucija;
(b) ureditve, procese in mehanizme institucije iz člena 74;
(c) rezultat pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvedeta v skladu s členom 97 ali 101;
(d) oceno sistemskega tveganja.
Člen 105
Posebne zahteve glede likvidnosti
Za namene določitve ustrezne stopnje likvidnostnih zahtev na podlagi pregledovanja in ovrednotenja, ki se izvedeta v skladu z oddelkom III, pristojni organi ocenijo, ali je treba za zajetje likvidnostnih tveganj, ki jim je ali jim utegne biti izpostavljena institucija, določiti posebne likvidnostne zahteve, pri čemer upoštevajo:
(a) lastni poslovni model institucije;
(b) ureditev, procese in mehanizme institucije iz oddelka II in zlasti člena 86;
(c) rezultat pregledovanja in ovrednotenja, izvedenega v skladu s členom 97;
(d) sistemsko likvidnostno tveganje, ki ogroža celovitost finančnih trgov zadevnih držav članic.
Pristojni organi bi morali brez poseganja v člen 67 zlasti preučiti potrebo po uporabi upravnih kazni ali drugih upravnih ukrepov, vključno z dodatnimi bonitetnimi ukrepi, raven katerih je povezana z neskladjem med dejanskim likvidnostnim položajem bančne institucije ter zahtevami glede likvidnosti in stabilnih virov financiranja, določenih na nacionalni ravni ali na ravni Unije.
Člen 106
Posebne zahteve glede objave
1. Države članice pooblastijo pristojne organe, da od institucij zahtevajo:
(a) objavo informacij iz dela 8 Uredbe (EU) št. 575/2013 več kot enkrat letno in določitev rokov za objavo;
(b) uporabo posebnih medijev in mest za objave, ki niso finančni izkazi.
2. Države članice pooblastijo pristojne organe, da od nadrejenih oseb zahtevajo, naj vsako leto v celoti ali s sklici na ustrezne informacije objavijo opis svoje pravne strukture ter strukture upravljanja in organizacijske strukture skupine institucij v skladu s členi 14(3), 74(1) in 109(2).
Člen 107
Skladnost nadzorniških pregledovanj, ovrednotenj in nadzorniških ukrepov
1. Pristojni organi EBA obvestijo o:
(a) delovanju svojega procesa pregledovanja in ovrednotenja iz člena 97;
(b) metodologiji, ki se uporablja za utemeljitev odločitev iz členov 98, 100, 101, 102, 104 in 105 o procesih iz točke (a).
EBA oceni informacije, ki jih predložijo pristojni organi, za zagotovitev skladnosti procesov nadzorniških pregledovanj in ovrednotenj. Za dokončanje ocene lahko od pristojnih organov zahteva dodatne informacije na sorazmeren način v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
2. EBA letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o stopnji konvergence uporabe tega poglavja med državami članicami.
EBA za povečanje stopnje te konvergence izvaja medsebojne strokovne preglede v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
3. EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 izda smernice za pristojne organe, da se na ustrezen način glede na velikost, strukturo in notranjo organiziranost institucij ter naravo, obseg in zapletenost njihovih dejavnosti podrobneje določijo skupni postopki in metodologije za procese nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja iz odstavka 1 tega člena in člena 97 in za oceno organizacije in obravnave tveganj iz členov 76 do 87, zlasti glede tveganja koncentracije v skladu s členom 81.
Oddelek V
Raven uporabe
Člen 108
Proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala
1. Pristojni organi od vsake institucije, ki ni podrejena družba v državi članici, v kateri je pridobila dovoljenje in je nadzorovana, ali nadrejena oseba, ter od vsake institucije, ki ni vključena v konsolidacijo v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 575/2013, zahtevajo izpolnjevanje obveznosti na posamični podlagi iz člena 73 te direktive.
Pristojni organi lahko kreditno institucijo izvzamejo iz zahtev člena 73 te direktive v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Če pristojni organi odstopijo od zahteve po uporabi kapitalskih zahtev na konsolidirani podlagi iz člena 15 Uredbe (EU) št. 575/2013, se zahteve iz člena 73 te direktive uporabljajo na posamični podlagi.
2. Pristojni organi zahtevajo, da nadrejene institucije v državi članici izpolnjujejo obveznosti iz člena 73 te direktive na konsolidirani podlagi v obsegu in na način, ki sta določena v oddelkih 2 in 3 poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.
3. Pristojni organi zahtevajo, da institucije, ki jih obvladuje nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, izpolnjujejo obveznosti iz člena 73 te direktive na podlagi konsolidiranega finančnega položaja tega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga v obsegu in na način, ki sta določena v oddelkih 2 in 3 poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Če nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici obvladuje več kot eno institucijo, se prvi pododstavek uporablja le za institucijo, za katero se uporablja nadzor na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111.
4. Pristojni organi zahtevajo, da podrejene institucije izpolnjujejo zahteve iz člena 73 na subkonsolidirani podlagi, če imajo navedene institucije ali nadrejena oseba, kadar gre za finančni holding ali mešani finančni holding, v tretji državi podrejeno družbo, ki je institucija ali finančna institucija ali družba za upravljanje, kot je opredeljena v členu 2(5) Direktive 2002/87/ES, ali če so udeležene v taki družbi.
Člen 109
Ureditve, procesi in mehanizmi institucij
1. Pristojni organi zahtevajo, da institucije na posamični podlagi izpolnjujejo obveznosti iz oddelka II tega poglavja, razen če pristojni organi uveljavijo odstopanje, opredeljeno v členu 7 Uredbe (EU) št. 575/2013.
2. Pristojni organi zahtevajo, da nadrejene osebe in podrejene družbe, za katere se uporablja ta direktiva, izpolnjujejo obveznosti iz oddelka II tega poglavja na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi za zagotovitev, da so njihove ureditve, procesi in mehanizmi, ki se zahtevajo na podlagi oddelka II tega poglavja, dosledni in dobro integrirani ter omogočajo pripravo vseh podatkov in informacij, ki so pomembni za nadzor. Pristojni organi zagotovijo zlasti, da nadrejene osebe in podrejene družbe, za katere se uporablja ta direktiva, izvajajo take ureditve, procese in mehanizme v svojih podrejenih družbah, za katere se ta direktiva ne uporablja. Te ureditve, procesi in mehanizmi so tudi dosledni in dobro integrirani, te podrejene družbe pa prav tako lahko pripravijo vse podatke in informacije, ki so pomembne za nadzor.
3. Obveznosti iz oddelka II tega poglavja v zvezi s podrejenimi družbami, za katere se ta direktiva ne uporablja, se ne uporabljajo, če lahko EU nadrejena institucija ali institucije, ki jih obvladuje EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, pristojnim organom dokažejo, da je uporaba oddelka II nezakonita po zakonodaji tretje države, v kateri je ustanovljena podrejena družba.
Člen 110
Pregledovanje in ovrednotenje ter nadzorniški ukrepi
1. Pristojni organi uporabijo proces pregledovanja in ovrednotenja iz oddelka III tega poglavja ter nadzorniške ukrepe iz oddelka IV tega poglavja v skladu z ravnjo uporabe zahtev iz Uredbe (EU) št. 575/2013 iz naslova II dela 1 navedene Uredbe.
2. Če pristojni organi odstopijo od uporabe kapitalske zahteve na konsolidirani podlagi iz člena 15 Uredbe (EU) št. 575/2013, se zahteve iz člena 97 te direktive uporabljajo za nadzor posameznih investicijskih podjetij.
POGLAVJE 3
Nadzor na konsolidirani podlagi
Oddelek I
Načela za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi
Člen 111
Določitev konsolidacijskega nadzornika
1. Če je nadrejena oseba nadrejena institucija v državi članici ali EU nadrejena institucija, izvajajo nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organi, ki so ji izdali dovoljenje.
2. Če je nadrejena oseba institucije nadrejeni finančni holding ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici ali EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, izvajajo nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organi, ki so izdali dovoljenje.
3. Če imajo institucije, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, za nadrejeno osebo isti nadrejeni finančni holding, isti nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, isti EU nadrejeni finančni holding ali isti EU nadrejeni mešani finančni holding, izvajajo nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organi institucije, ki je pridobila dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding ali mešani finančni holding.
Če nadrejene osebe institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, zajemajo več kot en finančni holding ali mešani finančni holding s sedeži v različnih državah članicah in je v vsaki od teh držav ena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani podlagi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.
4. Če je nadrejena oseba več kot ene institucije, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, isti finančni holding ali mešani finančni holding, nobena od teh institucij pa ni pridobila dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding ali mešani finančni holding, izvaja nadzor na konsolidirani podlagi pristojni organ, ki je izdal dovoljenje instituciji z največjo bilančno vsoto; ta se za namene te direktive šteje kot institucija, ki jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding.
5. V posebnih primerih lahko pristojni organi sporazumno opustijo merila iz odstavkov 3 in 4, če njihova uporaba ne bi bila primerna ob upoštevanju institucij in pomena njihovih dejavnosti v različnih državah, ter imenujejo drug pristojni organ, ki bo izvajal nadzor na konsolidirani podlagi. Pred sprejetjem odločitve pristojni organ v takšnih primerih EU nadrejeni instituciji, EU nadrejenemu finančnemu holdingu, EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu ali instituciji z največjo bilančno vsoto omogoči, da izrazi svoje mnenje o zadevni odločitvi.
6. Pristojni organi uradno obvestijo Komisijo in EBA o vsakem dogovoru v okviru odstavka 5.
Člen 112
Usklajevanje nadzorniških dejavnosti s strani konsolidacijskega nadzornika
1. Konsolidacijski nadzornik, poleg nalog, ki jih ima na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013, opravlja naslednje naloge:
(a) usklajevanje zbiranja in posredovanja relevantnih ali bistvenih informacij v času rednega poslovanja in v izrednih razmerah;
(b) načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v času rednega poslovanja, vključno v zvezi z dejavnostmi iz poglavja 3 naslova VII, v sodelovanju z udeleženimi pristojnimi organi;
(c) načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti v sodelovanju s udeleženimi pristojnimi organi ter po potrebi s centralnimi bankami ESCB pri pripravah na izredne razmere in v izrednih razmerah, vključno z neugodnim razvojem v institucijah ali na finančnih trgih, po možnosti z uporabo obstoječih načinov obveščanja za izvajanje kriznega upravljanja.
2. Kadar konsolidacijski nadzornik ne opravi nalog iz odstavka 1 ali kadar pristojni organi ne sodelujejo s konsolidacijskim nadzornikom v obsegu, kot določa odstavek 1, lahko kateri koli zadevni pristojni organ zadevo predloži EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA lahko pristojnim organom tudi na lastno pobudo pomaga v primeru spora glede usklajevanja nadzorniških dejavnosti iz tega člena, v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.
3. Načrtovanje in usklajevanje nadzorniških dejavnosti iz odstavka 1(c) tega člena vključujeta izjemne ukrepe iz členov 117(1)(d) in 117(4)(b), pripravo skupnih ocen, izvajanje načrtov neprekinjenega poslovanja in obveščanje javnosti.
Člen 113
Skupne odločitve o bonitetnih zahtevah za posamezne institucije
1. Konsolidacijski nadzornik in pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga v državi članici, storijo vse, kar je v njihovi moči, da dosežejo skupno odločitev o:
(a) uporabi členov 73 in 97 za določitev ustreznosti konsolidirane ravni kapitala, ki ga ima skupina institucij glede na svoje finančno stanje in profil tveganosti ter zahtevane ravni kapitala za uporabo člena 104(1)(a) za vse subjekte znotraj skupine institucij in na konsolidirani podlagi;
(b) ukrepih za obravnavo vseh pomembnih zadev in bistvenih ugotovitev v zvezi z nadzorom likvidnosti, vključno v zvezi z ustreznostjo organizacije in obravnavo tveganj, kot se zahteva v skladu s členom 86, in v zvezi s potrebo po likvidnostnih zahtevah za posamezne institucije v skladu s členom 105 te direktive.
2. Skupne odločitve iz odstavka 1 se dosežejo:
(a) za namene odstavka 1(a) v štirih mesecih po datumu, ko konsolidacijski nadzornik drugim ustreznim pristojnim organom predloži poročilo, ki vsebuje oceno tveganj skupine institucij v skladu s členi 73, 97 in 104(1)(a);
(b) za namene odstavka 1(b) v enem mesecu po datumu, ko konsolidacijski nadzornik predloži poročilo, ki vsebuje oceno profila likvidnostnega tveganja skupine institucij v skladu s členoma 86 in 105.
V skupnih odločitvah se prav tako ustrezno upošteva ocena tveganja podrejenih družb, ki jo izvedejo ustrezni pristojni organi v skladu s členoma 73 in 97.
Skupne odločitve se navedejo v dokumentih, ki vsebujejo popolno utemeljitev, in ki jih konsolidacijski nadzornik predloži EU nadrejeni instituciji. V primeru nestrinjanja se konsolidacijski nadzornik na zahtevo katerega koli zadevnega pristojnega organa posvetuje z EBA. Konsolidacijski nadzornik se lahko z EBA posvetuje na lastno pobudo.
3. Če pristojni organi v časovnih obdobjih iz odstavka 2 ne sprejmejo skupne odločitve, sprejme konsolidacijski nadzornik odločitev o uporabi členov 73, 86, 97, 104(1)(a) in 105 na konsolidirani podlagi po ustrezni obravnavi ocene tveganja podrejenih družb, ki jo izvedejo ustrezni pristojni organi. Če kateri koli zadevni pristojni organ v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu časovnih obdobij iz odstavka 2 zadevo predloži EBA, konsolidacijski nadzornik odloži svojo odločitev in počaka na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejme odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovni obdobji iz odstavka 2 se štejeta kot obdobji za spravo v smislu Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Po izteku štirimesečnega ali enomesečnega obdobja, kakor je ustrezno, ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.
Odločitev o uporabi členov 73, 86, 97, 104(1)(a) in 105 na posamični ali subkonsolidirani podlagi sprejmejo ustrezni pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene kreditne institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali nadrejenega mešanega finančnega holdinga EU, pri čemer ustrezno upoštevajo stališča in pridržke, ki jih izrazi konsolidacijski nadzornik. Če je kateri koli zadevni pristojni organ v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010 ob koncu katerega koli časovnega obdobja iz odstavka 2 zadevo predložil EBA, pristojni organi odložijo svojo odločitev in počakajo na odločitev, ki jo lahko v skladu s členom 19(3) navedene uredbe sprejme EBA, nato pa sprejmejo odločitev skladno z odločitvijo EBA. Časovna obdobja iz odstavka 2 se štejejo kot obdobja za spravo v smislu navedene uredbe. EBA sprejme odločitev v enem mesecu. Po izteku štirimesečnega ali enomesečnega obdobja, kakor je ustrezno, ali po sprejetju skupne odločitve zadeve ni več mogoče predložiti EBA.
Odločitve se navedejo v dokumentu, ki vsebuje popolno utemeljitev, ter upošteva oceno tveganja, stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi navedli v časovnih obdobjih iz odstavka 2. Konsolidacijski nadzornik pošlje ta dokument vsem zadevnim pristojnim organom in EU nadrejeni instituciji.
V primeru posvetovanja z EBA vsi pristojni organi upoštevajo njegov nasvet in pojasnijo kakršno koli bistveno odstopanje od tega nasveta.
4. Skupne odločitve iz odstavka 1 in odločitve pristojnih organov, sprejete, kadar skupne odločitve iz odstavka 3 ni, pristojni organi v zadevnih državah članicah priznajo kot dokončne in jih uveljavijo.
Skupne odločitve iz odstavka 1 in vse odločitve, sprejete, kadar skupne odločitve v skladu z odstavkom 3 ni, se posodabljajo vsako leto ali v izjemnih okoliščinah, če pristojni organ, odgovoren za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, vloži pisno in v celoti utemeljeno zahtevo pri konsolidacijskem nadzorniku za posodobitev odločitve o uporabi členov 104(1)(a) in 105. V tem primeru se lahko posodobitev obravnava dvostransko med konsolidacijskim nadzornikom in pristojnim organom, ki je vložil zahtevo.
5. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za zagotovitev enotnih pogojev uporabe postopka skupnega odločanja iz tega člena v zvezi z uporabo členov 73, 86, 97, 104(1)(a) in 105, da pripomore k sprejemanju skupnih odločitev.
EBA osnutek teh izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 1. julija 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 114
Zahteve glede obveščanja v izrednih razmerah
1. V primeru izrednih razmer, vključno z razmerami, opisanimi v členu 18 Uredbe (EU) št. 1093/2010, ali ob neugodnem razvoju na trgih, ki bi lahko ogrozili likvidnost trga in stabilnost finančnega sistema v kateri koli državi članici, v kateri so subjekti skupine pridobili dovoljenje ali v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 in po potrebi členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES čim prej obvesti EBA in organe iz členov 58(4) in 59 ter sporoči vse informacije, bistvene za opravljanje njihovih nalog. Te obveznosti veljajo za vse pristojne organe.
Če je centralna banka ESCB obveščena o razmerah, opisanih v prvem pododstavku, o tem čim prej obvesti pristojne organe iz člena 112 in EBA.
Pristojni organi in organ iz člena 58(4) uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kjer je to mogoče.
2. Kadar konsolidacijski nadzornik potrebuje informacije, ki so že bile poslane drugemu pristojnemu organu, kadar je to mogoče, stopi v stik s tem organom, da se prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki so vključeni v nadzor.
Člen 115
Dogovori o usklajevanju in sodelovanju
1. Za spodbujanje in vzpostavitev učinkovitega nadzora konsolidacijski nadzornik in drugi pristojni organi sklenejo pisne dogovore o usklajevanju in sodelovanju.
Na podlagi teh dogovorov se lahko konsolidacijskega nadzornika zadolži za dodatne naloge ter se lahko opredelijo postopki sprejemanja odločitev in sodelovanja z drugimi pristojnimi organi.
2. Pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja podrejeni družbi, katere nadrejena oseba je institucija, lahko v skladu s členom 28 Uredbe (EU) št. 1093/2010 z dvostranskim sporazumom prenesejo odgovornost nadzora na pristojne organe, ki so nadrejeni osebi izdali dovoljenje in jo nadzorujejo, tako da prevzamejo odgovornost za nadzor podrejene družbe v skladu s to direktivo. EBA se obvesti o obstoju in vsebini takšnih sporazumov. EBA te informacije pošlje pristojnim organom v drugih državah članicah in Evropskemu odboru za bančništvo.
Člen 116
Kolegij nadzornikov
1. Konsolidacijski nadzornik ustanovi kolegije nadzornikov, da se omogoči lažje izvajanje nalog iz členov 112, 113 in 114(1), ter ob upoštevanju zahtev o zaupnosti iz odstavka 2 tega člena in prava Unije po potrebi zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje z ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav.
EBA si prizadeva za spodbujanje in spremljanje učinkovitega, uspešnega in usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov iz tega člena v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010. EBA v ta namen ustrezno sodeluje in se za te namene šteje kot pristojni organ.
Kolegiji nadzornikov predstavljajo okvir za konsolidacijskega nadzornika, EBA in druge zadevne pristojne organe za opravljanje naslednjih nalog:
(a) medsebojna izmenjava informacij in izmenjava informacij z EBA v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1093/2010;
(b) dogovor o prostovoljni dodelitvi nalog in po potrebi prostovoljnem prenosu odgovornosti;
(c) določitev programov nadzorniških pregledov iz člena 99 na podlagi ocene tveganja skupine v skladu s členom 97;
(d) povečanje učinkovitosti nadzora z odpravo nepotrebnega podvajanja nadzorniških zahtev, vključno v zvezi z zahtevami po informacijah iz člena 114 in člena 117(3);
(e) dosledna uporaba bonitetnih zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 za vse subjekte znotraj skupine institucij brez poseganja v opcije in diskrecijske pravice, ki izhajajo iz prava Unije;
(f) uporaba člena 112(1)(c) ob upoštevanju dela drugih forumov, ki so lahko ustanovljeni na tem področju.
2. Pristojni organi, ki sodelujejo v kolegijih nadzornikov, in EBA, tesno sodelujejo. Zahteve glede zaupnosti iz oddelka II poglavja 1 te direktive ter členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES pristojnim organom ne preprečujejo izmenjave zaupnih informacij v okviru kolegijev nadzornikov. Ustanovitev in delovanje kolegijev nadzornikov ne vplivata na pravice in odgovornosti pristojnih organov iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013.
3. Ustanovitev in delovanje kolegijev temelji na pisnih dogovorih iz člena 115, ki jih po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi določi konsolidacijski nadzornik.
4. EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov glede določitve splošnih pogojev delovanja kolegijev nadzornikov.
EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
5. EBA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov glede določitve operativnega delovanja kolegijev nadzornikov.
EBA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 31. decembra 2014.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
6. V kolegijih nadzornikov lahko sodelujejo pristojni organi, odgovorni za nadzor podrejenih družb EU nadrejene institucije ali EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga, in pristojni organi države članice gostiteljice, v kateri imajo sedež pomembne podružnice iz člena 51, ter po potrebi centralne banke ESCB in nadzorni organi tretjih držav ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki so po mnenju vseh pristojnih organov enakovredne zahtevam iz oddelka II poglavja 1 te direktive ter po potrebi iz členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES.
7. Konsolidacijski nadzornik predseduje sestankom kolegija in odloči, kateri pristojni organi se udeležijo sestanka ali dejavnosti kolegija. Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija vnaprej obvešča o organizaciji teh sestankov ter o obravnavanih glavnih vprašanjih in dejavnostih. Konsolidacijski nadzornik vse člane kolegija pravočasno obvesti o odločitvah, sprejetih na teh sestankih, oziroma o izvedenih ukrepih.
8. Konsolidacijski nadzornik pri svoji odločitvi upošteva, kako pomembna je za te organe nadzorniška dejavnost, ki se načrtuje ali usklajuje, zlasti morebiten vpliv na stabilnost finančnega sistema v zadevnih državah članicah, kot je določeno v členu 7 ter obveznosti iz člena 51(2).
9. Konsolidacijski nadzornik ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti na podlagi oddelka II poglavja 1 te direktive in po potrebi členov 54 in 58 Direktive 2004/39/ES EBA obvesti o dejavnostih kolegija nadzornikov, tudi v izrednih razmerah, in mu sporoči vse informacije, ki so še posebej pomembne za namene nadzorniškega zbliževanja.
Vsak pristojni organ lahko v primeru spora med pristojnimi organi glede delovanja nadzorniških kolegijev zadevo preda EBA in zahteva njeno pomoč v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA lahko pristojnim organom tudi na lastno pobudo v primeru spora glede delovanja nadzorniških kolegijev iz tega člena pomaga v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe (EU).
Člen 117
Obveznosti sodelovanja
1. Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj. Izmenjajo si vse informacije, ki so bistvene ali relevantne za izvajanje nadzorniških nalog drugega organa na podlagi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013. Glede tega pristojni organi na zahtevo sporočijo vse relevantne informacije in na lastno pobudo vse bistvene informacije.
Pristojni organi sodelujejo z EBA za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
Pristojni organi EBA zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive, Uredbe (EU) št. 575/2013 in Uredbe (EU) št. 1093/2010, v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Informacije iz prvega pododstavka se štejejo za bistvene, če lahko pomembno vplivajo na oceno finančne trdnosti institucije ali finančne institucije v drugi državi članici.
Konsolidacijski nadzorniki EU nadrejenih institucij in EU institucij, ki jih obvladujejo EU nadrejeni finančni holdingi ali EU nadrejeni mešani finančni holdingi, zlasti sporočijo vse relevantne informacije pristojnim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo podrejene družbe teh nadrejenih oseb. Pri ugotavljanju obsega relevantnih informacij se upošteva pomen teh podrejenih družb v finančnem sistemu navedenih držav članic.
Bistvene informacije iz prvega pododstavka vključujejo zlasti naslednje informacije:
(a) opredelitev pravne strukture skupine in strukture upravljanja, vključno z organizacijsko strukturo, ki zajema vse nadzorovane subjekte, nenadzorovane subjekte, nenadzorovane podrejene družbe in pomembne podružnice, ki pripadajo skupini, nadrejene osebe, v skladu s členi 14(3), 74(1) in 109(2), ter vse pristojne organe reguliranih subjektov v skupini;
(b) postopke za zbiranje informacij od institucij v skupini in preverjanje navedenih informacij;
(c) neugoden razvoj v institucijah ali drugih subjektih v skupini, ki bi lahko resno škodoval institucijam;
(d) pomembnejše kazni in izjemne ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s to direktivo, vključno z naložitvijo posebne kapitalske zahteve v skladu s členom 104 in uvedbo morebitne omejitve uporabe naprednega pristopa za merjenje pri izračunu kapitalske zahteve v skladu s členom 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.
2. Pristojni organi lahko zadevo predložijo EBA, kadar:
(a) pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij;
(b) je bila zahteva za sodelovanje, zlasti za izmenjavo relevantnih informacij, zavrnjena ali ni bila obravnavana v razumnem roku.
Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko EBA ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
EBA lahko pristojnim organom pomaga razviti dosledne prakse sodelovanja tudi na lastno pobudo v skladu z drugim pododstavkom člena 19(1) navedene uredbe.
3. Pristojni organi, odgovorni za nadzor institucij, ki jih obvladuje EU nadrejena institucija, stopijo v stik s konsolidacijskim nadzornikom, kadar je to mogoče in kadar potrebujejo informacije v zvezi z izvajanjem pristopov in metodologij iz te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013, ki bi lahko že bile na voljo konsolidacijskemu nadzorniku.
4. Preden zadevni pristojni organi sprejmejo odločitev, se posvetujejo med seboj glede naslednjih zadev, če so takšne odločitve pomembne za nadzorniške naloge drugih pristojnih organov:
(a) spremembe delničarske, organizacijske ali upravljavske strukture kreditnih institucij v skupini, ki zahtevajo odobritev ali dovoljenje pristojnih organov, ter
(b) pomembnejših kazni ali izjemnih ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi, vključno z naložitvijo posebne kapitalske zahteve na podlagi člena 104 in uvedbo morebitne omejitve uporabe naprednih pristopov za merjenje pri izračunu kapitalskih zahtev na podlagi člena 312(2) Uredbe (EU) št. 575/2013.
Za namene točke (b) se vedno opravi posvetovanje s konsolidacijskim nadzornikom.
Pristojni organ se lahko kljub temu odloči, da se v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost njegove odločitev, ne bo posvetoval z drugimi pristojnimi organi. V takšnih primerih pristojni organ po sprejemu odločitve nemudoma obvesti druge pristojne organe.
Člen 118
Preverjanje informacij o subjektih v drugih državah članicah
Če pri uporabi te direktive in Uredbe (EU) št. 575/2013 pristojni organi ene države članice v posebnih primerih želijo preveriti informacije o instituciji, finančnem holdingu, mešanem finančnem holdingu, finančni instituciji, družbi za pomožne storitve, mešanem poslovnem holdingu, podrejeni družbi iz člena 125 ali podrejeni družbi iz člena 119(3), ki so v drugi državi članici, od pristojnih organov v drugi državi članici zahtevajo, da opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, se v okviru svoje pristojnosti nanj odzovejo tako, da sami opravijo preverjanje ali da preverjanje dovolijo organom, ki so vložili zahtevo, ali revizorju ali strokovnjaku. Pristojni organ, ki je vložil zahtevo, lahko po želji sodeluje pri preverjanju, če ga ne izvaja sam.
Oddelek II
Finančni holdingi, mešani finančni holdingi in mešani poslovni holdingi
Člen 119
Vključitev holdingov v konsolidirani nadzor
1. Države članice po potrebi sprejmejo vse potrebne ukrepe za vključitev finančnih holdingov in mešanih finančnih holdingov v konsolidirani nadzor.
2. Kadar podrejena družba, ki je institucija, ni vključena v nadzor na konsolidirani podlagi v skladu z enim od primerov iz člena 19 Uredbe (EU) št. 575/2013, lahko pristojni organi v državi članici, v kateri je ta podrejena družba, od nadrejene osebe zahtevajo informacije, ki bi lahko olajšale nadzor nad to podrejeno družbo.
3. Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi, od podrejenih družb institucije, finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga, ki niso vključeni v nadzor na konsolidirani podlagi, zahtevajo informacije iz člena 122. V takem primeru se uporabijo postopki za prenos in preverjanje informacij iz navedenega člena.
Člen 120
Nadzor mešanih finančnih holdingov
1. Kadar za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe iz te direktive in Direktive 2002/87/ES, zlasti z vidika nadzora upravljanja s tveganji, lahko konsolidacijski nadzornik po posvetovanju z drugimi pristojnimi organi, odgovornimi za nadzor podrejenih družb, za zadevni mešani finančni holding uporablja le Direktivo 2002/87/ES.
2. Kadar za mešani finančni holding veljajo enakovredne določbe iz te direktive in Direktive 2009/138/ES, zlasti z vidika nadzora upravljanja s tveganji, lahko konsolidacijski nadzornik po dogovoru z nadzornikom skupine v zavarovalniškem sektorju za zadevni mešani finančni holding uporablja le določbe iz te direktive, ki se nanašajo na najpomembnejši finančni sektor, kot ga določa člen 3(2) Direktive 2002/87/ES.
3. Konsolidacijski nadzornik EBA in EIOPA sporoči odločitve, sprejete na podlagi odstavkov 1 in 2.
4. EBA, EIOPA in ESMA prek Skupnega odbora iz člena 54 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 oblikujejo smernice, katerih cilj je zbliževanje nadzorniških praks, in v treh letih od sprejetja navedenih smernic pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov za isti namen.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.
Člen 121
Usposobljenost direktorjev
Države članice zahtevajo, da imajo člani upravljalnega organa finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga zadosten ugled in imajo ustrezno znanje, veščine in izkušnje iz člena 91(1) za opravljanje teh nalog, pri čemer se upošteva posebna vloga finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov.
Člen 122
Zahteve za informacije in inšpekcijski pregledi
1. Kadar je nadrejena oseba ene ali več institucij mešani poslovni holding, države članice do nadaljnje uskladitve konsolidacijskih metod zagotovijo, da pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja in nadzor teh institucij, neposredno od mešanega poslovnega holdinga in njegovih podrejenih družb ali prek podrejenih družb, ki so institucije, zahtevajo posredovanje vseh informacij, ki bi lahko bile pomembne za nadzor teh podrejenih družb.
2. Države članice zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi s pomočjo zunanjih inšpektorjev izvajajo ali so izvedli inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih prejeli od mešanih poslovnih holdingov in njihovih podrejenih družb. Če je mešani poslovni holding ali ena od njegovih podrejenih družb zavarovalnica, se lahko uporabi tudi postopek iz člena 125. Če je mešani poslovni holding ali ena od njegovih podrejenih družb v državi članici, ki ni država sedeža podrejene družbe, ki je institucija, se preverjanje informacij na kraju samem opravi v skladu s postopkom iz člena 118.
Člen 123
Nadzor
1. Brez poseganja v del 4 Uredbe (EU) št. 575/2013 države članice zagotovijo, da pristojni organi, ki so pooblaščeni za nadzorovanje institucij, izvajajo splošen nadzor nad posli med institucijo in mešanim poslovnim holdingom ter njegovimi podrejenimi družbami, če je nadrejena oseba ene ali več institucij mešani poslovni holding.
2. Pristojni organi zahtevajo, da imajo institucije vzpostavljene ustrezne procese za upravljanje tveganj in mehanizme notranje kontrole, vključno z zanesljivimi postopki poročanja ter računovodskimi postopki za ustrezno ugotavljanje, merjenje, spremljanje in nadzor poslov z nadrejenim mešanim poslovnim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami. Pristojni organi zahtevajo, da institucije poročajo o vseh pomembnih poslih s temi subjekti, ki niso subjekti iz člena 394 Uredbe (EU) št. 575/2013. Te postopke in pomembne posle pregledujejo pristojni organi.
Člen 124
Izmenjava informacij
1. Države članice zagotovijo, da ni nobenih pravnih ovir, ki bi družbam, vključenim v nadzor na konsolidirani podlagi, mešanim poslovnim holdingom in njihovim podrejenim družbam ali podrejenim družbam iz člena 119(3), preprečile izmenjavo kakršnih koli informacij, pomembnih za nadzor v skladu s členom 110 in poglavjem 3.
2. Če so nadrejena oseba in katera koli od njenih podrejenih družb, ki je institucija, v različnih državah članicah, si pristojni organi iz vsake države članice medsebojno izmenjajo vse pomembne informacije, ki lahko omogočijo ali spodbudijo izvajanje nadzora na konsolidirani podlagi.
Če pristojni organi države članice, v kateri je nadrejena oseba, ne izvajajo sami nadzora na konsolidirani podlagi v skladu s členom 111, jih lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje takšnega nadzora, pozovejo, naj od nadrejene osebe pridobijo vse informacije, pomembne za nadzor na konsolidirani podlagi, in jih posredujejo tem pristojnim organom.
3. Države članice dovolijo, da si njihovi pristojni organi med seboj izmenjujejo informacije iz odstavka 2, ob predpostavki, da v primeru finančnih holdingov, mešanih finančnih holdingov, finančnih institucij ali družb za pomožne storitve zbiranje ali posedovanje informacij ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor teh institucij ali družb na posamični podlagi.
Podobno države članice dovolijo svojim pristojnim organom izmenjavo informacij iz člena 122, ob predpostavki, da zbiranje ali posedovanje informacij ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor mešanega poslovnega holdinga in tistih njegovih podrejenih družb, ki niso kreditne institucije, ali podrejenih družb iz člena 119(3).
Člen 125
Sodelovanje
1. Če institucija, finančni holding, mešani finančni holding ali mešani poslovni holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki so zavarovalnice, ali druge družbe za investicijske storitve, ki so pridobila dovoljenje, pristojni organi in organi z javnim pooblastilom za nadzor zavarovalnic, ali drugih družb za investicijske storitve tesno sodelujejo. Brez poseganja v njihove odgovornosti si ti pristojni organi medsebojno izmenjujejo vse informacije, ki bi lahko poenostavile njihovo delo in omogočile nadzor nad dejavnostjo in splošnim finančnim položajem družb, ki jih nadzorujejo.
2. Za informacije, pridobljene v okviru nadzora na konsolidirani podlagi, zlasti za vsako izmenjavo informacij med pristojnimi organi, kot je določeno v tej direktivi, veljajo zahteve glede varovanja poklicne skrivnosti, ki so vsaj enakovredne tistim iz člena 53(1) te direktive za kreditne institucije oziroma iz Direktive 2004/39/ES za investicijska podjetja.
3. Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani podlagi, oblikujejo sezname finančnih holdingov ali mešanih finančnih holdingov iz člena 11 Uredbe (EU) št. 575/2013. Te sezname pošljejo pristojnim organom v drugih državah članicah, EBA in Komisiji.
Člen 126
Kazni
V skladu z oddelkom IV poglavja 1 tega naslova države članice zagotovijo, da se upravne kazni ali drugi upravni ukrepi, ki so namenjeni prenehanju ugotovljenih kršitev ali vzrokov za take kršitve, lahko naložijo finančnim holdingom, mešanim finančnim holdingom in mešanim poslovnim holdingom ali njihovim operativnim vodjem, ki kršijo zakone ali druge predpise, s katerim se prenaša to poglavje.
Člen 127
Ocena enakovrednosti konsolidiranega nadzora v tretjih držav
1. Kadar za institucijo, katere nadrejena oseba je institucija ali finančni holding ali mešani finančni holding s sedežem v tretji državi, konsolidirani nadzor v skladu s členom 111 ne velja, pristojni organi ocenijo, ali nadzorni organi tretje države nad institucijo izvajajo konsolidirani nadzor, enakovreden nadzoru, ki ga določajo načela te direktive in zahteve poglavja 2 naslova II dela 1 Uredbe (EU) št. 575/2013.
Oceno opravi pristojni organ, ki je odgovoren za konsolidirani nadzor, če se uporabi odstavek 3, na zahtevo nadrejene osebe ali katere koli nadzorovane osebe z dovoljenjem za poslovanje v Uniji ali na lastno pobudo. Ta pristojni organ se posvetuje z drugimi sodelujočimi pristojnimi organi.
2. Komisija lahko zahteva, da Evropski odbor za bančništvo zagotovi splošne smernice glede tega, ali se z načinom konsolidiranega nadzora nadzornih organov v tretjih državah dosežejo cilji konsolidiranega nadzora iz tega poglavja v zvezi z institucijami, katerih nadrejena oseba ima sedež v tretji državi. Evropski odbor za bančništvo redno pregleduje te smernice in upošteva vse spremembe načinov konsolidiranega nadzora, ki ga opravljajo pristojni organi. EBA pomaga Komisiji in Evropskemu odboru za bančništvo pri izvajanju navedenih nalog, tudi glede ocene, ali je treba te smernice posodobiti.
Pristojni organ, ki opravlja oceno iz prvega pododstavka odstavka 1, te smernice upošteva. Za ta namen se pred sprejetjem odločitve posvetuje z EBA.
| 48,865
| 1
|
2013/32013D0499/32013D0499_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 844
| 2,235
|
L_2013272SL.01005501.xml
12.10.2013
SL
Uradni list Evropske unije
L 272/55
SKLEP KOMISIJE
z dne 10. oktobra 2013
o ukrepu, ki ga je sprejela Nemčija v skladu s členom 11 Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki prepoveduje dajanje v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric proizvajalca Huabao Electric Appliance Co. Ltd.
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 6552)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/499/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti člena 11 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
V skladu s členom 11(2) Direktive 2006/42/ES so nemški organi uradno obvestili Komisijo in druge države članice o ukrepu prepovedi dajanja v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., Zhiying Street, Guashan Industry Area, Yongkang, Zhejiang, Kitajska, v EU pa ga uvaža QBB Funsporthandel, Hofstraβe 21, 56841 Traben-Trarbach, Nemčija.
(2)
Razlog za ukrep, ki so ga navedli nemški organi, je neskladnost štirikolesnika z naslednjimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2006/42/ES:
—
1.3.2 Tveganje loma med delovanjem:
okvir štirikolesnika se je lahko med uporabo prelomil zaradi slabe kakovosti varov,
—
1.3.7 Tveganje, povezano z gibajočimi se deli:
klinasti jermen je bil dostopen in nezaščiten,
—
1.7.3 Označevanje strojev:
oznake niso vključevale popolnega naziva in naslova proizvajalca,
—
1.7.4 Navodila:
štirikolesniku niso bila priložena navodila v nemščini.
(3)
Nemški organi so tudi ugotovili, da izdelek, ki je bil označen z oznako CE, ni bil opremljen z izjavo ES o skladnosti, sestavljeno in podpisano s strani proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika, kot predpisuje člen 5(1)(e) Direktive 2006/42/ES.
(4)
Obvestilu je bilo priloženo inšpekcijsko poročilo, pripravljeno s strani Landesamt für Umwelt, Wasserwirtschaft und Gewerbeaufsicht Rheinland-Pfalz.
(5)
V skladu s postopkom, določenim v členu 11(3) Direktive 2006/42/ES, je Komisija pisno pozvala proizvajalca in uvoznika, naj predložita pripombe glede ukrepa, ki so ga sprejeli nemški organi. Odgovora ni prejela.
(6)
Pregled dokazov, ki so jih predložili nemški organi, potrjuje, da električni štirikolesnik tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., ne izpolnjuje osnovnih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Direktive 2006/42/ES in da ta neskladnost povzroča tveganja za poškodbe uporabnikov –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Ukrep o prepovedi dajanja v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric proizvajalca Huabao Electric Appliance Co. Ltd., ki so ga sprejeli nemški organi, je upravičen.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 10. oktobra 2013
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.
L_2013272SL.01005501.xml
12.10.2013
SL
Uradni list Evropske unije
L 272/55
SKLEP KOMISIJE
z dne 10. oktobra 2013
o ukrepu, ki ga je sprejela Nemčija v skladu s členom 11 Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki prepoveduje dajanje v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric proizvajalca Huabao Electric Appliance Co. Ltd.
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 6552)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/499/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (1) ter zlasti člena 11 Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
V skladu s členom 11(2) Direktive 2006/42/ES so nemški organi uradno obvestili Komisijo in druge države članice o ukrepu prepovedi dajanja v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., Zhiying Street, Guashan Industry Area, Yongkang, Zhejiang, Kitajska, v EU pa ga uvaža QBB Funsporthandel, Hofstraβe 21, 56841 Traben-Trarbach, Nemčija.
(2)
Razlog za ukrep, ki so ga navedli nemški organi, je neskladnost štirikolesnika z naslednjimi bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge I k Direktivi 2006/42/ES:
—
1.3.2 Tveganje loma med delovanjem:
okvir štirikolesnika se je lahko med uporabo prelomil zaradi slabe kakovosti varov,
—
1.3.7 Tveganje, povezano z gibajočimi se deli:
klinasti jermen je bil dostopen in nezaščiten,
—
1.7.3 Označevanje strojev:
oznake niso vključevale popolnega naziva in naslova proizvajalca,
—
1.7.4 Navodila:
štirikolesniku niso bila priložena navodila v nemščini.
(3)
Nemški organi so tudi ugotovili, da izdelek, ki je bil označen z oznako CE, ni bil opremljen z izjavo ES o skladnosti, sestavljeno in podpisano s strani proizvajalca ali njegovega pooblaščenega predstavnika, kot predpisuje člen 5(1)(e) Direktive 2006/42/ES.
(4)
Obvestilu je bilo priloženo inšpekcijsko poročilo, pripravljeno s strani Landesamt für Umwelt, Wasserwirtschaft und Gewerbeaufsicht Rheinland-Pfalz.
(5)
V skladu s postopkom, določenim v členu 11(3) Direktive 2006/42/ES, je Komisija pisno pozvala proizvajalca in uvoznika, naj predložita pripombe glede ukrepa, ki so ga sprejeli nemški organi. Odgovora ni prejela.
(6)
Pregled dokazov, ki so jih predložili nemški organi, potrjuje, da električni štirikolesnik tipa HB-ATV49Q-Electric, ki ga proizvaja Huabao Electric Appliance Co. Ltd., ne izpolnjuje osnovnih zdravstvenih in varnostnih zahtev iz Direktive 2006/42/ES in da ta neskladnost povzroča tveganja za poškodbe uporabnikov –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Ukrep o prepovedi dajanja v promet električnega štirikolesnika tipa HB-ATV49Q-Electric proizvajalca Huabao Electric Appliance Co. Ltd., ki so ga sprejeli nemški organi, je upravičen.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 10. oktobra 2013
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 157, 9.6.2006, str. 24.
| 33,928
| 1
|
2015/62013TA0355/62013TA0355_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 199
| 606
|
C_2015073SL.01002501.xml
2.3.2015
SL
Uradni list Evropske unije
C 73/25
Sodba Splošnega sodišča z dne 21. januarja 2015 – easyJet Airline/Komisija
(Zadeva T-355/13) (1)
(Konkurenca - Zloraba prevladujočega položaja - Trg letaliških storitev - Sklep o zavrnitvi pritožbe - Člen 13(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 - Obravnava zadeve s strani organa, pristojnega za konkurenco v državi članici - Zavrnitev pritožbe zaradi prednostnega obravnavanja - Odločba organa, pristojnega za konkurenco, s katero se v konkurenčnem pravu sprejmejo sklepi na podlagi preiskave glede nacionalne zakonodaje, ki ureja zadevni sektor - Obveznost obrazložitve)
(2015/C 073/32)
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Tožeča stranka: easyJet Airline Co. Ltd (Luton, Združeno kraljestvo) (zastopnika: M. Werner in R. Marian, odvetnika)
Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: A. Biolan in F. Ronkes Agerbeek, zastopnika)
Intervenientka v podporo toženi stranki: Luchthaven Schiphol NV (Schiphol, Nizozemska) (zastopniki: J. de Pree, G. Hakopian in S. Molin, odvetniki)
Predmet
Razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2013) 2727 final z dne 3. maja 2013, s katerim je bila zavrnjena pritožba tožeče stranke proti Luchthaven Schiphol zaradi domnevnega protikonkurenčnega ravnanja na trgu letaliških storitev (zadeva COMP/39.869 – easyJet/Schiphol).
Izrek
1.
Tožba se zavrne.
2.
Družbi easyJet Airline Co. Ltd se naloži plačilo stroškov.
(1) UL C 260, 7.9.2013.
| 28,097
| 1
|
2016/52016DC0207/52016DC0207_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 2,874
| 11,976
|
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.4.2016
COM(2016) 207 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013, in o napredku na tem področju v mednarodnem okviru
Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu
o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013, in o napredku na tem področju v mednarodnem okviru
1.Podlaga za to poročilo
Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003
1
o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil je vzpostavila splošno prepoved prakse rezanja plavuti morskim psom, tj. odstranitev plavuti morskega psa, pri čemer se ostanek trupa odvrže v morje. V skladu s to uredbo so lahko države članice izdale posebna dovoljenja za ribolov za predelavo morskih psov na krovu. Za preprečitev rezanja plavuti morskih psov je Uredba uvedla tako imenovano razmerje med maso plavuti in maso trupa za predelane morske pse.
Uredba, je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013.
2
Člen 6 navedene uredbe določa: „Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, država članica zastave […] pošlje Komisiji vsako leto […] izčrpno poročilo o njenem izvajanju te uredbe […]. Po predložitvi drugega letnega poročila […] Komisija do 1. januarja 2016 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe in napredku na tem področju v mednarodnem okviru.” To poročilo izpolnjuje zahtevo o poročanju.
2.Poročanje držav članic
Uporaba posebnih dovoljenj za ribolov do leta 2013
V skladu z Uredbo (ES) št. 1185/2003 so morale države članice, ki so dovolile odstranjevanje plavuti z mrtvih morskih psov na krovu, poročati Komisiji o številu posebnih dovoljenj, ki so jih vsako leto izdale v ta namen. Pregled dovoljenj, ki so jih izdale države članice, ki so uporabile to možnost v skladu s staro uredbo, je prikazan v tabeli 1 in na sliki 1 v Prilogi.
Poročanje držav članic za leti 2013 in 2014
Kadar ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, lovijo, obdržijo na krovu, pretovarjajo ali iztovarjajo morske pse, država članica zastave pošlje Komisiji vsako leto poročilo o njenem izvajanju te uredbe v preteklem letu. To vključuje opis spremljanja in uveljavljanja skladnosti z Uredbo in zlasti informacije o:
številu primerov, ko so bili iztovorjeni morski psi,
številu, datumu in kraju inšpekcijskih pregledov,
številu in naravi primerov neskladnosti ter uporabljeni kazni
in skupnem iztovoru glede na vrsto (teža/število) in pristanišče.
Tri obalne države članice – Hrvaška, Italija in Romunija – za leti 2013 in 2014 niso predložile poročil
3
; več drugih pa je poročilo o izvajanju Uredbe predložilo le v letu 2013 oziroma 2014. Pregled vseh informacij, ki jih sporočajo vse države članice, je prikazan v tabeli 2 v Prilogi; ta poročila so na voljo na spletu, če zadevna država članica ni nasprotovala objavi.
4
V zvezi s količino sedem držav članic poroča o iztovoru več kot 50 ton leta 2013, pri čemer izstopata dve državi članici (Španija z več kot 60 000 tonami in Francija z več kot 15 000 tonami). Polovica držav članic, ki so predhodno izdale posebna dovoljenja za ribolov za predelavo morskih psov na krovu, ni poročala o ulovu morskih psov s strani njihovih flot.
Španija in Portugalska imata najvišji razmerji količine na posamezno iztovarjanje (tabela 3, slika 2). Za leto 2013 je razčlenitev sporočenih količin po vrstah in državah članicah podana v tabeli 4. V zvezi s sinjim morskim psom – vrsto, za plavuti katere obstaja trg – imajo španske in portugalske flote po količinah največje deleže (slika 3).
Glede pogostosti inšpekcijskih pregledov obstaja nekaj razlik med državami članicami (tabela 5, slika 4). Leta 2013 je Malta na primer poročala o povprečno 84 inšpekcijskih pregledih na 100 iztovarjanj, Francija pa o 0,2. Od držav članic, ki so predhodno izdale posebna dovoljenja za ribolov za predelavo morskih psov na krovu, Litva in Estonija nista poročali o nobenih inšpekcijskih pregledih ribiških plovil.
Za leto 2013 je bilo sporočenih več kot 4 400 inšpekcijskih pregledov, med katerimi so bili ugotovljeni štirje primeri kršitev: Ciper je poročal o primeru sinjega morskega psa brez plavuti, najdenem na plovilu, Francija o primeru rezanja plavuti morskih psov na venezuelskem plovilu, Španija o primeru rezanja plavuti morskih psov na portugalskem plovilu in Združeno kraljestvo o primeru odstranjevanja kože dveh morskih psov na morju.
Španija je predložila dodatne informacije z oceno finančnih posledic Uredbe na špansko floto, ki uporablja parangale.4 Analiza služb Komisije v zvezi z zadevnimi segmenti flote na podlagi sporočenih stroškov prilagoditve zahtevam nove uredbe kaže, da največji segment flote (glede števila plovil in zaposlitev) lahko še naprej posluje s sprejemljivimi stopnjami dobička. V segmentih, ki že poslujejo z izgubo, lahko stroški prilagoditve povečajo finančne težave.
3.Napredek v mednarodnem okviru
Za boljše ohranjanje morskih psov in spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev za flote Unije je Komisija v regionalnih ribiških organizacijah in organih, kot je Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), in ustreznih mednarodnih forumih spodbujala in še naprej spodbuja politike proti odstranjevanju plavuti.
EU je tudi ključna podpornica resolucije Generalne skupščine Združenih narodov o trajnostnem ribolovu
5
, ki države poziva, naj sprejmejo takojšnje in usklajene ukrepe za izboljšanje izvajanja in skladnosti z obstoječimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva ali ukrepe o ureditvi ribolova morskih psov in naključnega ulova morskih psov.
4.Sklep
Predložitev letnih poročil držav članic, kot je določeno z Uredbo, je bila nepopolna, saj je le 14 od 23 obalnih držav članic predložilo popolna poročila o izvajanju Uredbe v letih 2013 in 2014, medtem ko tri obalne države članice niso predložile nobenega poročila, kljub številnim opominom Komisije. Vendar pa so vse države članice, ki so v preteklosti izdale posebna dovoljenja za ribolov za obdelavo morskih psov na krovu, predložile vsaj eno poročilo o izvajanju Uredbe. Države članice so podatke sporočale tudi v različni meri in v različnih oblikah.
Z opombo, da podatki niso popolni, je poročanje lahko koristno za pripravo nekaterih omejenih sklepov. Predložena poročila kažejo, da ribolov morskega psa v velikem obsegu izvajajo večinoma plovila dveh držav članic. Število kršitev, ugotovljenih med inšpekcijskimi pregledi, ki jih izvajajo države članice, ki so predložile zahtevane podatke Komisiji, vključno z dvema ključnima državama članicama, se zdi zelo omejeno.
Komisija se zaveda pomislekov, omenjenih v enem od poročil držav članic, ki so podobni tistim, ki so jih izrazile nekatere države članice in zainteresirane strani med prejšnjim javnim posvetovanjem
6
, da izvajanje Uredbe otežuje obravnavo trupov in zadevnim plovilom nalaga dodatne stroške
7
. Še naprej bo spremljala razmere in njihove gospodarske posledice. Takšne težave lahko v določeni meri obravnavajo obstoječi instrumenti, vključno z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo
8
, da bi pomagali pri iskanju praktičnih rešitev za domnevne težave. Komisija prav tako meni, da je pomembno še naprej dejavno spodbujati politike proti odstranjevanju plavuti na mednarodni ravni, v skladu z zahtevo Sveta, naj se okrepi mednarodna podpora, ki prispeva k bolj enakim konkurenčnim pogojem, tudi če predlogi EU niso sprejeti.
(1)
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32003R1185.
(2)
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013R0605.
(3)
Vendar je Italija v svoje letno poročilo za leto 2013 o zaščiti kitov in delfinov pred naključnim ulovom vključila navedbo, da njen program spremljanja zajema tudi prilov morskih psov, in poročala o „velikem številu“ v severnem in srednjem Jadranskem morju.
(4)
http://ec.europa.eu/fisheries/marine_species/wild_species/sharks/member-states-reports/index_en.htm.
(5)
http://www.un.org/documents/resga.htm.
Od leta 2007 se vsako leto soglasno sprejme: A/RES/62/177, -63/112, -64/72, -65/38, -66/68, -67/79, -68/71 in -69/109:
(6)
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX:52011SC1392.
(7)
Člen 3 Uredbe omogoča, da „se za lažje skladiščenje na krovu lahko plavuti morskih psov delno odrežejo in stisnejo ob trup.“
(8)
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/en/ALL/?uri=CELEX:32014R0508.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.4.2016
COM(2016) 207 final
PRILOGA
k
POROČILU EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1185/2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013, in o napredku na tem področju v mednarodnem okviru
Priloga: Tabele in slike
Omejeno število prejetih poročil za leto 2014 ne omogoča smiselnega vizualnega prikaza podatkov, zato slike ponazarjajo le stanje za leto 2013.
Tabela 1: Posebna dovoljenja, ki so jih države članice izdale med letoma 2004 in 2012
v skladu s staro Uredbo (ES) 1185/2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2004–2012
Obalne države članice, ki so izdale posebna dovoljenja za ribolov (razvrščene glede na skupno število izdanih dovoljenj)
Španija
198
192
164
173
200
175
164
181
141
1 588
Portugalska
11
12
28
BP
BP
49
45
47
46
238
Združeno kraljestvo
20
16
18
15
15
0
0
BP
BP
84
Nemčija
3
5
5
5
5
0
0
0
0
23
Litva
0
1
1
1
1
0
BP
BP
BP
4
Estonija
2
0
0
0
0
0
0
BP
BP
2
Ciper
0
0
0
0
0
0
1
0
BP
1
Skupaj
234
226
216
194
221
224
210
228
187
1 940
Obalne države članice, ki niso sporočile ali izdale posebnih dovoljenj za ribolov (razvrščene po abecednem vrstnem redu v angleščini)
Belgija
0
0
0
0
0
0
BP
0
BP
Bolgarija
nDČ
nDČ
nDČ
0
BP
0
0
0
0
Hrvaška
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
nDČ
Danska
0
0
0
0
0
0
BP
BP
BP
Finska
0
0
0
0
0
0
0
BP
BP
Francija
0
0
0
BP
BP
BP
BP
BP
BP
Grčija
0
0
0
0
0
0
0
BP
BP
Irska
0
0
0
0
0
0
BP
0
BP
Italija
0
0
0
0
0
BP
BP
BP
BP
Latvija
0
0
0
0
0
0
0
BP
BP
Malta
0
0
0
BP
BP
BP
BP
BP
BP
Nizozemska
0
0
0
0
0
BP
BP
0
BP
Poljska
0
0
0
0
0
BP
0
BP
BP
Romunija
nDČ
nDČ
nDČ
0
0
0
0
BP
BP
Slovenija
0
0
0
0
0
0
BP
0
BP
Švedska
0
0
BP
BP
BP
BP
BP
BP
BP
Opombe: “BP” = brez poročila, predloženega Komisiji; “nDČ” = država še ni bila država članica EU; za neobalne države članice ni statističnih podatkov (Avstrija, Češka, Madžarska, Luksemburg, Slovaška).
Slika 1: Posebna dovoljenja, ki so jih države članice izdale med letoma 2004 in 2012
v skladu s staro Uredbo (ES) 1185/2003
Opombe: Za podatke glej
tabelo 1.
Tabela 2: Poročanje obalnih držav članic po letu 2013
v skladu z novo Uredbo (EU) 605/2013
2013
2014
Iztovor (št.)
Iztovor (v tonah)
Inšpekcijski pregledi (št.)
Primeri (št.)
Iztovor (št.)
Iztovor (v tonah)
Inšpekcijski pregledi (št.)
Primeri (št.)
Obalne države članice, ki so v preteklosti izdale posebna dovoljenja za ribolov (razvrščene glede na skupno število izdanih dovoljenj)
Španija
26 394
61 572
204
1 b
32 082
59 251
131
0
Portugalska
5 632
8 218
676
0
brez predloženega poročila c
Združeno kraljestvo
8 572
289
1 025
1
14 313
1 634
1 184
1
Nemčija
10
0,3
6
0
25
1,8
7
0
Litva
0
0
0
0
0
0
0
0
Estonija
0
0
0
0
3 e
246 e
3
0
Ciper
381
3,9
3
1
312
11,2
0
0 f
Obalne države članice, ki v preteklosti niso priglasile ali izdale posebnih dovoljenj za ribolov (razvrščene po abecednem vrstnem redu v angleščini)
Belgija
4 783
483
102
0
n. p.
527
83
0
Bolgarija
247
31
81
0
brez predloženega poročila c
Hrvaška
brez predloženega poročila c
brez predloženega poročila c
Danska
428
21
29
0
brez predloženega poročila c
Finska
0
0
0
0
0
0
0
0
Francija
261 040
16 085
480
1 d
brez predloženega poročila c
Grčija
poročilo nepopolno C
179
(3 630) g
0
0
Irska
4 310
1 367
1 490
0
4 303
1 437
1 274
0
Italija
brez predloženega poročila c
brez predloženega poročila c
Latvija
0
0
0
0
0
0
0
0
Malta
345
20
291
0
brez predloženega poročila c
Nizozemska
n. p.
79 h
0
0
n. p.
77 h
0
0
Poljska
0
0
0
0
0
0
0
0
Romunija
brez predloženega poročila c
brez predloženega poročila c
Slovenija
457
1,7
27
0
444
1,9
46
0
Švedska
0
0
0
0
0
0
0
0
Skupaj
312 599
88 170
4 414
4
51 661
63 186
2 728
1
Opombe: b Primer, povezan s plovilom pod zastavo druge države članice. c Države članice, ki niso predložile poročil ali so predložile nepopolna poročila, je Komisija pozvala, naj predložijo manjkajoče informacije, vendar tega niso storile pred zaključkom tega poročila. d Primer, povezan s plovilom pod zastavo tretje države. e V svoje poročilo za leto 2014 je Estonija vključila tudi dva iztovora iz leta 2015, ki v tem poročilu nista bila obravnavana. Estonija je sporočila in potrdila iztovor 231 ton raž, ki ga je opravilo eno njenih plovil v enem samem dnevu. f Ciper je sporočil tri primere, vendar so se nanašali na iztovor prepovedanih vrst, ne na rezanje plavuti. g Grčija je sporočila število iztovorjenih morskih psov, ne pa njihove teže; ti podatki se zato niso upoštevali pri drugih tabelah in številkah. h Nizozemska ni sporočila števila iztovarjanj; ti podatki se zato niso upoštevali pri drugih tabelah in številkah.
Tabela 3: Iztovor morskih psov in količina, ki so ju sporočile države članice za leti 2013 in 2014
2013
2014
Iztovor (št.)
Iztovor (v tonah)
Kg/iztovor
Iztovor (št.)
Iztovor (v tonah)
Kg/iztovor
Španija
26 394
61 572
2 333
32 082
59 251
1 847
Portugalska
5 632
8 218
1 459
n. p.
n. p.
n. p.
Irska
4 310
1 367
317
4 303
1 437
334
Bolgarija
247
31
125
n. p.
n. p.
n. p.
Belgija
4 783
483
101
n. p.
527
n. p.
Francija
261 040
16 085
62
n. p.
n. p.
n. p.
Malta
345
20
57
n. p.
n. p.
n. p.
Danska
428
21
49
n. p.
n. p.
n. p.
Združeno kraljestvo
8 572
289
34
14 313
1 634
114
Nemčija
10
0,3
31
25
1,8
71
Ciper
381
3,9
10
312
11,2
36
Slovenija
457
1,7
4
444
1,9
4
Estonija
0
0
0
3
246
81 999
Skupaj
312 599
88 170
282
51 482
62 582
1 222
Opombe: Na podlagi
tabele 2.
Slika 2: Iztovor morskih psov in količina, ki so ju sporočile države članice za leto 2013
Opombe: Za podatke glej
tabelo 3.
Tabela 4: Sporočene iztovorjene količine izbranih vrst (v tonah) za leto 2013
BE
BG
CY
DE
DK
ES
FR
IE
MT
NL
PT
UK
Skupaj
ALV
39,8
40
BSH
255
14 962
223
1,9
2,6
6 420
199
22 064
CMO
266
266
CWZ
19,0
19
DGH
0,3
14,4
0,1
30,9
46
DGS
31,0
0,2
20,2
0,3
0,4
1,9
3,5
57
DGX
254
0,1
9,6
6,4
270
DGZ
33,0
1,1
0,8
35
GAG
1,0
21,2
321
8,8
0,00
352
GAU
10,6
0,01
11
GUP
6,0
2,2
0,1
8
GUZ
45,1
45
HYD
97,3
97
JRS
7,1
7
LMA
96,7
2,8
100
MAK
0,3
13,4
14
MSK
62,4
62
QUB
51,0
10,4
61
RAJ
2 245
449
2 694
RJC
1 579
1 579
RJE
66,1
66
RJF
159
159
RJH
415
415
RJI
61,4
61
RJM
1 190
1 190
RJN
2 222
2 222
RJO
29,3
29
SCL
453
35,9
214
1,2
704
SDV
0,9
3 071
24,7
3 096
SHO
17,5
17
SKH
9,0
0,04
0,01
0,3
5,9
15
SKX
10,0
0,02
10
SMA
2 439
5,0
0,03
1 159
46,0
3 649
SMD
1,6
1,5
2,6
6
SRX
975
28,0
1 002
SYC
452
5 321
0,1
39,1
3,2
5 816
SYT
21,4
0,1
226
248
SYX
196
16,3
1,0
213
TIG
5,7
0,3
6
TOE
7,0
7
TRK
10,0
0,8
11
TTR
24,2
24
Opombe: Vključene so bile samo vrste, katerih skupni sporočeni iztovor je znašal več kot 5 ton; za podatke glej poročila posameznih držav članic na spletu (opomba 4 v glavnem besedilu). Vrste so opredeljene z njihovimi tričrkovnimi kodami s seznama ASFIS organizacije FAO; glej
http://www.fao.org/fishery/collection/asfis/en
. Za kode držav glej
http://publications.europa.eu/code/pdf/370000en.htm.
Slika 3: Iztovor sinjega morskega psa (v tonah), ki so ga sporočile države članice za leto 2013
Opombe: Za podatke glej
tabelo 4.
Tabela 5: Iztovor morskih psov in inšpekcijski pregledi, ki so jih sporočile države članice za leti 2013 in 2014
2013
2014
Iztovor (št.)
Inšpekcijski pregledi (št.)
Inšpek. pregl. na 100 izt.
Iztovor (št.)
Inšpekcijski pregledi (št.)
Inšpek. pregl. na 100 izt.
Malta
345
291
84,3
n. p.
n. p.
n. p.
Nemčija
10
6
60,0
25
7
28,0
Irska
4 310
1 490
34,6
4 303
1 274
29,6
Bolgarija
247
81
32,8
n. p.
n. p.
n. p.
Portugalska
5 632
676
12,0
n. p.
n. p.
n. p.
Združeno kraljestvo
8 572
1 025
12,0
14 313
1 184
8,3
Danska
428
29
6,8
n. p.
n. p.
n. p.
Slovenija
457
27
5,9
444
46
10,4
Belgija
4 783
102
2,1
n. p.
(83)
n. p.
Ciper
381
3
0,8
312
0
0
Španija
26 394
204
0,8
32 082
131
0,4
Francija
261 040
480
0,2
n. p.
n. p.
n. p.
Estonija
0
0
0
3
3
100
Skupaj
312 599
4 414
1,4
51 482
2.725
5,3
Opombe: Na podlagi
tabele 2.
Slika 4: Iztovor morskih psov in inšpekcijski pregledi, ki so jih sporočile države članice za leto 2013
Opombe: Za podatke glej
tabelo 5.
| 35,352
| 1
|
2015/52016AG0003(01)/52016AG0003(01)_SL.txt_3
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 5,977
| 16,441
|
Preiskovalni organi iz drugih držav članic so, če je to ustrezno, povabljeni k udeležbi pri preiskavi, kadar koli:
(a)
je v nesreči ali incidentu vpleten prevoznik v železniškem prometu, ki ima sedež in je pridobil licenco v eni od teh držav članic; ali
(b)
je v nesreči ali incidentu vpleteno vozilo, ki je registrirano ali se vzdržuje v eni od teh držav članic.
Preiskovalni organi iz povabljenih držav članic imajo potrebna pooblastila, da lahko na poziv pomagajo pri zbiranju dokazov za preiskovalni organ iz druge države članice.
Preiskovalni organi iz povabljenih držav članic imajo dostop do potrebnih informacij in dokazov, da lahko učinkovito sodelujejo v preiskavi, pri čemer ustrezno upoštevajo nacionalno zakonodajo v zvezi s sodnimi postopki.
Ta odstavek ne preprečuje državam članicam, da bi se dogovorile, da zadevni organi skupaj opravljajo preiskave tudi v drugih okoliščinah.
2. Organ, ki je pristojen za preiskavo, pripravi vsa ustrezna sredstva, ki so potrebna za opravljanje preiskave, v zvezi z vsako nesrečo ali incidentom, vključno z operativnim in tehničnim strokovnim znanjem in izkušnjami. Strokovno znanje in izkušnje se lahko pridobijo znotraj ali izven organa, odvisno od vrste nesreče ali incidenta, ki ga je treba preiskati.
3. Preiskava se opravi na čim bolj odprt način, da se vse strani lahko izjavijo in souporabijo rezultate. Zadevni upravljavec infrastrukture in prevoznik v železniškem prometu, nacionalni varnostni organ, Agencija, žrtve in njihovi sorodniki, lastniki poškodovanega premoženja, proizvajalci, zadevne službe za ukrepanje ob izrednih dogodkih ter predstavniki osebja in uporabnikov dobijo priložnost za predložitev ustreznih tehničnih informacij za izboljšanje kakovosti poročila o preiskavi. Preiskovalni organ upošteva tudi razumne potrebe žrtev in njihovih sorodnikov ter jih obvešča o napredku preiskave.
4. Preiskovalni organ konča svoje preiskave na kraju nesreče v najkrajšem možnem času, da omogoči upravljavcu infrastrukture, da obnovi infrastrukturo in jo prepusti opravljanju železniških prometnih storitev, takoj ko je to mogoče.
Člen 24
Poročila
1. O preiskavi nesreče ali incidenta iz člena 20 se pripravijo poročila v obliki, ki je primerna glede na vrsto in resnost nesreče ali incidenta ter glede na pomen ugotovitev preiskave. Poročila navajajo cilje preiskav iz člena 20(1) in vsebujejo, kadar je to primerno, varnostna priporočila.
2. Preiskovalni organ objavi končno poročilo v najkrajšem možnem času in praviloma najpozneje 12 mesecev po datumu dogodka. Če končnega poročila ni mogoče objaviti v 12 mesecih, preiskovalni organ izda vmesno izjavo najmanj ob vsaki obletnici nesreče, v njej pa predstavi napredek preiskave in vsa morebitna vprašanja v zvezi z varnostjo. Poročilo se skupaj z varnostnimi priporočili pošlje zadevnim stranem iz člena 23(3) ter zadevnim organom in stranem v drugih državah članicah.
Komisija upošteva izkušnje, ki jih pridobijo preiskovalni organi, in z izvedbenimi akti določi strukturo poročil za poročanje o preiskavah nesreč in incidentov, ki jo je treba čim bolj upoštevati. Poročila vsebujejo naslednje elemente:
(a)
opis in ozadje dogodka;
(b)
evidenco preiskav in poizvedb, vključno s sistemom varnega upravljanja, veljavnimi pravili in predpisi, delovanjem tirnih vozil ter tehničnih objektov in naprav, organiziranostjo delovne sile, dokumentacijo o operativnem sistemu ter podobnimi predhodnimi dogodki;
(c)
analizo vzrokov dogodka in zadevne zaključke, vključno z dejavniki, ki so k temu prispevali, povezanih z:
(i)
dejanji vpletenih oseb;
(ii)
stanjem tirnih vozil ali tehničnih objektov in naprav;
(iii)
znanjem in spretnostmi osebja, postopki in vzdrževanjem;
(iv)
pogoji iz regulativnega okvira in
(v)
uporabo sistema varnega upravljanja.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28(3).
3. Preiskovalni organ vsako leto do 30. septembra objavi letno poročilo o preiskavah, opravljenih v preteklem letu, varnostnih priporočilih, ki so bila izdana, in ukrepih, sprejetih v skladu s predhodno izdanimi priporočili.
Člen 25
Informacije, ki jih je treba poslati Agenciji
1. Preiskovalni organ v sedmih dneh po odločitvi o začetku preiskave o tem obvesti Agencijo. Obvestilo navaja datum, čas in kraj dogodka ter vrsto dogodka in njegove posledice glede smrtnih žrtev, poškodb in materialne škode.
2. Preiskovalni organ pošlje Agenciji izvod končnega poročila iz člena 24(2) in letnega poročila iz člena 24(3).
Člen 26
Varnostna priporočila
1. Varnostno priporočilo, ki ga izda preiskovalni organ, v nobenem primeru ne sproži domneve o krivdi ali odgovornosti za nesrečo ali incident.
2. Priporočila se pošljejo nacionalnemu varnostnemu organu in, kadar je to potrebno zaradi narave priporočila, Agenciji, drugim organom v zadevni državi članici ali drugim državam članicam. Države članice, njihovi nacionalni varnostni organi in Agencija v okviru svojih pristojnosti sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se varnostna priporočila, ki jih izdajo preiskovalni organi, primerno upoštevajo ter, kadar je to primerno, uresničijo.
3. Agencija, nacionalni varnostni organ in drugi organi oblasti ali, kadar je to primerno, druge države članice, na katere so priporočila naslovljena, redno obveščajo preiskovalni organ o ukrepih, ki so jih sprejeli ali načrtovali na podlagi danih priporočil.
POGLAVJE VI
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 27
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(6) in člena 7(6) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od … (38). Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Zlasti je pomembno, da Komisija pred sprejetjem teh delegiranih aktov ravna v skladu s svojo običajno prakso in opravi posvetovanja s strokovnjaki, vključno s strokovnjaki držav članic.
4. Prenos pooblastila iz člena 6(6) in člena 7(6) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(6) in členom 7(6), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 28
Postopek v odboru
1. Komisiji pomaga odbor iz člena 51 Direktive (EU) …/… (39). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 29
Poročilo in nadaljnje ukrepanje Unije
1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do … (40) in nato vsakih pet let predloži poročilo o izvajanju te direktive, zlasti zaradi spremljanja učinkovitosti ukrepov za izdajanje enotnih varnostnih spričeval.
Poročilu se po potrebi dodajo predlogi za nadaljnje ukrepanje Unije.
2. Agencija oceni razvoj kulture varnosti, vključno s poročanjem o dogodkih. Komisiji do … (41) predloži poročilo, v katerem po potrebi predlaga izboljšave sistema. Komisija na podlagi teh priporočil sprejme ustrezne ukrepe in po potrebi predlaga spremembe te direktive.
3. Komisija do … (42) poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ukrepih, sprejetih za uresničitev naslednjih ciljev:
(a)
obveznosti proizvajalcev, da varnostno kritične komponente, ki so v obtoku v evropskem železniškem omrežju, označijo z identifikacijsko kodo, ki zagotavlja, da je na njeni podlagi mogoče jasno razbrati komponento, ime proizvajalca in pomembnejše podatke o proizvodnji;
(b)
popolne sledljivosti teh varnostno kritičnih komponent, sledljivosti vzdrževalnih dejavnosti, povezanih z njimi, in identifikacije njihove zgodovine obratovanja ter
(c)
opredelitev skupnih obveznih načel pri vzdrževanju teh komponent.
Člen 30
Kazni
Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, nediskriminatorne in odvračilne. Države članice uradno obvestijo Komisijo o teh predpisih do datuma iz člena 33(1) ter brez odlašanja o vseh kasnejših spremembah, ki na te predpise vplivajo.
Člen 31
Prehodne določbe
1. Priloga V k Direktivi 2004/49/ES se uporablja do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz člena 24(2) te direktive.
2. Brez poseganja v odstavek 3 tega člena za prevoznike v železniškem prometu, ki morajo pridobiti spričevalo med … (43) in … (44), velja Direktiva 2004/49/ES. Takšna varnostna spričevala so veljavna do datuma izteka njihove veljavnosti.
3. Agencija začne izdajati spričevala v skladu s členom 10 do … (45), kar zadeva območja obratovanja v državah članicah, ki Agencije in Komisije niso uradno obvestile v skladu s členom 33(2). Z odstopanjem od člena 10 lahko nacionalni varnostni organi držav članic, ki so Agencijo in Komisijo uradno obvestile v skladu s členom 33(2), še naprej izdajajo spričevala v skladu z Direktivo 2004/49/ES do… (46).
Člen 32
Priporočila in mnenja Agencije
Za namene uporabe te direktive Agencija zagotovi priporočila in mnenja v skladu s členom 13 Uredbe (EU) …/… (47). Ta priporočila in mnenja se lahko upoštevajo, ko Unija sprejema pravne akte na podlagi te direktive.
Člen 33
Prenos
1. Države članice do .. (45). uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3 in 4, členi od 8 do 11, členom 12(5), členom 15(3), členi 16 do 19, členom 21(2), členom 23(3) in (7), členom 24(2), členom 26(3) in prilogama II in III. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.
2. Države članice lahko obdobje za prenos iz odstavka 1 podaljšajo za eno leto. V ta namen države članice, ki zakonov in drugih predpisov ne bodo sprejele v roku za prenos iz odstavka 1, Agencijo in Komisijo o tem uradno obvestijo do … (48) in navedejo razloge za takšno podaljšanje.
3. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.
4. Obveznost prenosa in izvajanja te direktive se ne uporablja za Ciper in Malto, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem.
Takoj ko javni ali zasebni subjekt predloži uradno vlogo za izgradnjo železniške proge, da bi z njo upravljal en ali več prevoznikov v železniškem prometu, zadevna država članica v dveh letih od prejema vloge sprejme predpise za izvajanje te direktive.
Člen 34
Razveljavitev
Direktiva 2004/49/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge IV, se razveljavi z učinkom od … (46), brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in uporabo direktiv iz dela B Priloge IV.
Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.
Člen 35
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 36
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V,
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 327, 12.11.2013, str. 122.
(2) UL C 356, 5.12.2013, str. 92.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 10. decembra 2015.
(4) Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
(5) Direktiva (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji (UL L …).
(6) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD) (glej stran 1 tega Uradnega lista).
(7) Uredba (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o Agenciji Evropske unije za železnice in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 881/2004 (UL L …).
(8) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD) (UL C 56, 12.2.2016, str. 1).
(9) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(10) Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (UL L 191, 18.7.2008, str. 1).
(11) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
(12) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(14) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(15) Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).
(16) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(17) Datum začetka veljavnosti te direktive.
(18) Dve leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(19) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(20) Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L 315, 3.12.2007, str. 51).
(21) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(22) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(23) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
(24) Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).
(25) Uredba iz dokumenta 2013/0014(COD).
(26) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(27) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(28) Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 153, 14.6.2007, str. 9).
(29) Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL L 326, 10.12.2010, str. 11).
(30) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(31) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(32) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(33) Uredba Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L 122, 11.5.2011, str. 22).
(34) Dve leti od začetka veljavnosti te direktive.
(35) Številka direktive iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(36) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(37) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(38) Datum začetka veljavnosti te direktive.
(39) Direktiva iz dokumenta 2013/0015 (COD).
(40) Pet let po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(41) Osem let po začetku veljavnosti te direktive.
(42) 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(43) Datum začetka veljavnosti te direktive.
(44) Tri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(45) Tri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(46) Štiri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(47) Uredba iz dokumenta 2013/0014 (COD).
(48) 30 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
SKUPNI VARNOSTNI KAZALNIKI
Nacionalni varnostni organi vsako leto poročajo o skupnih varnostnih kazalnikih.
Če se po predložitvi poročila odkrijejo nova dejstva ali napake, nacionalni varnostni organ spremeni ali popravi kazalnike za določeno leto ob prvi primerni priložnosti, najpozneje pa v naslednjem letnem poročilu.
Skupne opredelitve pojmov za skupne varnostne kazalnike in metode za izračun gospodarskih posledic nesreč so navedene v Dodatku.
1. Kazalniki v zvezi z nesrečami
1.1
Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število resnih nesreč in razčlenitev za naslednje vrste nesreč:
—
trčenje vlaka s tirnimi vozili,
—
trčenje vlaka z ovirami v svetlem profilu,
—
iztirjenje vlakov,
—
nesreče na nivojskem prehodu, tudi nesreče, v katere so vpleteni pešci na nivojskem prehodu, in dodatna razčlenitev za pet vrst nivojskih prehodov iz točke 6.2,
—
nesreče, ki jih povzročijo tirna vozila med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, razen samomorov in poskusov samomorov,
—
požari na tirnih vozilih,
—
drugo.
O vsaki hudi nesreči se poroča po vrsti primarne nesreče, četudi so posledice sekundarne nesreče resnejše (npr. požar po iztirjenju).
1.2
Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število hudo poškodovanih oseb in smrtnih žrtev po vrstah nesreče, razčlenjeno na naslednje kategorije:
—
potniki (tudi glede na skupno število potniških kilometrov in število potniških vlakovnih kilometrov),
—
zaposleni ali izvajalec,
—
uporabniki nivojskih prehodov,
—
nepooblaščene osebe na zemljišču železnice,
—
druge osebe na peronu,
—
druge osebe, ki niso na peronu.
2. Kazalniki v zvezi z nevarnim blagom
Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število nesreč pri prevozu nevarnega blaga, razčlenjenih na naslednje kategorije:
—
nesreče, v kateri je udeleženo najmanj eno železniško vozilo, ki prevaža nevarno blago, kakor je opredeljeno v Dodatku,
—
število takih nesreč, v katerih pride do razlitja ali razsutja nevarnega blaga.
3. Kazalniki v zvezi s samomori
Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število samomorov in poskusov samomorov.
4. Kazalniki v zvezi z znanilci nesreč
Skupno in relativno (glede na vlakovne kilometre) število znanilcev nesreč in razčlenitev po naslednjih vrstah znanilcev:
—
poškodovani tiri,
—
deformacija (smerna ali višinska – vegavost) tira,
—
napake pri oddajanju signala,
—
neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost z vožnjo mimo mesta nevarnosti,
—
neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost brez vožnje mimo mesta nevarnosti,
—
poškodovana kolesa na aktivnih tirnih vozilih,
—
poškodovane osi na aktivnih tirnih vozilih.
Poročati je treba o vseh znanilcih nesreč, tistih, ki imajo za posledico nesrečo, in tistih, ki je nimajo. (O znanilcu nesreče, ki ima za posledico hudo nesrečo, se poroča tudi v okviru kazalnikov v zvezi z znanilci nesreč, o znanilcu nesreče, ki za posledico nima hude nesreče, pa se poroča le v okviru kazalnikov v zvezi z znanilci nesreče).
5. Kazalniki za izračun gospodarskih posledic nesreč
Skupne in relativne (glede na vlakovne kilometre) vrednosti v EUR:
—
število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih oseb, pomnoženo z vrednostjo preprečevanja žrtve (VPŽ),
—
stroški škode za okolje,
—
stroški materialne škode na tirnih vozilih ali infrastrukturi,
—
stroški zamud, ki so posledica nesreč.
Varnostni organi poročajo o gospodarskih posledicah hudih nesreč.
VPŽ je vrednost, ki jo družba pripisuje preprečevanju posamezne žrtve in kot taka ni referenca za odškodovanje udeležencev v nesrečah.
6. Kazalniki v zvezi s tehnično varnostjo infrastrukture in njenim izvajanjem
6.1
Odstotek tirov z obratujočimi sistemi zaščite vlaka, odstotek vlakovnih kilometrov ob uporabi obratujočih sistemov zaščite vlaka, kadar ti sistemi zagotavljajo:
—
opozarjanje,
—
opozarjanje in avtomatsko zaustavljanje,
—
opozarjanje in avtomatsko zaustavljanje ter ločeno nadziranje hitrosti,
—
opozarjanje in avtomatsko zaustavljanje ter neprekinjeno nadziranje hitrosti.
6.2
Število nivojskih prehodov (skupaj, na progovni kilometer in tirni kilometer) po naslednjih petih vrstah:
(a)
pasivni nivojski prehod;
(b)
aktivni nivojski prehod:
(i)
ročni;
(ii)
avtomatski z opozorilom na strani uporabnika;
(iii)
avtomatski z zaščito na strani uporabnika;
(iv)
z zaščito na strani proge.
2. Kazalniki v zvezi z nevarnim blagom
2.1
„Nesreča pri prevozu nevarnega blaga“ pomeni vsako nesrečo ali incident, o katerih je treba poročati v skladu z oddelkom 1.8.5 RID (1)/ADR;
2.2
„nevarno blago“ pomeni snovi in izdelke, katerih prevoz je z RID prepovedan ali pa dovoljen le pod tam določenimi pogoji.
3. Kazalniki v zvezi s samomori
3.1
„Samomor“ pomeni dejanje namernega poškodovanja samega sebe, ki ima za posledico smrt, kakor ga je evidentiral in klasificiral pristojni nacionalni organ;
3.2
„poskus samomora“ pomeni dejanje namernega poškodovanja samega sebe, ki ima za posledico hudo poškodbo.
4. Kazalniki v zvezi z znanilci nesreč
4.1
„poškodovana tirnica“ pomeni ločitev tirnice na dva ali več delov ali ločitev katerega koli kosa kovine tirnice, kar povzroči vrzel na vozni površini tirnice, ki je daljša od 50 mm in globlja od 10 mm;
4.2
„deformacija (smerna ali višinska – vegavost) tira“ pomeni vsako napako v zvezi z neprekinjenostjo in geometrijo tira, zaradi katere je treba tir zapreti ali nemudoma zmanjšati dovoljeno hitrost;
4.3
„napaka pri oddajanju signala“ pomeni vsako tehnično napako signalnega sistema (na infrastrukturi ali tirnih vozilih), ki ima za posledico manj omejevalne signalne informacije od zahtevanih;
4.4
„neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost z vožnjo mimo mesta nevarnosti“ pomeni vsak dogodek, pri katerem kateri koli del vlaka prekorači zanj odobren premik in potuje preko mesta nevarnosti;
4.5
„neupoštevanje signalnega znaka za nevarnost brez vožnje mimo mesta nevarnosti“ pomeni vsak dogodek, pri katerem kateri koli del vlaka prekorači zanj odobren premik, vendar ne potuje preko mesta nevarnosti.
Neodobren premik iz točk 4.4 in 4.5 pomeni vožnjo mimo:
—
ob progi stoječega signala, ki kaže signalni znak za nevarnost, ali signalni znak Stoj, če sistem zaščite vlaka ne deluje,
—
konca z varnostjo povezanega odobrenega premika, določenega v sistemu zaščite vlaka,
—
točke, sporočene z ustno ali pisno odobritvijo, določeno v predpisih,
—
tabel za zaustavitev (blažilci za zaustavitev niso vključeni) ali ročnih signalov.
Primeri, v katerih tirno vozilo brez priključenega vlečnega vozila ali vlak brez strojevodje prevozi signalni znak za nevarnosti, niso vključeni. Primeri, v katerih iz katerega koli razloga signal ne pokaže signalnega znaka za nevarnosti pravočasno, da bi voznik lahko vlak zaustavil pred signalom, niso vključeni.
Varnostni organi lahko o teh štirih vrstah neodobrenega premika, navedenih v alineah v tej točki, poročajo ločeno, poročajo pa o vsaj enem zbirnem kazalniku, ki vsebuje podatke o vseh štirih postavkah;
4.6
„zlomljeno kolo na tirnem vozilu v obratovanju“ pomeni zlom, ki vpliva na kolo in povzroča nevarnost nesreče (iztirjenje ali trčenje);
4.7
„zlomljena os na tirnem vozilu v obratovanju“ pomeni zlom, ki vpliva na os in povzroča nevarnost nesreče (iztirjenje ali trčenje).
5. Skupne metodologije za izračun gospodarskih posledic nesreč
5.1
Vrednost preprečevanja žrtve (VPŽ) vključuje:
1.
vrednost varnosti same po sebi: vrednosti pripravljenosti plačati (PP) na podlagi študij navedenih preferenc, opravljenih v državah članicah, za katere se uporabljajo;
2.
neposredni in posredni gospodarski stroški: vrednosti stroškov, ki so ocenjeni v državi članici in jih sestavljajo:
—
stroški zdravljenja in rehabilitacije,
—
sodni stroški, stroški policije, zasebnih preiskav trčenj in službe za ukrepanje v izrednih razmerah ter upravni stroški zavarovanja,
—
izgube v proizvodnji: vrednost blaga in storitev, ki bi jih oseba lahko proizvedla ali opravila za družbo, če nesreče ne bi bilo.
Pri izračunu stroškov, ki jih pomenijo žrtve, se smrtne žrtve in hude poškodbe upoštevajo ločeno (različni VPŽ za smrtno žrtev in za hudo poškodbo).
5.2
Skupna načela za oceno vrednosti varnosti same po sebi in neposrednih in/ali posrednih gospodarskih stroškov:
Pri presojanju, ali so razpoložljive ocene o tem, kakšna je vrednost varnosti same po sebi, ustrezne ali ne, se upošteva naslednje:
—
ocene se morajo nanašati na sistem za vrednotenje zmanjševanja tveganja smrtnosti v prometnem sektorju in biti skladne s pristopom, ki temelji na PP, v skladu z metodami navedenih preferenc,
—
uporabljeni vzorec anketiranih glede vrednosti mora biti reprezentativen za zadevno populacijo. Odražati mora zlasti starostno/dohodkovno porazdelitev skupaj z drugimi pomembnimi družbeno-gospodarskimi in/ali demografskimi značilnostmi populacije,
—
metode poizvedovanja o vrednostih PP: anketa mora biti oblikovana tako, da so vprašanja anketirancem jasna in smiselna.
Neposredni in posredni gospodarski stroški se ocenijo na podlagi dejanskih stroškov, ki jih nosi družba.
5.3 Definicije
5.3.1
„stroški škode za okolje“ pomeni stroške, ki jih morajo poravnati prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture, da bi na poškodovanem območju znova vzpostavili stanje, kot je bilo pred železniško nesrečo; na podlagi njihovih izkušenj se ti stroški tudi ocenijo;
5.3.2
„stroški materialne škode na tirnih vozilih ali infrastrukturi“ pomeni stroške zagotovitve novih tirnih vozil ali infrastrukture z enako funkcionalnostjo in tehničnimi parametri, kot so jih imela tirna vozila ali infrastruktura, ki jih ni več mogoče popraviti, in stroške vzpostavitve stanja, kot je bilo pred nesrečo, pri tirnih vozilih ali infrastrukturi, ki jih je mogoče popraviti, – pri čemer oboje ocenijo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci železniške infrastrukture v skladu s svojimi izkušnjami – vključeni pa so tudi stroški najema tirnih vozil zaradi nerazpoložljivosti poškodovanih vozil;
5.3.3
„stroški zamud, ki so posledica nesreč“ pomeni denarno vrednost zamud, ki jih imajo uporabniki železniškega prevoza (potniki in stranke v tovornem prometu) zaradi nesreč, izračunani pa so po naslednjem modelu:
VT = denarna vrednost prihranjenega potovalnega časa
Vrednost časa za potnike na vlaku (na uro)
VTP = [VT poslovnih potnikov] * [povprečni odstotek poslovnih potnikov na leto] + [VT neposlovnih potnikov] * [povprečni odstotek neposlovnih potnikov na leto]
VTP se meri v EUR na potnika na uro.
„poslovni potnik“ pomeni potnika, ki potuje zaradi svojih poklicnih dejavnosti, pri čemer prevoz na delo ni vključen.
Vrednost časa za tovorni vlak (na uro):
VTF = [VT tovornih vlakov] * [(tonski kilometer)/(vlakovni kilometer)]
VTF se meri v EUR na tono tovora na uro.
Povprečno število ton blaga, prevoženega na vlak v enem letu = (tonski kilometer)/(vlakovni kilometer)
CM – strošek 1 minute zamude vlaka
Potniški vlak
CMP = K1 * (VTP/60) * [(potniški kilometer)/(vlakovni kilometer)]
Povprečno število potnikov na vlak v enem letu = (potniški kilometer)/(vlakovni kilometer)
Tovorni vlak
CMF = K2* (VT
F
/60)
Faktorja K1 in K2 sta med vrednostjo časa in vrednostjo zamude, kakor sta bili ocenjeni v študiji navedenih preferenc, saj je treba upoštevati, da se čas, izgubljen zaradi zamud, dojema precej bolj negativno kot običajen potovalni čas.
Stroški zamud zaradi nesreče = CMP * (minute zamude potniških vlakov) + CMF * (minute zamude tovornih vlakov)
Področje uporabe modela
Pri hudih nesrečah se stroški zamud izračunajo, kot sledi:
—
dejanske zamude na železniških progah, na katerih so se zgodile nesreče, kot se izmerijo na postaji,
—
dejanske zamude ali, če to ni mogoče, ocenjene zamude na drugih prizadetih progah.
6. Kazalniki v zvezi s tehnično varnostjo infrastrukture in njenim izvajanjem
6.1
„sistem zaščite vlaka“ pomeni sistem, ki pomaga zagotavljati spoštovanje signalnih znakov in omejitev hitrosti;
6.2
„sistemi na vlaku“ pomeni sisteme, ki so vozniku v pomoč pri opazovanju signaliziranja ob progi in kabinskega signaliziranja ter tako zagotavljajo zaščito pred mestom nevarnosti in spoštovanje omejitev hitrosti. Na vlaku se uporabljajo naslednji sistemi zaščite:
(a)
opozorilo za avtomatsko opozarjanje voznika;
(b)
opozorilo in avtomatsko zaustavljanje za opozarjanje voznika in avtomatsko zaustavljanje ob vožnji mimo signala nevarnosti;
(c)
opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter ločeno nadziranje hitrosti, ki zagotavljajo zaščito pred mesti nevarnosti, pri čemer „ločeno nadziranje hitrosti“ pomeni nadzor hitrosti na določenih lokacijah (omejevalniki hitrosti) ob približevanju signala;
(d)
opozorilo in avtomatsko zaustavljanje ter neprekinjeno nadziranje hitrosti, ki zagotavljajo zaščito pred mesti nevarnosti in neprekinjen nadzor hitrostne omejitve na progi, pri čemer „neprekinjeno nadziranje hitrosti“ pomeni neprekinjeno navajanje in uveljavljanje največje dovoljene ciljne hitrosti na vseh odsekih proge.
Vrsta (d) se obravnava kot sistem avtomatske zaščite vlaka.
6.3
„nivojski prehod“ pomeni vsako nivojsko križanje ceste ali prehoda in železnice, ki ga priznava upravljavec železniške infrastrukture in je odprto za javne ali zasebne uporabnike. Prehodi med peroni na postajah so izključeni, prav tako tudi prehodi čez tire, ki so namenjeni izključno zaposlenim;
6.4
„cesta“ za namene statističnih podatkov o železniških nesrečah pomeni vsako javno ali zasebno cesto, ulico ali avtocesto, vključno z vzporednimi pešpotmi in kolesarskimi stezami;
6.5
„prehod“ pomeni vsako pot, razen ceste, namenjeno prehodu ljudi, živali, vozil ali strojev;
6.6
„pasivni nivojski prehod“ pomeni nivojski prehod brez kakršne koli oblike sistema opozarjanja ali zaščite, ki bi se sprožil, ko prečkanje prehoda za uporabnika ni varno;
6.7
„aktivni nivojski prehod“ pomeni nivojski prehod, na katerem so uporabniki, ki ga prečkajo, zavarovani ali opozorjeni pred prihajajočim vlakom z napravami, ki se sprožijo, ko prečkanje prehoda za uporabnika ni varno.
—
Zavarovanje z uporabo fizičnih naprav vključuje:
—
polovične ali polne pregrade,
—
zapornice.
—
Opozorilo z uporabo fiksne opreme na nivojskih prehodih:
—
vidne naprave: luči,
—
zvočne naprave: zvonovi, rogovi, električne hupe itd.
Aktivni nivojski prehodi so razvrščeni, kakor sledi:
(a)
ročni: nivojski prehod, na katerem zaščito ali opozorilo na strani uporabnika ročno sproži zaposleni pri železnici;
(b)
avtomatski z opozorilom na strani uporabnika: nivojski prehod, kjer opozorilo na strani uporabnika sproži prihajajoči vlak;
(c)
avtomatski z zaščito na strani uporabnika: nivojski prehod, kjer zaščito na strani uporabnika sproži prihajajoči vlak. To vključuje nivojski prehod tako z zaščito kot opozorilom na strani uporabnika;
(d)
z zaščito na strani proge: nivojski prehod, kjer signal ali drug sistem zaščite vlaka vlaku omogoča nadaljevanje poti le, ko je nivojski prehod v celoti zaščiten na strani uporabnika in je vpad onemogočen.
7. Opredelitev merilnih enot
7.1
„Vlakovni kilometer“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja vožnjo vlaka na razdalji en kilometer. Razdalja, ki se uporablja, je dejanska razdalja opravljene vožnje, če je na voljo, sicer se uporablja standardna razdalja omrežja med odhodnim in namembnim krajem. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;
7.2
„potniški kilometer“ pomeni mersko enoto, ki predstavlja prevoz enega potnika v železniškem prometu na razdalji en kilometer. Upošteva se samo razdalja na nacionalnem ozemlju države poročevalke;
7.3
„progovni kilometer“ pomeni v kilometrih merjeno dolžino železniškega omrežja v državah članicah, katerega področje uporabe je opredeljeno v členu 2. Pri večtirnih železniških progah se šteje samo razdalja med odhodnim in namembnim krajem;
7.4
„tirni kilometer“ pomeni v kilometrih merjeno dolžino železniškega omrežja v državah članicah, katerega področje uporabe je opredeljeno v členu 2. Šteje se vsak tir večtirne železniške proge.
(1) RID, Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga, kakor je bil sprejet v skladu z Direktivo 2008/68/ES.
PRILOGA II
PRIGLASITEV NACIONALNIH VARNOSTNIH PREDPISOV
Nacionalni varnostni predpisi, priglašeni v skladu s točko (a) člena 8(1), vključujejo:
1.
predpise v zvezi z obstoječimi nacionalnimi varnostnimi cilji in varnostnimi metodami;
2.
predpise v zvezi z zahtevami za sisteme varnega upravljanja in izdajanjem varnostnih spričeval prevoznikov v železniškem prometu;
3.
skupne operativne predpise železniškega omrežja, ki še niso zajeta v TSI, vključno s predpisi v zvezi s sistemom signalizacije in vodenja prometa;
4.
predpise v zvezi z zahtevami za dodatne notranje operativne predpise (predpise družbe), ki jih morajo uveljaviti upravljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu;
5.
predpise v zvezi z zahtevami za osebje, ki izvaja varnostno kritične naloge, vključno z merili izbire, zdravstvenimi sposobnostmi in poklicnim usposabljanjem ter podeljevanjem spričeval, če še niso zajeti v TSI;
6.
predpise v zvezi s preiskavo nesreč in incidentov.
PRILOGA III
Zahteve in merila za ocenjevanje, ki jih morajo upoštevati organizacije, ki predložijo vlogo za spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ali za spričevalo v zvezi s funkcijami vzdrževanja, ki jih subjekt, zadolžen za vzdrževanje, dodeli v zunanje izvajanje
Vsi pomembni deli sistema upravljanja organizacije morajo biti dokumentirani, pri čemer mora zlasti biti opisana porazdelitev odgovornosti v organizaciji in s podizvajalci. Prikazano mora biti, kako uprava zagotavlja nadzor na različnih ravneh, kako so vključeni osebje in njihovi predstavniki na vseh ravneh ter kako je zagotovljeno nenehno izboljševanje.
Osnovne zahteve za štiri funkcije subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ki jih mora organizacija izpolniti sama ali v okviru pogodbenih razmerij, so:
1.
vodstvo – zavezanost razvoju in uporabi sistema vzdrževanja organizacije ter stalnemu izboljševanju njegove učinkovitosti,
2.
ocena tveganja – strukturiran pristop pri ocenjevanju tveganj, povezanih z vzdrževanjem tovornih vozil, vključno s tveganji, ki neposredno izhajajo iz operativnih procesov in dejavnosti drugih organizacij/oseb, ter pri opredeljevanju ustreznih ukrepov za obvladovanje tveganj,
3.
spremljanje – strukturiran pristop, s katerim se zagotovijo uvedba in pravilno delovanje ukrepov za obvladovanje tveganj in uresničevanje ciljev organizacije s temi ukrepi,
4.
stalno izboljševanje – strukturiran pristop, ki omogoča analizo informacij, zbranih z rednim spremljanjem ali presojami, ali informacij iz drugih pomembnih virov ter učenje in sprejemanje preventivnih ali korektivnih ukrepov za ohranjanje ali izboljševanje ravni varnosti na podlagi zadevnih rezultatov,
5.
struktura in odgovornost – strukturiran pristop, ki omogoča opredelitev odgovornosti posameznikov in skupin ter s tem zanesljivo izvajanje varnostnih ciljev organizacije,
6.
upravljanje usposobljenosti – strukturiran pristop, ki zagotavlja, da so zaposleni ustrezno usposobljeni za varno, uspešno in učinkovito doseganje ciljev organizacije v vseh razmerah,
7.
informacije – strukturiran pristop, ki zagotavlja, da so pomembne informacije na voljo tistim, ki sprejemajo mnenja in odločitve na vseh ravneh organizacije, pa tudi popolnost in ustreznost informacij,
8.
dokumentacija – strukturiran pristop, ki zagotavlja sledljivosti vseh pomembnih informacij,
9.
pogodbene dejavnosti – strukturiran pristop, s katerim se zagotovi ustrezno upravljanje podizvajalskih dejavnosti, ki omogočajo uresničitev ciljev organizacije, ter zajema vse kompetence in zahteve;
10.
Dejavnosti vzdrževanja – strukturiran pristop, s katerim se zagotovijo:
—
opredelitev in ustrezno upravljanje vseh dejavnosti vzdrževanja, ki vplivajo na varnost in varnostno kritične komponente, ter opredelitev in ustrezno upravljanje potrebnih sprememb navedenih dejavnosti vzdrževanja, ki mora temeljiti na izkušnjah in biti v skladu s skupnimi varnostnimi metodami pri oceni tveganja iz točke (a) člena 6(1), pa tudi ustrezno dokumentiranje zadevnih sprememb,
—
skladnost z osnovnimi zahtevami glede interoperabilnosti,
—
uporaba in preverjanje prostorov za vzdrževanje ter opreme in orodij, ki so bili posebej razviti in zahtevani za izvajanje vzdrževanja,
—
analiza začetne dokumentacije o vozilu za zagotovitev prve dokumentacije o vzdrževanju in ustrezne uporabe te dokumentacije ob izdajanju nalogov za vzdrževanje,
—
da se komponente (vključno z nadomestnimi) in material uporabljajo, kot je določeno v nalogih za vzdrževanje in dokumentaciji dobavitelja; shranjevanje in prevoz teh sestavnih delov in materiala ter ravnanje z njimi mora biti ustrezno, kot je določeno v nalogih za vzdrževanje in dokumentaciji dobavitelja, ter skladno z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi, pa tudi zahtevami na zadevnih nalogih za vzdrževanje,
—
določanje, opredeljevanje, zagotavljanje in evidentiranje ustreznih prostorov za vzdrževanje, opreme in orodja ter njihovo dajanje na voljo za opravljanje vzdrževalnih storitev v skladu z nalogi za vzdrževanje in drugimi veljavnimi specifikacijami, pri čemer se zagotovijo varno vzdrževanje, uporaba ergonomije in varovanje zdravja,
—
da organizacija z ustreznimi postopki, ki morajo biti dokumentirani, zagotavlja pravilno uporabo, kalibriranje, hrambo in vzdrževanje svoje merilne opreme, vseh prostorov, opreme in orodij;
11.
Nadzorne dejavnosti – strukturiran pristop, s katerim se zagotovijo:
—
pravočasen umik vozil iz obratovanja zaradi načrtovanih, pogojnih ali korektivnih vzdrževalnih del oziroma kadar koli, če se ugotovi, da je prišlo do okvar ali da je to potrebno iz drugih razlogov,
—
potrebni ukrepi za nadzorovanje kakovosti,
—
izvajanje vzdrževalnih del v skladu z nalogi za vzdrževanje in izdaja obvestila o sprostitvi v obratovanje, ki vključuje morebitne omejitve uporabe,
—
poročanje o morebitnih primerih neizpolnjevanja zahtev pri uporabi sistema za upravljanje, ki bi lahko povzročili nesreče, incidente, neposredno nevarnost nesreče ali druge nevarne dogodke, ter preiskavo in analizo takšnih primerov, pa tudi sprejetje ustreznih preventivnih ukrepov v skladu s skupno varnostno metodo za spremljanje iz točke (c) člena 6(1),
—
periodične notranje presoje in spremljanje v skladu s skupno varnostno metodo za spremljanje iz točke (c) člena 6(1).
PRILOGA IV
DEL A
Razveljavljena uredba s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 34)
Direktiva 2004/49/ES
(UL L 164, 30.4.2004, str. 44).
Direktiva 2008/57/ES
(UL L 191, 18.7.2008, str. 1).
Direktiva 2008/110/ES
(UL L 345, 23.12.2008, str. 62).
Direktiva Komisije 2009/149/ES
(UL L 313, 28.11.2009, str. 65).
Popravek, 2004/49/ES
(UL L 220, 21.6.2004, str. 16).
Direktiva Komisije 2014/88/EU
(UL L 201, 10.7.2014, str. 9).
DEL B
Rok za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 34)
Direktiva
Rok za prenos
2004/49/ES
30. april 2006
2008/57/ES
19. Julij 2010
2008/110/ES
24. december 2010
Direktiva Komisije 2009/149/ES
18. junij 2010
Direktiva Komisije 2014/88/EU
30. julij 2015
PRILOGA V
Korelacijska tabela
Direktiva 2004/49/ES
Ta Direktiva
Člen 1
Člen 1
Člen 2
Člen 2
Člen 3
Člen 3
Člen 4
Člen 4
Člen 5
Člen 5
Člen 6
Člen 6
Člen 7
Člen 7
Člen 8
Člen 8
Člen 9
Člen 9
Člen 10
Člen 10
—
Člen 11
Člen 11
Člen 12
Člen 12
—
Člen 13
Člen 13
Člen 14a (1) do (7)
Člen 14
Člen 14a (8)
Člen 15
Člen 15
—
Člen 16
Člen 16
—
Člen 17
Člen 17
Člen 18
Člen 18
Člen 19
Člen 19
Člen 20
Člen 20
Člen 21
Člen 21
Člen 22
Člen 22
Člen 23
Člen 23
Člen 24
Člen 24
Člen 25
Člen 25
Člen 26
Člen 26
—
—
Člen 27
Člen 27
Člen 28
Člen 28
—
Člen 29
—
Člen 30
—
Člen 31
Člen 29
Člen 32
Člen 30
—
Člen 31
—
Člen 32
Člen 33
Člen 33
—
Člen 34
Člen 34
Člen 35
Člen 35
Člen 36
Priloga I
Priloga I
Priloga II
Priloga II
Priloga III
—
Priloga IV
—
Priloga V
—
—
Priloga III.
| 38,194
| 1
|
2014/52014AP0407_2/52014AP0407_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 162
| 553
|
C_2017443SL.01091201.xml
22.12.2017
SL
Uradni list Evropske unije
C 443/912
P7_TA(2014)0407
Sprememba obdobja uporabe Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Sveta o spremembi obdobja uporabe Odločbe 2004/162/ES o pristaniških pristojbinah v francoskih čezmorskih departmajih (COM(2014)0181 – C7-0129/2014 – 2014/0101(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
(2017/C 443/83)
Evropski parlament,
—
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0181),
—
ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C7-0129/2014),
—
ob upoštevanju člena 55 in člena 46(1) Poslovnika,
—
ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A7-0264/2014),
1.
odobri predlog Komisije;
2.
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
3.
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;
4.
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
| 41,402
| 1
|
2016/62016CN0023/62016CN0023_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 147
| 419
|
C_2016098SL.01002502.xml
14.3.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 98/25
Tožba, vložena 15. januarja 2016 – Evropska komisija/Republika Poljska
(Zadeva C-23/16)
(2016/C 098/32)
Jezik postopka: poljščina
Stranki
Tožeča stranka: Evropska komisija (zastopnik: J. Hottiaux)
Tožena stranka: Republika Poljska
Predlog
Komisija Sodišču predlaga, naj:
—
ugotovi, da Republika Poljska s tem, da ni vzpostavila nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza in da ga ni povezala z nacionalnimi elektronskimi registri drugih držav članic, ni izpolnila obveznosti iz člena 16(1) in (5) Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES (1);
—
Republiki Poljski naloži plačilo stroškov postopka.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Nacionalne elektronske registre je bilo treba vzpostaviti in jih povezati z nacionalnimi elektronskimi registri drugih držav članic do 31. decembra 2012.
(1) UL L 300, str. 51.
| 27,107
| 1
|
2013/32013R1239/32013R1239_SL.txt_17
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,189
| 15,979
|
(204)
Kreditne linije so vzorčenim proizvajalcem izvoznikom zagotovile iste banke, ki so zagotovile opisana preferenčna posojila. Kot je bilo že ugotovljeno, so te banke javni organi (uvodne izjave od (158) do (166)) ali jim kitajska vlada zaupa naloge ali ukazuje, da izvajajo preferenčno financiranje fotonapetostne industrije (uvodne izjave od (169) do (178)).
(205)
Kot je bilo pojasnjeno (uvodne izjave od (158) do (185)), kitajski trg izkrivljajo zakoni in prakse državnih bank, ugotovljeno pa je bilo tudi, da so bile kreditne linije v večini primerov zagotovljene brezplačno ali je bilo zanje treba plačati zelo majhne pristojbine. V normalnih tržnih razmerah so take kreditne linije predmet znatnega stroška rezervacije sredstev posojila in upravnih pristojbin, s katerimi banke krijejo stroške in tveganja.
(206)
Znesek ugodnosti so pristojbine, ki običajno spremljajo podaljšane poslovne kreditne linije za družbe, od katerih so bili vzorčeni proizvajalci izvozniki v večini primerov oproščeni. Komisija je uporabila pristojbine za podaljšano kreditno linijo, ki jo je enemu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotovila tuja poslovna banka.
(207)
Fotonapetostna industrija glede na Sklep št. 40 sodi v spodbujano kategorijo. Navedeni sklep je odredba državnega sveta, ki je najvišji upravni organ v LRK, ter je zato pravno zavezujoč za druge javne organe in gospodarske subjekte. Sklep industrijske sektorje uvršča med „spodbujane, omejene in izključene projekte“. Ta akt je smernica za industrijsko politiko, ki skupaj s kataloškim seznamom kaže, da kitajska vlada vzdržuje politiko spodbujanja in podpiranja skupin družb ali panog, kot je fotonapetostna industrija/industrija novih virov energije, ki jih kataloški seznam uvršča med „spodbujane industrije“. Glede števila panog, navedenih kot „spodbujane“, je treba omeniti, da je to samo del kitajskega gospodarstva. Poleg tega imajo v teh spodbujanih sektorjih samo nekatere dejavnosti status „spodbujanih“ dejavnosti. Člen 17 Sklepa št. 40 določa tudi, da so „spodbujani investicijski projekti“ upravičeni do posebnih ugodnosti in spodbud, med drugim finančne podpore. Po drugi strani Sklep št. 40 v zvezi z „omejenimi in izključenimi projekti“ pooblašča državne organe, da neposredno posredujejo in urejajo trg. Pravzaprav člena 18 in 19 določata, da ustrezni organi finančnim institucijam preprečijo odobritev posojil takim „omejenim in izključenim projektom“. Iz navedenega je jasno, da Sklep št. 40 določa obvezujoče predpise za vse gospodarske institucije v obliki usmeritev glede spodbujanja in podpore spodbujanih industrij, med katerimi je tudi fotonapetostna industrija.
(208)
Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (172) in (192), kitajska vlada usmerja odobritev preferenčnih posojil, pri katerih je bistven del zagotavljanje kreditnih linij omejenemu številu panog. Fotonapetostna industrija sodi v to skupino panog in uživa ugodnosti diskriminatornih preferenčnih posojil.
(209)
Ob upoštevanju vsega navedenega je jasno, da organi finančnim institucijam dovolijo zagotavljanje preferenčnih kreditnih linij samo omejenemu številu industrij/družb, ki ravnajo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade. Na podlagi vseh pridobljenih dokazov in zaradi nesodelovanja kitajske vlade v tej zadevi je bilo sklenjeno, da subvencije v obliki nesorazmernih kreditnih linij niso splošno razpoložljive in so zato specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o tem, da subvencioniranje temelji na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.
(c) Sklep
(210)
Preiskava je pokazala, da so vse skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave uživale ugodnosti kreditnih linij, zagotovljenih brezplačno ali po obrestnih merah, ugodnejših od tržnih.
(211)
Zato je podaljšanje takih kreditnih linij za fotonapetostno industrijo treba obravnavati kot subvencijo.
(212)
Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.
(d) Izračun zneska subvencije
(213)
Zagotavljanje kreditnih linij brezplačno ali po pristojbinah, ugodnejših od tržnih, se šteje za zagotavljanje finančnih storitev (člen 3(1)(a)(iii) osnovne uredbe) za manj kot ustrezno nadomestilo. Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Zaradi izkrivljanja trga, opisanega v uvodnih izjavah od (158) do (185), ustreznosti nadomestila za finančne storitve (v tem primeru zagotavljanje kreditnih linij) ni bilo mogoče določiti glede na prevladujoče tržne pogoje v LRK. Zato se v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom, ki ga družba plača za zagotavljanje kreditne linije s strani kitajskih bank, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo poslovno kreditno linijo, ki se lahko pridobi na trgu. Kreditne linije bi se lahko štele tudi za potencialni prenos sredstev v skladu s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.
(214)
Eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je pridobil kreditno linijo od banke, katere sedež ni v finančni pristojnosti LRK, pri čemer je bila ta kreditna linija predmet znatnega stroška rezervacije sredstev posojila in upravnih pristojbin, kar je običajna praksa na svetovnih finančnih trgih. Čeprav je kreditno linijo odobrila kitajska podružnica zadevne banke, se šteje za razumen približek referenčni vrednosti. Zdelo se je primerno, da se pristojbine za to kreditno linijo uporabijo kot referenčna vrednost v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe.
(215)
Raven pristojbin, ki se uporablja kot referenčna vrednost, je bila sorazmerno uporabljena za vsako zadevno kreditno linijo, da se je pridobil znesek subvencije (brez vseh dejansko plačanih pristojbin). V primerih, ko je kreditna linija trajala več kot eno leto, je bil celoten znesek subvencije dodeljen za čas trajanja kreditne linije in ustrezen znesek pripisan OP.
(216)
Stopnje subvencije za to shemo v OP za vzorčene proizvajalce izvoznike:
Zagotavljanje kreditnih linij
Družba/skupina
Stopnja subvencije
Wuxi Suntech Power Co. Ltd. in povezane družbe
1,97 %
Yingli Green Energy Holding Company in povezane družbe
2,14 %
Changzhou Trina Solar Energy Co. Ltd. in povezane družbe
1,09 %
Skupina JingAo in povezane družbe
1,28 %
Jiangxi LDK Solar Hi-tech Co. Ltd. in povezane družbe
0,92 %
Delsolar (Wujiang) Ltd. in povezane družbe
0,24 %
Renesola Zhejiang Ltd.
Renesola Jiangsu Ltd.
0,50 %
Jinko Solar Co Ltd. in povezane družbe
2,59 %
3.4.1.3. Subvencijski programi za izvozne kredite
(217)
S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v OP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.
3.4.1.4. Izvozna jamstva in zavarovanja za zelene tehnologije
(a) Uvod
(218)
V pritožbi je navedeno, da družba China Export & Credit Insurance Corporation („Sinosure“) proizvajalcem zadevnega izdelka zagotavlja zavarovanje izvoznih kreditov po preferenčnih pogojih, med drugim prek programa, imenovanega „Green Express“. V skladu s pritožbo zavarovanje izvoznih kreditov Sinosure naj ne bi zadostovalo niti za kritje dolgoročnih operativnih stroškov in izgub tega programa.
(b) Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev
(219)
Kot je navedeno v uvodnih izjavah (104) in (105), je Komisija zahtevala informacije v vprašalniku, v pozivu k dopolnitvi in med preveritvenim obiskom kitajske vlade in Sinosure na kraju samem, ki jih slednji nista predložili.
(220)
Komisija je zahtevala institucionalni okvir in ustrezne dokumente, ki urejajo poslovanje Sinosure kot državnega uradnega zavarovatelja izvoznih kreditov. Kitajska vlada je predložila samo obvestilo, ki sta ga leta 2004 skupaj izdala ministrstvo za trgovino („MOFCOM“) in Sinosure, ni pa predložila številnih drugih pomembnih dokumentov, ki vključujejo na primer t. i. načrt 840, vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009 (72).
(221)
Kar zadeva preverjanje izpolnjenega vprašalnika in Dodatka 1 v zvezi s Sinosure, Komisija številnih dokumentov ni mogla pridobiti in ni mogla preveriti številnih elementov, zahtevanih na kraju samem. Zlasti Sinosure ni predložila naslednjih informacij in dokazov, ki jih je zahtevala Komisija: (a) računovodskih izkazov za leto 2012, ki naj še ne bi bili na voljo na spletišču Sinosure; (b) ustrezne dokumentacije o zavarovanju izvoznih kreditov v zvezi z dvema vzorčenima sodelujočima izvoznikoma, vključno s pogodbami, oceno tveganja, korespondenco in dokazi o plačilih premij; (c) posebnih informacij o vodstvenih delavcih, ki jih imenuje državni svet; (d) dokazov o elementih in prednostih na seznamu v obvestilu iz leta 2004, ki sta ga skupaj izdala MOFCOM in Sinosure, vključno z odobritvijo omejitve, prožnostjo obrestne mere in popustom znotraj razpona spreminjanja premije; (e) dokazov o dolgoročnih operativnih stroških in dobičkih dejavnosti v zvezi z zavarovanjem izvoznih kreditov; (f) dokazov o oceni tržnega položaja v fotonapetostnem sektorju.
(222)
Komisija tudi ni mogla preveriti številnih elementov, vključenih v vprašalnik, v zvezi z delovanjem Sinosure, vključno zlasti z njenimi odgovori o oceni tveganja, dejanski določitvi premije in uporabi ter postopku odobritve, saj je Sinosure zavrnila razpravo o posebnih pogodbah z vzorčenimi sodelujočimi izvozniki. Sinosure tudi ni mogla pojasniti ali predložiti podpornih dokumentov za nekatere nedoslednosti v podatkih ali drugih elementih v svojem izpolnjenem vprašalniku ali odgovoru na poziv k dopolnitvi, ki jih je ugotovila Komisija.
(223)
Kitajska vlada in Sinosure sta poskušali to nesodelovanje med preveritvenim obiskom in v dopisu kitajske vlade z dne 3. junija 2013 upravičiti s pomisleki glede zaupnosti. V zvezi s tem je bilo v predpreveritvenem pismu in sledečih elektronskih dopisih jasno navedeno, da je Komisija zahtevala smiselno preverjanje ter da bi sprejela vse potrebne previdnostne ukrepe za zaščito zaupnih informacij, ki bi se predložile ali dale na voljo za pregled, v skladu s svojo pravno zavezanostjo k zaščiti teh informacij, ki jo določajo ustrezna stroga pravila EU. Dokumentov, ki jih je Sinosure poskusila predložiti precej po zaključku preveritvenega obiska in v zvezi s katerimi Komisiji ni omogočila ustreznega preverjanja, ni mogoče upoštevati, saj so bili pripravljeni posebej za preiskavo, pri čemer Komisija ni mogla preveriti izvornih dokumentov.
(224)
Zaradi nesodelovanja kitajske vlade in Sinosure Komisija ni mogla preveriti številnih elementov v zvezi z zavarovanji izvoznih kreditov, ki jih zagotavlja Sinosure za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike zadevnega izdelka. Zato nekatere ugotovitve Komisije temeljijo na razpoložljivih informacijah v skladu s členom 28 osnovne uredbe.
(c) Sinosure je javni organ
(225)
V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Sinosure javni organ v smislu člena 2(b) osnovne uredbe in ustrezne sodne prakse STO (73), saj ima, izvaja ali pa ji je zaupano pooblastilo vlade. Zlasti kitajska vlada izvaja znaten nadzor nad Sinosure (74), Sinosure pa pri svojem opravljanju vladnih funkcij izvaja pooblastilo vlade.
(226)
Komisija ugotavlja, da je dejavnost zavarovanja izvoznih kreditov, ki jo izvaja Sinosure, sestavni del širšega finančnega sektorja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da vladno poseganje neposredno vpliva na normalno delovanje finančnega trga v LRK in ga izkrivlja (glej uvodne izjave od (185) naprej).
(227)
Sinosure izvaja vladne funkcije v svoji vlogi edine uradne institucije za zavarovanje izvoznih kreditov v LRK. Zato je na trgu zavarovanj izvoznih kreditov v monopolnem položaju. Družba je potrdila, da ta trg ni odprt, čeprav obstaja nekaj mednarodnih konkurentov, ki posredno poslujejo v LRK.
(228)
Sinosure je v celoti v lasti države, ki nad njo izvaja tudi popolni finančni nadzor. Sinosure je državni samostojni podjetnik v 100-odstotni lasti državnega sveta. Delniški kapital v višini 4 milijarde CNY izhaja iz sklada tveganega kapitala zavarovanja izvoznih kreditov v skladu s proračunom državnih financ. Poleg tega je država leta 2011 dokapitalizirala 20 milijard CNY prek kitajske investicijske korporacije China Investment Corporation, ki je državni premoženjski sklad Kitajske (75). Statut navaja, da je za poslovanje družbe pristojno ministrstvo za finance, in določa, da mora družba ministrstvu za finance predložiti finančna in računovodska poročila ter fiskalno proračunsko poročilo, da jih slednje prouči in odobri.
(229)
V zvezi z vladnim nadzorom Sinosure kot državni samostojni podjetnik nima upravnega odbora. Kar zadeva nadzorni odbor, vse nadzornike imenuje državni svet, nadzorniki pa svoje dolžnosti izvajajo v skladu z „vmesno določbo o nadzornem odboru v pomembni državni finančni instituciji“. Upravo družbe Sinosure prav tako imenuje vlada. Iz letnega poročila družbe za leto 2011 („LP 2011“) je razvidno, da je predsednik sekretar odbora stranke in da je večina članov uprave tudi članov odbora stranke. Ker Sinosure ni želela predložiti dodatnih informacij o vodstvu družbe, je mogoče sklepati, da je to neposreden izraz vlade, ki neposredno imenuje člane nadzornega odbora in uprave. Na podlagi tega kitajska vlada znatno nadzoruje Sinosure.
(230)
Izvajanje vladnih funkcij in politik s strani Sinosure se kaže tako jasno in izrecno, da je mogoče sklepati, da je Sinosure neposreden izraz vlade same. Letno poročilo Sinosure za leto 2011 vsebuje več izjav v zvezi s tem, in sicer: Sinosure je „proaktivno izvajala politično funkcijo izvozne agencije … in dosegla dober začetni rezultat v prvem letu trajanja obdobja 12. ‚petletnega načrta‘“ (LP 2011, str. 4); „uresničevanje korporativne reforme je okrepilo politično funkcijo Sinosure kot izvozne agencije. Na konferenci o gospodarstvu v okviru centralnega odbora Kitajske komunistične partije je bil poudarek na taki funkciji in podane so bile jasne zahteve o zavarovanju kreditov, s čimer se je začrtala naša pot rasti“ (LP 2011, str. 5); „Leta 2011 je Sinosure izvajala strategije, sklepe in dogovore centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in državnega sveta, pa tudi državne politike o diplomaciji, zunanji trgovini, industriji in financah, v največjem možnem obsegu je izvajala svojo politično funkcijo in dosegla hitro rast“ (LP 2011, str. 11); „Sinosure je v celoti izvrševala državno politiko ‚posebnega dogovora za zavarovanje izvoznega financiranja za veliko celostno opremo‘ in izpolnila zaveze, ki jih je določila država“ (LP 2011, str. 11).
(231)
Institucionalni okvir in drugi dokumenti, ki jih je izdala kitajska vlada, v skladu s katerimi deluje Sinosure, so dodatni dokaz, da ima slednja funkcijo javnega organa in da je pooblaščena za izvajanje vladne politike. Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa [2004] št. 368 z dne 26. julija 2004) sta leta 2004 skupaj izdala MOFCOM in Sinosure in še vedno ureja dejavnosti družbe Sinosure. Med cilji tega obvestila je spodbujanje izvoza visokotehnoloških izdelkov, izdelkov z novo tehnologijo in izdelkov z visoko dodano vrednostjo, in sicer z nadaljnjo uporabo zavarovanja izvoznih kreditov. Obvestilo družbi Sinosure izrecno nalaga, naj podpira ključne izvozne industrije, določene v imeniku kitajskih visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo iz leta 2006. Navedeni imenik „solarne celice in module“ uvršča med upravičene izdelke, zato se lahko šteje, da jih Sinosure neposredno podpira. V obvestilu so navedene naslednje prednosti: „zeleni prehod“, ki je posebna podpora za izdelke, zajete v katalogu, za katero je potrebna odobritev v petih dneh, če so izpolnjeni pogoji za zavarovanje, in odobritev omejitve za zavarovanje s prednostjo, pospešena obravnava zahtevka v treh mesecih od prejema dokumentov, ter prožnost obrestne mere, ki sestoji iz najvišjega popusta za stopnjo premije znotraj razpona spreminjanja Sinosure. Obvestilo predvideva tudi, da regionalni in lokalni poslovni organi sprejmejo dodatne ukrepe za podporo izdelkov, zajetih na seznamu. V skladu z obvestilom mora Sinosure prilagoditi model zavarovanja na podlagi nacionalne industrijske politike in značilnosti izvoza visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo ter zagotoviti podporo za industrije inovacij ter raziskav in razvoja, ki jih posebej podpira država.
(232)
Komisija je seznanjena z drugimi dokumenti, ki dokazujejo, da Sinosure neposredno izvaja vladne politike, ki med drugim zagotavljajo ugodnosti proizvajalcem izvoznikom. Tako imenovani načrt 840 je opisan v obvestilu državnega sveta z dne 27. maja 2009 (76). To ime se nanaša na uporabo 84 milijard USD kot izvoznega zavarovanja in je eden od šestih ukrepov, ki jih je začel državni svet leta 2009 za stabilizacijo izvoznega povpraševanja zaradi svetovne krize in posledično povečanega povpraševanja po zavarovanju izvoznih kreditov. Navedenih šest ukrepov vključuje predvsem izboljšano kritje zavarovanja izvoznih kreditov, zagotavljanje kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov v znesku 84 milijard USD leta 2009 in znižanje stopnje premije. Sinosure je kot edina politična institucija za sklepanje zavarovanj izvoznih kreditov navedena kot izvajalec načrta. V zvezi z zmanjšanjem zavarovalne premije je morala Sinosure zagotoviti, da se povprečna stopnja kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov zmanjša za 30 % na podlagi splošne povprečne stopnje leta 2008.
(233)
Tako imenovani načrt 421 je bil vključen v obvestilo o izdajah za izvajanje posebnih dogovorov za financiranje zavarovanj v zvezi z izvozom velike celostne opreme, ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in ministrstvo za finance dne 22. junija 2009. To je bil tudi pomemben ukrep v podporo kitajski politiki spodbujanja naložb po svetu v odziv na svetovno finančno krizo leta 2009 in je zagotovil sredstva za zavarovanje financiranja v višini 42,1 milijarde USD za podporo izvoza velike celostne opreme. Sinosure in nekatere druge finančne institucije naj bi upravljale in zagotavljale financiranje. Podjetja, zajeta v tem dokumentu, bi lahko imela ugodnosti od preferenčnih finančnih ukrepov, vključno z zavarovanjem izvoznih kreditov. Zaradi nesodelovanja kitajske vlade Komisija ni mogla zahtevati dodatnih podatkov o uporabi tega obvestila. Če ni dokazov o nasprotnem, Komisija upravičeno meni, da sta sedanja fotonapetostna oprema in fotonapetostni sektor prav tako zajeta v tem dokumentu.
(234)
Drugi dokumenti, ki prikazujejo vladno podporo zagotavljanju kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov, vključujejo dva dokumenta v zvezi z večjo finančno podporo za strateške nastajajoče industrije. Sklep državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij, Guo Fa [2010] št. 32 z dne 18. 10. 2010, v odstavku 7(c) spodbuja finančne institucije k povečanju finančne podpore. Izvedbene smernice za razvoj strateških nastajajočih industrij, ki so jih skupaj izdala vsa odgovorna ministrstva (tj. Komisija za nacionalni razvoj in reforme, ministrstvo za trgovino, ministrstvo za znanost ter ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, ministrstvo za varstvo okolja, ministrstvo za finance, državna davčna uprava, splošna carinska uprava, splošna uprava za nadzor kakovosti, urad za inšpekcijski nadzor intelektualne lastnine), Guo Fa [2011] št. 310 z dne 21. oktobra 2011, v odstavku (Xxvii) prav tako posebej navaja aktivno podporo v obliki med drugim zavarovanja izvoznih kreditov za strateške nastajajoče industrije. Te strateške nastajajoče industrije so osredotočene na izdelke, tehnologije in storitve za razvoj mednarodnega trga, letalsko in vesoljsko industrijo, proizvodnjo vrhunske opreme, veliko količino ali spodbujanje domače patentirane tehnologije in standardnih izvoznih izdelkov strateške nastajajoče industrije. Zato ob odsotnosti nasprotnih dokazov obstaja razlog za domnevo, da tudi zadevni izdelek in vzorčeni izvozniki izpolnjujejo pogoje za „strateške nastajajoče industrije“ in so upravičeni do ugodnosti, ki iz tega izhajajo.
(235)
Na podlagi navedenih elementov Komisija sklepa, da je družba Sinosure javni organ, saj ji je zaupano pooblastilo vlade za izvajanje državnih politik, je pod bistvenim nadzorom vlade in izvaja vladne funkcije.
(d) Pravna podlaga
(236)
Pravne podlage tega programa so naslednje: Obvestilo o izvajanju strategije spodbujanja trgovine prek znanosti in tehnologije z uporabo zavarovanja izvoznih kreditov (Shang Ji Fa[2004] št. 368), ki sta ga skupaj izdala MOFCOM in Sinosure; Izvozni seznam kitajskih visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo iz leta 2006; tako imenovani načrt 840, vključen v obvestilo državnega sveta z dne 27. maja 2009; tako imenovani načrt 421, vključen v Obvestilo o izdajah za izvajanje posebnih dogovorov za financiranje zavarovanj v zvezi z izvozom velike celostne opreme, ki sta ga skupaj izdala ministrstvo za trgovino in ministrstvo za finance dne 22. junija 2009; Obvestilo Sklep državnega sveta o pospeševanju pridelave in razvoja strateških nastajajočih industrij (Guo Fa [2010] št. 32 z dne 18. oktobra 2010), ki ga je izdal državni svet, in izvedbene smernice državnega sveta (Guo Fa [2011] št. 310 z dne 21. oktobra 2011).
(e) Ugotovitve preiskave
(237)
Ker je Sinosure javni organ, ki mu je zaupano pooblastilo vlade in izvršuje vladne zakone in načrte, zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov proizvajalcem zadevnega izdelka pomeni finančni prispevek v obliki potencialnega neposrednega prenosa sredstev od vlade v smislu člena 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.
(238)
Glede na to, da so lokalni organi znižali del premije, ki jo plačajo proizvajalci izvozniki, to pomeni tudi neposredni prenos sredstev v obliki nepovratnih sredstev v skladu s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe.
(239)
Ugodnost v smislu členov 3(2) in 6(c) osnovne uredbe obstaja, kolikor Sinosure zagotavlja zavarovanje izvoznih kreditov po pogojih, ki so ugodnejši od tistih, ki bi jih prejemnik običajno dobil na trgu, ali kolikor zagotavlja zavarovanje, ki drugače sploh ne bi bilo na voljo na trgu. Dodatna ugodnost v smislu člena 3(2), ki jo prejme proizvajalec izvoznik, je gotovinsko znižanje dela zavarovalne premije, ki jo družbi Sinosure plačajo nekateri lokalni organi, kjer imajo sedež nekateri proizvajalci izvozniki.
(240)
Obvestilo iz leta 2004 vsebuje seznam vseh ugodnosti, ki jih zagotavlja Sinosure in/ali lokalni organi za podjetja, ki se uvrščajo v imenik iz leta 2006 in so usklajena z nacionalnimi politikami. Preiskava je pokazala, da pogodbe o zavarovanju, sklenjene med Sinosure in vzorčenimi proizvajalci izvozniki, ter odobritve znižanj dela premij s strani lokalnih organov v celoti izražajo te ugodnosti. Ravnanje v okviru programa „Green Express“ sestoji iz poenostavitve in hitrosti pri obravnavanju postopka za zagotavljanje kritja in poravnavo terjatev s hitro oceno izgube in posledično pospešitvijo plačila stranki.
(241)
Preiskava je pokazala tudi, da so ukrepi po finančni krizi v letu 2009, ki so podrobno navedeni v načrtu 840 in načrtu 421 ter pozneje v ukrepih iz leta 2011 v korist strateških nastajajočih industrij, zagotavljali znatne ugodnosti proizvajalcem izvoznikom. S temi ukrepi se je povečala razpoložljivost zavarovanja in dodatno zmanjšala premija, ki jo zaračuna Sinosure, kljub težkim gospodarskim razmeram in znatno povečanim tveganjem za Sinosure pri zagotavljanju zavarovanja, pri čemer so ti ukrepi v celoti izraženi v zavarovanju, ki ga zagotavlja Sinosure proizvajalcem izvoznikom. Preiskava je zlasti pokazala, da so pogoji in premija, zaračunana v zadevnih letih v OP, ostali skoraj enaki ali so se izboljšali kljub povečanju terjatev za privzete vrednosti, ki jih plača Sinosure, in znatno slabšemu stanju fotonapetostnega sektorja.
(242)
Glede obstoja ugodnosti je Komisija najprej proučila, v kolikšnem obsegu so premije družbe Sinosure krile stroške kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov. Sinosure je svoj argument osnovala na točki (j) Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih („SIU“) STO, ki zagotavljanje programov zavarovanja izvoznih kreditov po premijskih stopnjah, ki ne zadoščajo za kritje dolgoročnih stroškov poslovanja in izgub programov, uvršča med „prepovedane“ izvozne subvencije po členu 3(1)(a) tega sporazuma. V izpolnjenem vprašalniku se je Sinosure sklicevala le na dobičke in izgube, realizirane v zadnjih petih letih, ter sklepala, da zagotavljanje kratkoročnega zavarovanja izvoznih kreditov proizvajalcem izvoznikom ni pomenilo subvencije v okviru Sporazuma SIU STO, ker je na splošno v tem obdobju ustvarila dobiček. Kot je bilo že pojasnjeno (glej uvodni izjavi (221) in (222)), je Komisija pozvala Sinosure, naj zagotovi določene informacije in dokaze v zvezi z dolgoročno donosnostjo njenih dejavnosti zavarovanja izvoznih kreditov, vključno z dohodkom od premij ter stroški poslovanja in izgubami programa, v skladu s Sporazumom SIU STO. Vendar Sinosure ni predložila dokumentov in dokazov, zahtevanih med preveritvenim obiskom, pri čemer je vztrajala pri podatkih splošne dobičkonosnosti, prikazanih v njenih revidiranih letnih poročilih.
(243)
Komisija ugotavlja, da ne bi mogla sklepati, da je Sinosure dosegla dolgoročen dobiček v svojem delu zavarovanj izvoznih kreditov, ki ustreza „programu“ iz točke (j), tudi če bi se preprosto zanesla na letna poročila družbe Sinosure, ne da bi preverila podatke in elemente v teh poročilih. Sinosure poleg zavarovanja izvoznih kreditov izvaja številne dejavnosti, pri čemer so številke in podatki v letnem poročilu konsolidirani podatki za vse te dejavnosti, natančne razčlenitve teh dejavnosti pa ni. Iz nekaterih letnih poročil (vendar ne iz najnovejšega) se zdi, da je kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov daleč najpomembnejša dejavnost za Sinosure, vendar natančni odstotki niso navedeni. Ker je Sinosure zavrnila, da bi le za to dejavnost predložila zahtevane informacije in dokaze, potrebne za izvedbo analize „programa“ iz točke (j) Priloge 1 Sporazuma SIU STO, mora Komisija svoje ugotovitve utemeljiti na podlagi razpoložljivih dokazov v zapisniku.
(244)
Komisija že na začetku ugotavlja, da družba Sinosure v skladu s členom 11 svojega statuta posluje na pragu dobička. Povedano drugače, po statutu si Sinosure ne prizadeva čim bolj povečati svojega dobička, temveč si prizadeva zgolj za pokritje stroškov v skladu s svojo funkcijo edinega uradnega zavarovatelja izvoznih kreditov v LRK. Kot je bilo že pojasnjeno, so zapisi v spisu pokazali, da pravno in politično okolje, v katerem posluje Sinosure, zahteva, da družba izvršuje vladne politike in načrte ter tako izpolnjuje svoje pooblastilo v okviru javne politike. Med izbranimi panogami in družbami, ki jih izrecno podpira država, imajo proizvajalci izvozniki popoln dostop do zavarovanja izvoznih kreditov, ki jih zagotavlja Sinosure, po preferenčnih obrestnih merah, in to kljub posledicam svetovne krize leta 2009 ter kljub temu, da se fotonapetostni sektor sooča s krizo brez primere, vključno v OP. Zato Sinosure zagotavlja neomejeno razpoložljivost zavarovanj za fotonapetostni sektor, izjemno nizka zavarovalna premija, ki jo ponuja, pa ne odraža dejanskih tveganj, nastalih pri zavarovanju izvoza v tem sektorju. Na podlagi vseh teh zbranih elementov je bilo že mogoče sklepati, da ne gre izključiti dejstva, da premijske stopnje, ki jih zaračuna Sinosure, verjetno ne bodo zadostovale za pokritje njenih dolgoročnih dejavnosti, pri čemer se to pravzaprav zdi verjetno.
(245)
Zaradi nesodelovanja Sinosure je Komisija obravnavala še dodatne elemente, ki podpirajo ta sklep. Iz javno razpoložljivih dokazov je jasno razvidno, da Sinosure dejansko posluje v razmerah, ko ustvarja dolgoročne izgube iz poslovanja (77). Komisija je poleg tega proučila ustrezne številke v izkazu poslovnega izida iz letnih poročil Sinosure, ki zajemajo obdobje med letoma 2006 in 2011 ter ki jih je predložila Sinosure, da bi upravičila podatke o dobičkonosnosti, ki jih je navedla v svojem izpolnjenem vprašalniku. Te številke kažejo, da je Sinosure vključila znatne dolgoročne izgube iz poslovanja iz svojih kombiniranih zavarovalniških dejavnosti, ki izključujejo prihodek iz naložb in druge prihodke. Natančneje, za vsako posamezno leto v obdobju med letoma 2006 in 2011 (z edino izjemo leta 2010) so izplačane terjatve že (skoraj) enake neto premijam, ki jih je zaslužila Sinosure, ali pa jih (močno) presegajo. Če se tudi stroški poslovanja in odhodki iz provizij odštejejo od neto premij, je rezultat še večja izguba. Številke kažejo, da je kljub skromnemu dobičku leta 2010 v celotnem obdobju izguba iz zavarovalnega poslovanja precejšnja. Iz letnih poročil je razvidno, da k celotnemu prihodku Sinosure pomembno prispevajo prihodek iz naložb in drugi prihodki, ki niso pomembni za oceno uspešnosti njenega programa zavarovanja izvoznih kreditov.
Ker je kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov pretežni del poslovne dejavnosti Sinosure, se v odsotnosti nasprotnih dokazov sklene, da je Sinosure utrpela znatno dolgoročno izgubo iz svojega programa zavarovanja izvoznih kreditov. Glede na to, da Sinosure ustvarja izgube iz svojega programa zavarovanja izvoznih kreditov, se obstoj ugodnosti določi s primerjanjem premij, ki jih plačajo proizvajalci izvozniki, in tistih, ki so na voljo na trgu. Sinosure je edini uradni zavarovatelj izvoznih kreditov, torej v celoti nadzira domači trg. Ker v LRK ni bilo nobenih poslovnih referenčnih vrednosti za take instrumente in glede na to, da je finančni trg v LRK izkrivljen zaradi vladnega poseganja, je razumno uporabiti referenčno vrednost zunaj LRK, in sicer premije, ki se zaračunavajo v običajnih razmerah na trgu. Na podlagi tega in kot je opisano v spodnjem oddelku o izračunu zneska subvencije, so premije nižje od tržnih stopenj, s čimer je zagotovljena ugodnost.
(246)
Navedene subvencije so pogojene z izvajanjem izvoza v smislu člena 4(4)(a) osnovne uredbe, ker jih ni mogoče pridobiti brez izvažanja. Poleg tega so tudi specifične v skladu s členom 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je dostop omejen na določena podjetja. Solarne celice in moduli so izrecno navedeni na seznamu visokotehnoloških izdelkov in izdelkov z novo tehnologijo iz leta 2006, kar je pogoj za preferenčno obravnavo, določen v obvestilu iz leta 2004. Poleg tega je eden glavnih ciljev Sinosure izvajanje nacionalnih politik in načrtov, vključno z 12. petletnim načrtom za fotonapetostni sektor. Načrt 840 in načrt 421 poleg nekaterih drugih sektorjev, ki so izpostavljeni v teh načrtih (glej uvodni izjavi (232) in (233)), zagotavljata ugodnosti tudi za fotonapetostni sektor. Fotonapetostni sektor se tudi šteje za eno od spodbujanih panog v skladu s Sklepom št. 40 in drugimi dokumenti načrtovanja ter zakoni (glej uvodni izjavi (207) in (208)). Ta industrija se prav tako uvršča v kategorijo „strateških in nastajajočih industrij“, ki imajo številne ugodnosti v skladu z vladnimi politikami (glej uvodno izjavo (102)). Večina proizvajalcev izvoznikov ima tudi formalni status visokotehnološkega podjetja in podjetja z novo tehnologijo, kar jim omogoča številne prednosti zaradi ugodnih vladnih politik.
(247)
Zato je očitno, da ugodnosti, ki jih odobri Sinosure ali lokalni organi za povračilo dela zavarovalne premije, niso na voljo vsem industrijskim sektorjem in vsem podjetjem, temveč so omejene samo na tiste sektorje in podjetja, ki so se posebej uskladila z ustreznimi vladnimi podpornimi politikami in njihovimi temeljnimi dokumenti. Komisija ugotavlja, da so ugodnosti, ki jih proizvajalcem zadevnega izdelka odobri Sinosure in/ali lokalni organi, specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega je subvencija glede na to, da ni nobenih dokazov, da bi temeljila na objektivnih merilih ali pogojih iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe, specifična tudi v zvezi s tem.
(f) Sklep
(248)
Preiskava je pokazala, da je šest skupin vzorčenih proizvajalcev izvoznikov uživalo ugodnosti zavarovanja izvoznih kreditov, ki ga je zagotavljala Sinosure v obdobju preiskave.
(249)
Zagotavljanje zavarovanja izvoznih kreditov s strani Sinosure za fotonapetostno industrijo je treba obravnavati kot subvencijo, če so premije nižje od tržnih stopenj.
(250)
Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.
(g) Izračun zneska subvencije
(251)
Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Izračun ugodnosti je podoben položaju, ki vključuje jamstva za posojila. V skladu s členom 6(c) osnovne uredbe se ugodnost za prejemnike obravnava kot razlika med zneskom premije, ki ga družba plača za kratkoročno zavarovanje, ki ga zagotovi Sinosure, in zneskom premije, ki bi ga družba plačala za primerljivo zavarovanje izvoznih kreditov, ki se lahko pridobi na trgu.
(252)
Ker je kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov, ki jih zagotavlja Sinosure, rezultat ciljev vladne politike in ker je Sinosure v monopolnem položaju na domačem trgu, saj ima funkcijo edine uradne agencije za izvozne kredite, je bila ustrezna tržna referenčna vrednost določena po metodi, opisani v nadaljevanju. Poleg tega je Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade in Sinosure uporabila razpoložljiva dejstva, da je določila ustrezno tržno premijo za zavarovanje za proizvajalce fotonapetostnih izdelkov.
(253)
Komisija meni, da so najprimernejša referenčna vrednost, za katero so informacije dostopne, premijske stopnje, ki jih uporablja izvozno-uvozna banka („banka Ex-Im“) Združenih držav Amerike. Glede na javno razpoložljive informacije (78) je banka Ex-Im uradna agencija za izvozne kredite zvezne vlade ZDA in se vzdržuje sama. Dejavnosti banke Ex-Im vključujejo zavarovanja izvoznih kreditov in druge dejavnosti, kot so jamstva za gibljiva sredstva in jamstva za posojila (financiranje kupca). Njena naloga je ustvarjati in podpirati delovna mesta s podporo izvoza ZDA mednarodnim kupcem. Banka Ex-Im deluje kot državna korporacija s strani kongresa Združenih držav Amerike. Torej obstajajo številne podobnosti z družbo Sinosure, banka se tako šteje za ustrezno referenčno institucijo.
(254)
Referenčna premija je bila izračunana s sklicevanjem na dejanske pristojbine, zaračunane za izvoz v države, ki so članice OECD, za politike celotnega obsega dejavnosti z 90-odstotno pokritostjo zavarovalne vsote in trajanjem 120 dni. Dejanska premija je sredinsko povprečje v petih različnih kategorijah tujih kupcev glede na njihovo solventnost in tveganje neplačila. To je najbližja razpoložljiva referenčna vrednost za izračun premije, ki bi jo morali proizvajalci zadevnega izdelka plačati na trgu.
(255)
Pri izračunu zneska ugodnosti so se uporabile informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, in ta izračun se nanaša na višino zneskov, ki jih je zavarovala Sinosure, in premij, plačanih v OP za tako zavarovanje. Informacije, ki so jih zagotovile sodelujoče družbe za Sinosure, se niso uporabile, ker je bilo jasno, da je kitajska vlada predložila popolnejše podatke (vse družbe v izpolnjenem vprašalniku na primer niso poročale o svoji zavarovalni polici Sinosure ali je niso navedle med preverjanjem na kraju samem).
(256)
Glede plačila dela zavarovalne premije s strani lokalnih organov se ugodnost izračuna kot raven rabatov in nepovratnih sredstev za vzorčene družbe v celotnem OP.
(257)
Stopnje subvencije za to shemo v OP za vzorčene proizvajalce izvoznike:
Izvozne garancije in zavarovanja
Družba/skupina
Stopnja subvencije
Wuxi Suntech Power Co. Ltd. in povezane družbe
0,58 %
Yingli Green Energy Holding Company in povezane družbe
0,95 %
Changzhou Trina Solar Energy Co. Ltd. Solar Group in povezane družbe
0,71 %
Skupina JingAo in povezane družbe
0,50 %
Jiangxi LDK Solar Hi-tech Co. Ltd. in povezane družbe
0,39 %
Delsolar (Wujiang) Ltd. in povezane družbe
0,00 %
Renesola Zhejiang Ltd.
Renesola Jiangsu Ltd.
0,63 %
Jinko Solar Co. Ltd. in povezane družbe
0,00 %
3.4.1.5. Ugodnosti, zagotovljene z omogočanjem dostopa off-shore holdinškim družbam, in odplačila posojila s strani države
(258)
S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v OP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.
3.4.2. Programi nepovratnih sredstev
3.4.2.1. Sklad za raziskave in razvoj izvoznih izdelkov
(259)
S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v OP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.
3.4.2.2. Subvencije za razvoj programov za znane blagovne znamke in najboljše kitajske blagovne znamke
(260)
Komisija je ugotovila, da so nekateri vzorčeni proizvajalci izvozniki te sheme izkoristili v OP. Vendar Komisija meni, da zaradi majhne količine prejetih ugodnosti in njihov zanemarljiv vpliv na stopnjo subvencije ni bilo treba analizirati možnosti uvedbe izravnalnih ukrepov za sheme.
3.4.2.3. Sredstva za širitev dejavnosti v provinci Guangdong
(261)
S preiskavo se je potrdilo, da vzorčene družbe v OP niso prejemale nobenih ugodnosti v okviru programa.
3.4.2.4. Demonstracijski program Golden Sun
(a) Uvod
(262)
V pritožbi je bilo navedeno, da so proizvajalci zadevnega izdelka prejemali subvencije v okviru demonstracijskega programa Golden Sun („Golden Sun“), ki ga je kitajska vlada izvajala julija 2009. Vsebovala je dokaze prima facie, da so štirje od vzorčenih izvoznikov prejemali neposredne subvencije za zadevni izdelek v okviru tega programa. Poleg tega je bilo v njej navedeno, da je bil eden od vzorčenih izvoznikov izbran za dobavitelja zadevnega izdelka za 70 % celotne zmogljivosti, ki so jo leta 2011 namestili upravljavci projektov (tj. družbe, ki prodajajo električno energijo, proizvedeno s fotonapetostnimi sistemi). Pritožba je vsebovala tudi informacije, ki kažejo, da sredstva v okviru programa Golden Sun upravljavcem projektov niso bila dodeljena na pregleden in konkurenčen način.
(b) Nesodelovanje in uporaba razpoložljivih dejstev
(263)
Komisija je v vprašalniku, pozivu k dopolnitvi in med preveritvenim obiskom na kraju samem od kitajske vlade zahtevala informacije o programu Golden Sun, ki pa jih slednja ni predložila, kot je podrobneje navedeno v uvodnih izjavah (104) in (105).
(264)
Kitajska vlada je glede informacij, zahtevanih v vprašalniku in pozivu k dopolnitvi, vztrajno trdila, da ta program nepovratnih sredstev ni namenjen proizvajalcem zadevnega izdelka. Zato kitajska vlada z odgovorom „ni relevantno“ ni odgovorila na nekaj vprašanj glede programa in ugodnosti za proizvajalce zadevnega izdelka. Kitajska vlada tudi ni predložila vseh ustreznih zakonov, predpisov, upravnih navodil in drugih aktov, zahtevanih v vprašalniku, ter se je omejila le na predložitev glavne pravne podlage.
(265)
Komisija je ob začetku preverjanja programa Golden Sun kitajsko vlado pozvala, naj predloži vse priloge h glavni pravni podlagi, ki so bile že predložene, in jo vprašala, ali namerava predložiti dodatne uradne dokumente o programu. Kitajska vlada je predložila zahtevane priloge in odgovorila, da ne namerava predložiti kakršnih koli dodatnih dokumentov. Komisija je kitajski vladi nato pokazala proračunski dokument v zvezi z dejanskimi projekti, ki se financirajo, in ustrezne zneske, dodeljene v okviru tega programa, ki ga je izdalo Ministrstvo za finance („MF“), predložili pa so ga sodelujoči izvozniki (dokument MF št. 965 [2010] z dne 2. decembra 2010). Iz prilog k temu dokumentu je razvidno, da je eden od vzorčenih izvoznikov v okviru programa Golden Sun prejel znatna sredstva za svoje projekte in tudi kot dobavitelj upravičene opreme za več projektov, financiranih v okviru programa Golden Sun. Predstavniki MF, prisotni na preverjanju, so poznali pokazani dokument, Komisija pa je od njih zahtevala, naj predložijo vse podobne proračunske dokumente, ki jih je za leta izvajanja programa Golden Sun izdalo MF. Čeprav so se predstavniki MF načeloma strinjali glede predložitve teh dokumentov, jih Komisiji nikoli niso predložili.
(266)
Komisija je proračunske dokumente v zvezi s programom Golden Sun, ki jih je izdal lokalni oddelek za finance province in občine, predložil pa jih je eden od sodelujočih izvoznikov, pokazala tudi ministrstvu za trgovino ter od kitajske vlade zahtevala, naj predloži ustrezne podobne dokumente (tj. tiste, ki so jih izdale province ali občine) o programu. Kitajska vlada je odgovorila, da teh dokumentov nima, saj so zadevali province in/ali občine, ter jih tako ni mogla predložiti.
(267)
Kitajska vlada je v dopisu z dne 3. junija 2013 ponovila svoje stališče, da program Golden Sun ni namenjen proizvajalcem zadevnega izdelka, ter pojasnila, da so proizvajalci lahko izkoristili ta program, vendar le kot upravljavci elektrarn, ne pa kot proizvajalci solarnih panelov, saj lahko subvencije v okviru tega programa dobijo le upravljavci projektov. V tem dopisu je tudi navedeno, da je Komisija zahtevala le tri posebej navedene dokumente, ki jih je predložila kitajska vlada. To ne drži, saj je Komisija ob preveritvi zahtevala posebne proračunske dokumente, ki jih je izdalo MF (tudi izrecno navedeno v dopisu Komisije z dne 23. maja 2013) in lokalni oddelki, kjer so imeli sedež proizvajalci izvozniki (sklicevanje na posebne dokumente, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki), za katere se je kitajska vlada odločila, da jih ne bo predložila.
(268)
Komisija je tudi zahtevala posebne informacije o izplačilih v okviru programa Golden Sun, ki jih je prejel en vzorčeni sodelujoči izvoznik, ko je ta izvoznik dobavil zadevni izdelek in je od vlade neposredno prejel premoženjsko korist. Kitajska vlada ponovno ni mogla pojasniti razmer in zagotoviti kakršnih koli podrobnosti med preveritvenim obiskom ter se je preprosto obrnila na pravnega svetovalca družbe, ki je domnevno navedel, da so bile razmere uradnikom Komisije pojasnjene med preveritvenim obiskom, vendar ni bilo povsem tako. Dodatne podrobnosti o razmerah so opisane v uvodnih izjavah od (276) do (278). Kot je podrobneje navedeno v uvodnih izjavah od (275) do (278), je preiskava pokazala, da so imeli vzorčeni sodelujoči proizvajalci res ugodnosti od nepovratnih sredstev v okviru programa Golden Sun, tudi posebej za dobavo zadevnega izdelka. Stališče kitajske vlade, da ta program ne zagotavlja ugodnosti za proizvodnjo zadevnega izdelka, so nesporno v nasprotju z dokazi in dejstvi, preverjenimi v okviru preiskave.
(269)
Komisija zaradi nesodelovanja kitajske vlade ni mogla preveriti več bistvenih vidikov programa Golden Sun in dejanskih ugodnosti, prenesenih na proizvajalce zadevnega izdelka. Poleg tega kitajska vlada tudi ni izpolnjevala obveznosti glede predložitve vseh zahtevanih ustreznih dokumentov, zlasti proračunskih dokumentov o odobritvah programa Golden Sun, ki jih je za leta izvajanja programa izdalo MF. Zato nekatere ugotovitve preiskave temeljijo na najboljših razpoložljivih evidentiranih dejstvih v skladu s členom 28 osnovne uredbe.
(c) Pravna podlaga
(270)
Glavna pravna podlaga so Obvestilo o izvajanju demonstracijskega programa Golden Sun z dne 16. julija 2009 in priloženi dokument Začasni ukrepi finančne pomoči pri upravljanju sklada demonstracijskega programa Golden Sun, dokument CaiJian št. 397 [2009], ki so ga izdali Ministrstvo za finance, Ministrstvo za znanost in Nacionalni odbor za energetiko, Okrožnica o uspešnem izvajanju nalog demonstracijskega programa Golden Sun, dokument št. 718 [2009], Okrožnica o uspešnem izpolnjevanju demonstracijskega programa Golden Sun v letu 2010, dokument št. 622 [2010], Okrožnica o navodilih za financiranje subvencije indeksov proračuna za gradbene stroške demonstracijskega programa Golden Sun v letu 2010, dokument št. 965 [2010] z dne 2. decembra 2010, ki jo je izdalo ministrstvo za finance, Okrožnica v zvezi s porazdelitvijo proračunskih ciljev za davčno subvencijo, odobreno za programe Golden Sun v letu 2011, dokument JCJ št. 336 z dne 1. septembra 2011, ki jo je izdal Oddelek za finance province Hebei ter Okrožnica v zvezi s porazdelitvijo proračunskih ciljev za davčno subvencijo, odobreno za programe Golden Sun v letu 2011, dokument HCJ št. 135 z dne 8. novembra 2011, ki jo je izdal Občinski finančni urad province Hengshui.
(d) Ugotovitve preiskave
(271)
Program Golden Sun je bil vzpostavljen leta 2009 za spodbujanje tehnološkega napredka in uravnoteženega razvoja industrije porazdeljenih solarnih fotonapetostnih sistemov. Organi, ki so na osrednji ravni pristojni za program, so: ministrstvo za finance, ministrstvo za znanost in Nacionalni odbor za energetiko. V Obvestilu o izvajanju demonstracijskega programa Golden Sun so navedena številna merila za upravičenost do sredstev v okviru tega programa, vključno s tem, da: a) morajo biti družbe vključene v lokalni načrt izvajanja demonstracijskega projekta Golden Sun, b) vgrajena zmogljivost ne sme biti manjša od 300 kWh, c) obdobje gradnje ne presega enega leta, obdobje delovanja pa ni krajše od dvajsetih let, d) morajo skupna sredstva lastnikov fotonapetostnih projektov znašati vsaj 100 milijonov CNY, njihov kapital pa vsaj 30 % investicijskih stroškov ter e) se morajo proizvajalci integriranih sistemov in ključne opreme, ki se uporablja za projekte proizvodnje fotonapetostne energije, izbrati na podlagi postopkov za zbiranje ponudb. Upravičeni projekti lahko od vlade prejmejo do 50 % skupnih investicijskih stroškov, pri čemer se za lastnike projekta s sedežem v oddaljenih območjih brez vzpostavljenega električnega omrežja ta zgornja meja poviša na 70 %.
(272)
Kar zadeva postopek, morajo družbe, ki želijo prejeti finančno podporo v okviru programa, svoje vloge in dokazila vložiti pri ustreznem državnem organu. Oddelki za finance, tehnologijo in energetiko na ravni provinc, pristojni za organizacijo programa, predložijo skupno zbirno poročilo ministrstvu za finance, ministrstvu za znanost in Nacionalnemu odboru za energetiko, ki so odgovorni za pregledovanje projektov iz provinc v zvezi s tehničnimi programi, gradbenimi pogoji, financiranjem ter vsemi drugimi vidiki. Ministrstvo za finance dodeli finančna sredstva neposredno lastniku projekta, potem ko ga vlada dokončno odobri, ter hkrati ohrani zadevne odobritve in dokumente o izplačilu.
(273)
Upravljavci projektov v praksi vladi predložijo vloge za financiranje po sklenitvi pogodbe z enim ali več dobavitelji upravičene fotonapetostne opreme (tj. zadevnega izdelka). V skladu z veljavno zakonodajo so navedeni dobavitelji upravičene fotonapetostne opreme izbrani na podlagi postopkov za zbiranje ponudb. Vendar kitajska vlada ni pojasnila, kako uveljavlja svojo diskrecijsko pravico pri izbiri upravljavcev projektov za lokalne načrte izvajanja demonstracijskega projekta Golden Sun in kako ti upravljavci projektov izberejo dobavitelje upravičene fotonapetostne opreme. Kitajska vlada in zainteresirane strani niso pokazale, da je izbirni postopek odprt, pregleden in nediskriminatoren, saj niso predložile zadevne dokumentacije. Nič ne kaže, da je bila kupljena kakršna koli tuja fotonapetostna oprema. Velik del upravičene fotonapetostne opreme je zagotovil en vzorčen sodelujoči proizvajalec. Institucije na podlagi razpoložljivih dejstev zato ugotavljajo, da se je program Golden Sun uporabljal kot sredstvo za ustvarjanje umetnega povpraševanja po izdelkih izbranih kitajskih proizvajalcev zadevnega izdelka. Če vlada meni, da je projekt upravičen, naj bi mu dodelila sredstva.
(274)
S programom Golden Sun se dodeljuje subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe v obliki prenosa sredstev od kitajske vlade v obliki dodelitve nepovratnih sredstev proizvajalcem zadevnega izdelka.
(275)
S preiskavo se je zlasti ugotovilo, da je več vzorčenih sodelujočih proizvajalcev prejelo neposredna nepovratna sredstva v okviru programa Golden Sun za naprave z opremo za proizvodnjo sončne energije v njihovih prostorih. Ta nepovratna sredstva, izplačana vzorčenim sodelujočim proizvajalcem, nadomestijo del stroškov, ki bi jih proizvajalci drugače morali kriti, in so zato neposredno povezana z zadevnim izdelkom.
(276)
Poleg tega je preiskava pokazala, da so imeli vzorčeni sodelujoči proizvajalci tudi ugodnosti od financiranja v okviru tega programa za dobavo zadevnega izdelka nepovezanim upravljavcem projektov. Med preiskavo na kraju samem je bilo ugotovljeno zlasti, da je en vzorčen sodelujoči izvoznik prejel znatno pavšalno plačilo neposredno od kitajske vlade za vseh 40 projektov, financiranih v okviru programa Golden Sun, za katere je dobavljal zadevni izdelek. Vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik tega zneska ni navedel v svojem izpolnjenem vprašalniku. Iz okrožnice ministrstva za finance iz leta 2010 je razvidno, da je bil ta sodelujoči izvoznik izbran za dobavljanje zadevnega izdelka več nepovezanim upravljavcem projektov, ki sodijo v zasebni in javni sektor. Komisija je od kitajske vlade skušala pridobiti informacije glede tega neposrednega plačila vzorčenemu sodelujočemu izvozniku, ker člen 13 Obvestila o začasnih ukrepih za program Golden Sun za leto 2009 izrecno zahteva, da se nepovratna pomoč izplača neposredno upravljavcu projekta (in ne dobavitelju fotonapetostne opreme), kitajska vlada pa je pri preveritvi ta element izrecno potrdila. Kot je bilo že pojasnjeno, kitajska vlada med preveritvenim obiskom ni mogla pojasniti, zakaj je vzorčeni izvoznik prejel neposredna sredstva. Kitajska vlada je v dopisu z dne 3. junija 2013 omejila svoje pripombe na le enega od 40 projektov, pri čemer je preprosto navedla, da sta upravljavec projekta in vzorčeni sodelujoči proizvajalec izvoznik sklenila finančni dogovor, ker upravljavec ni imel dovolj finančnih sredstev, da bi plačal vzorčenemu proizvajalcu izvozniku, zato sta se strinjala, da se bo subvencija izplačala neposredno vzorčenemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku. Ker se je ta neutemeljena in zelo kratka obrazložitev med 40 projekti iz dokumenta MF nanašala le na en projekt, v katerega je bil vključen vzorčeni sodelujoči izvoznik, nikakor ne zadostuje za pojasnitev razmer.
| 13,584
| 1
|
2016/Legislative acts_12/Legislative acts_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,755
| 10,568
|
PE-CONS 48/16
SL
EVROPSKA UNIJA
EVROPSKI PARLAMENT SVET
Strasbourg , 14. december 2016
(OR. en)
2013/0028 (COD)
LEX 1705 PE-CONS 48 /16
TRANS 417
CODEC 1612
UREDBA
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
O SPREMEMBI UREDBE (ES) ŠT. 1370/2007
V ZVEZI Z ODPRTJEM TRGA ZA NOTRANJE STORITVE
ŽELEZNIŠKEGA POTNIŠKEGA PREVOZA
PE-CONS 48/16 1
SL
Uredba (EU) 2016/… E vropskega parlamenta in Sveta
z dne 14. decembra 2016
o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve
železniškega potniškega prevoza
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zl asti člena 91 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko- socialnega odbora1,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij2,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom3,
1 UL C 327, 12.11.2013, str. 122.
2 UL C 356, 5.12.2013, str. 92.
3 Stališče Evropskega parlamenta z dne 26. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu)
in stališče Sveta v prvi obravnavi z dne 17. oktobra 2016 ( UL C 430, 22.11.2016, str. 4).
Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. decembra 2016 (še ni objavljeno v Uradnem
listu).
PE-CONS 48/16 2
SL
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Železniški prevoz ima možnosti za rast in povečanje svojega modalnega deleža ter lahko
prevzame pomembno vlogo v trajnostnem prometnem sistemu in sistemu mobilnosti, s tem
pa ustvarja nove možnosti za naložbe in delovna mesta. Vendar pa rast storitev
železniškega potniškega prevoza zaostaja za razvojem drugih vrst prevoza.
(2) Trg storitev mednarodnega železniškega potniškega prevoza Unije je za konkurenco odprt
od leta 2010. Poleg tega so nekatere države članice za konkurenco odprle svoje notranje
storitve potniškega prevoza , in sicer z uvedbo pravic prostega dostopa ali sklepanje m
pogodb o izvajanju javne službe na podlagi razpisnih postopkov ali z obema ukrepoma.
Odprtje trga za notranje storitve žel ezniškega potniškega prevoza bi moralo pozitivno
vplivati na delovanje enotnega evropskega železniškega območja ter omogočiti boljše
storitve za uporabnike.
(3) Komisija je v beli knjigi o prometu, ki jo je sprejela 28. marca 2011, objavila svojo namero
o dokončni vzpostavitvi notranjega trga za železniške storitve ter odpravi tehničnih,
upravnih in pravnih ovir, ki preprečujejo vstop na železniški trg.
(4) Dokončna vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja bi morala prispevati k razvoju železni škega prevoza kot zanesljive alternative drugim vrstam prevoza, med
drugim z vidika cen in kakovosti.
(5) Poseben cilj te uredbe je izboljšanje kakovosti, preglednosti, učinkovitosti in uspešnosti
javnih storitev železniškega potniškega prevoza.
PE-CONS 48/16 3
SL
(6) Za st oritve na čezmejni ravni na podlagi pogodb o izvajanju javne službe , vključno s
storitvami javnega prevoza, s katerimi se zadovoljujejo lokalne in regionalne potrebe po
prevozu, bi bilo treba pridobiti soglasje pristojnih organov držav članic, na ozemlju katerih
se storitve opravljajo.
(7) Pristojni organi bi morali določiti specifikacije za obveznosti javne službe v javnem
potniškem prevozu. Te specifikacije bi morale biti skladne s cilji politike, navedenimi v
dokumentih držav članic, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza.
(8) S specifikacijami za obveznosti javne službe v javnem potniškem prevozu bi bilo treba,
kadar je to mogoče, ustvariti pozitivne učinke na omrežj a, med drugim z vidika izboljšanja
kakovosti storitev, socialne in teritorialne kohez ije in splošne učinkovitosti sistema javnega
prevoza.
(9) Obveznosti javne službe bi morale biti skladne s politiko javnega prevoza. Vendar to pristojnim organom ne daje pravice, da prejmejo posebej določen znesek finančnih
sredstev.
(10) Pri pripravi doku mentov, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza, bi se bilo treba
posvetovati z ustreznimi deležniki v skladu z nacionalno zakonodajo. Med temi deležniki bi bili lahko prevozniki, upravljavci infrastrukture, združenja delojemalcev in predstavniki
uporabnikov storitev javnega prevoza.
PE-CONS 48/16 4
SL
(11) V primeru pogodb o izvajanju javne službe, ki niso sklenjene na podlagi za konkurenco
odprtega razpisnega postopka, bi bilo treba izvajalcem javne službe zagotoviti ustrezno
nadomestilo za izpolnjevanje obveznosti javne službe, da bi zagotovili dolgoročno
finančno vzdržnost storitev javnega potniškega prevoza v skladu z zahtevami politike
javnega prevoza. S takim nadomestilom bi morali zlasti spodbujati izvajalce javne službe, da bi ohranili ali razvili učinkovito poslovodenje in opravljali dovolj kakovostne storitve
potniškega prevoza.
(12) Pri vzpostavljanju enotnega evropskega železniškega območja bi morale države članice
zagotoviti ustrezno raven socialnega varstva za osebje izvajalcev javne službe.
(13) Zaradi ustreznega vključevanja socialnih zahtev in zahtev s področja dela v postopke za
sklepanje pogodb o izvajanju javne službe za storitve javnega potniškega prevoza, bi
morali izvajalci javne službe pri izvrševanju pogodb o izvajanju javne službe spoštovati obveznosti na področju socialnega in delovnega prava, ki veljajo v državi članici, v kateri
je sklenjena pogodba o izvajanju javne službe, in ki izhajajo iz zakonov in drugih
predpisov, sprejetih na nacionalni ravni in na ravni Unije, pa tudi iz veljavnih kolektivnih
pogodb, pod pogojem, da so taki nacionalni predpisi in njihova uporaba skladni s pravom
Unije.
(14) Kadar države članice zahtevajo, da novo izbrani izvajalec javne službe prevzame osebje, ki
ga je zaposlil prejšnji izvajalec, bi bilo treba temu osebju zagotoviti pravice, do katerih bi
bilo upravičeno, če bi bil izveden prenos v smislu Direktive Sveta 2001/23/ES
1. Države
članice bi morale imeti možnost, da sprejmejo takšne določbe.
1 Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v
zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov (UL L 82, 22.3.2001, str. 16).
PE-CONS 48/16 5
SL
(15) Pristojni organi bi morali vsem zainteresiranim stranem zago toviti ustrezne informacije za
pripravo ponudb v okviru za konkurenco odprtih razpisnih postopkov, obenem pa
poskrbeti za legitimno zaščito zaupnih poslovnih informacij.
(16) Obveznosti pristojnega organa, da vsem zainteresiranim stranem predloži informaci je,
bistvene za pripravo ponudbe v okviru za konkurenco odprtega razpisnega postopka, se ne bi smelo razlagati v smislu, da je treba ustvariti dodatne informacije, kadar te ne obstajajo.
(17) Da bi upoštevali raznolikost ozemeljske in politične ureditve dr žav članic, lahko pogodbo
o izvajanju javne službe sklene pristojni organ, sestavlj en iz skupine javnih organov. V
takšn ih okoliščinah bi morala obstajati jasna pravila o vlogi vsakega od javnih organov pri
sklepanju pogodbe o izvajanju javne službe.
(18) Glede na raznolikost upravnih struktur v državah članicah v primeru pogodb o izvajanju javnih storitev železniškega potniškega prevoza, ki jih neposredno sklene skupina pristojnih lokalnih organov, države članice same odločajo, kateri lokalni organi so pri stojni
za „urbane aglomeracije“ in „podeželska območja“.
(19) Pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza bi bilo treba sklepati na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, razen v
primerih, ki so določeni v tej uredbi.
(20) Konkurenčni razpisni postopki, za pogodbe o izvajanju javne službe bi morali biti odprti za vse izvajalce in pravični ter upoštevati načela preglednosti in nediskriminacije.
PE-CONS 48/16 6
SL
(21) V izrednih okoliščinah, kadar se pogodbe o izvajanju ja vne službe za storitve javnega
železniškega potniškega prevoza sklenejo na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega
postopka, je mogoče nove pogodbe začasno skleniti neposredno in s tem zagotoviti
stroškovno najučinkovitejše opravljanje storitev. Takšnih pogodb ne bi smeli podaljšati za
iste ali podobne obveznosti javne službe.
(22) Kadar po objavi namere o organizaciji za konkurenco odprtega razpisnega postopka interes
izrazi zgolj en izvajalec, se lahko pristojni organi začnejo s tem izvajalcem pogajati o sklenitvi pogodbe brez nadaljnje objave odprtega razpisnega postopka.
(23) De minimis zgornje meje za neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe bi bilo
treba prilagoditi, da bi odražale večji obseg in višje stroške na enoto pri izvajanju javnih
storitev železniškega potniškega prevoza v primerjavi z drugimi vrstami prevoza, ki so
zajete v Uredbi (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta
1. Višje zgornje meje bi
morale veljati tudi za storitve javnega potniškega prevoza v primerih, kadar prevoz po
železnici predstavlja več kot 50 % vrednosti zadevnih storitev.
(24) Vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja zahteva skupna pravila za sklepanje pogodb o izvajanju javne službe v tem sektorju, pri čemer bi bilo treba
upoštevati specifične okoliščine v posameznih državah članicah.
1 Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih
storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS)
št. 1191/69 in (EGS) št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).
PE-CONS 48/16 7
SL
(25) Kadar so izpolnjeni določeni pogoji, povezani z naravo in strukturo železniškega trga ali
železniškega omrežja, bi pristojni organi morali imeti možnost, da pogodbe o izvajanju javne službe za stor itve javnega železniškega potniškega prevoza sklenejo neposredno,
kadar bi takšna pogodba pomenila izboljšanje kakovosti storitev ali stroškovne
učinkovitosti oziroma obeh.
(26) Pristojni organi lahko sprejmejo ukrepe za povečanje konkurence med železniški mi
podjetji z omejevanjem števila pogodb, ki jih sklenejo z enim železniškim podjetjem.
(27) Države članice bi morale zagotoviti, da bi njihovi pravni sistemi omogočali, da neodvisni organ oceni odločitev pristojnega organa o neposrednem sklepanju pogodb o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza na podlagi pristopa, ki
temelji na uspešnosti. To bi bilo mogoče izvajati v okviru sodnega nadzora.
(28) Pristojni organi bi morali, da bi zagotovili za konkurenco odprte razpisne postopke ,
oceniti, ali so potrebni ukrepi za zagotovitev učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do ustreznega železniškega voznega parka. Pristojni organi bi morali ocenjevalno poročilo
objaviti.
(29) Nekatere ključne značilnosti prihodnjih, za konkurenco odprtih razpisnih postopkov za pogodbe o izvajanju javne službe , morajo biti popolnoma pregledne, da bi omogočili bolje
organiziran odziv trga.
(30) Uredbo (ES) št. 1370/2007 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
PE-CONS 48/16 8
SL
Člen 1
Uredba (ES) št. 1370/2007 se spremeni:
(1) v členu 1(2) se doda naslednji podod stavek:
„S soglasjem pristojnih organov držav članic, na ozemlju katerih se opravljajo storitve,
lahko obveznosti javne službe veljajo za storitve javnega prevoza na čezm ejni ravni,
vključno s tistimi, s katerimi se zadovoljujejo lokalne in regionalne potrebe po prevozu.“;
(2) v člen 2 se vstavi naslednja točka:
„(aa) „javne storitve železniškega potniškega prevoza “ pomenijo javni potniški prevoz po
železnici brez drugih vrst potniškega prevoza po tirih, kot so podzemne železnice ali tramvaji;“ ;
(3) vstavi se naslednji člen:
„Člen 2a
Specifikacije za obveznosti javne službe
1. Pristojni organ določi specifikacije za obveznosti javne službe pri opravljanju
storitev javne ga potniške ga prevoz a in obseg njihove uporabe v skladu s členom 2(e).
To vključuje možnost združevanja storitev, pri katerih se stroški pokrijejo, in
storitev, pri katerih se stroški ne pokrijejo.
Pristojni organ pri določitvi teh specifikacij in obsega njihove uporabe ustrezno
upošteva načelo sorazmernosti, v skladu s pravom Unije.
PE-CONS 48/16 9
SL
Te specifikacije so skladne s cilji politike, navedenimi v dokumentih držav članic, ki
opredeljujejo politiko javnega prevoza.
Vsebina in oblika dokumentov, ki opredeljujejo politiko javnega prevoza, ter
postopki za posvetovanje z ustreznimi deležniki se določijo v skladu z nacionalno
zakonodajo.
2. Specifikacije za obveznosti javne službe in z njimi povezano nadomestilo čistega
finančnega učinka obveznosti javne službe:
(a) omogočajo stroškovno učinkovito doseganje ciljev politike javnega prevoza; in
(b) zagotavljajo dolgoročno finančno vzdržnost izvajanj a javnega potniškega
prevoza v skladu z zahtevami politike javnega prevoza.“ ;
(4) člen 4 se spremeni:
(a) v odstavku 1 se točki (a) in (b) nadomestita z naslednjim:
„(a) jasno določajo obveznosti javne službe za storitve javnega železniškega
potniškega prevoza , ki so opredeljene v tej uredbi in specificirane v skladu s
členom 2a te uredbe ter jih mora izvajalec javne službe izpolniti, in zadevna
geografska območja;
(b) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo
(i) parametre, na podlagi katerih se izračuna morebitno nadomestilo, in
PE-CONS 48/16 10
SL
(ii) vrsto in obseg vseh dodeljenih izključnih pravic, tako, da se prepreči
čezmerna kompenzacija.
V primeru pogodb o izvajanju javne službe, ki niso sklenjene v skladu s členom 5(1) ,
(3) ali (3 b), se ti parametri določijo tako, da nobeno nadomestilo ne sme preseči
zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale
zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani
prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in primeren dobiček;“;
(b) vstavita se naslednja odstavka:
„4a. Izvajalci javne službe pri izvrševanju pogodb o izvajanju javne službe
spoštujejo veljavne obveznosti na področju socialnega in delovnega prava, ki jih določa pravo Unije, nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe.
4b. Za spremembo izvajalca javne službe se uporablja D irektiva 2001/23/ES, kadar
takšna sprememba pomeni prenos podjetja v smislu navedene direktive. “;
PE-CONS 48/16 11
SL
(c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:
„6. Kadar pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom od izvajalcev javne
službe zahtevajo, naj izpolnjujejo dol očene kakovostne in socialne standarde,
ali določijo socialna in kakovostna merila, se ti standardi in merila vključijo v razpisno dokumentacijo in pogodbe o izvajanju javne službe. Ob upoštevanju Direktiv e 2001/23/ES se v taki razpisni dokumentaciji in pogodbah o izvajanju
javne službe, kadar je to ustrezno, navedejo tudi informacije o pravicah in obveznostih v zvezi s prevzemom osebja, ki ga je zaposlil prejšnji izvajalec.“;
(d) doda se naslednji odstavek:
„8. V skladu s pogodbami o izvajanju javne službe mora izvajalec pristojnemu
organu predložiti informacije, ki so bistvene za sklenitev pogodb o izvajanju javne službe, obenem pa mora biti zagotovljena zaščita zaupnih poslovnih informacij. Pristojni organi vsem zainteresiranim stranem zagotovijo ustrezne
informacije za pripravo ponudbe v okviru za konkurenco odprtega razpisnega
postopka, obenem pa zagotovijo legitimno zaščito zaupnih poslovnih informacij. Te informacije vključujejo podatke o povpraševanju potnikov,
prevozninah, stroških in prihodkih, pove zanih z javnim potniškim prevozom,
na katerega se nanaša za konkurenco odprt razpis ni postopek, ter podrobnosti o
specifikacijah za infrastrukturo, ki so pomembne za obratovanje potrebnih
vozil ali voznega parka, s čimer zainteresiranim stranem omogočijo pripravo
poslovnih načrtov na podlagi natančnih podatkov. Upravljavci železniške infrastrukture podpirajo pristojne organe pri zagotavljanju vseh ustreznih specifikacij za infrastrukturo. Ob neizpolnjevanju navedenih določb se izvede
pravna revizija iz člen a 5(7).“ ;
PE-CONS 48/16 12
SL
(5) člen 5 se spremeni:
(a) v odstavku 2 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„2. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko vsak pristojni
lokalni organ – ne glede na to, ali gre za posamezen organ ali skupino organov,
ki opravljajo integrirane javne storitve potniškega prevoza – odloči, da bo sam opravljal javne storitve potniškega prevoza ali da bo pogodbe o izvajanju javne
službe sklenil neposredno s pravno ločenim subjektom, nad katerim pristojni
lokalni organ – ali , v primeru skupine organov, vsaj en pristojni lokalni organ –
izvaja nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami.
V primeru storite v javnega železniškega potniškega prevoza lahko skupino
organov iz prvega pododstavka sestavljajo tudi izključno pristojni lokalni
organi, katerih geografsko območje pristojnosti ni nacionalno. Javna storitev potniškega prevoza ali pogodba o izvajanju javne službe iz pr vega pododstavka
lahko krijeta izključno potrebe po prevozu v urbanih aglomeracijah ali podeželskih območjih oziroma v obeh.
Kadar pristojni lokalni organ sprejme tako odločitev, se uporablja naslednje: “;
PE-CONS 48/16 13
SL
(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Vsak pristojni organ, ki se odloči, da bo storitve zaupal tretji osebi, ki ni
notranji izvajalec, pogodbe o izvajanju javne službe sklepa na podlagi za
konkurenco odprtega razpisnega postopka, razen v primerih iz odstavkov 3a, 4,
4a, 4b, 5 in 6. Sprejeti postopek za konkurenčni razpis je odprt za vse izvajalce, je pravičen ter upošteva načel a preglednosti in nediskriminacije. Postopek se
lahko po oddaji ponudb in morebitnem predizboru nadaljuje s pogajanji, ki se odvijajo v skladu s temi načeli, da bi se doseglo dogovor, kako kar najbolje izpolniti specifične ali zapletene zahteve.“;
(c) vstavi ta se naslednj a odstavka :
„3a. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se glede pogodb o
izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza , ki
se sklenejo na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka, pristojni
organ lahko odloči, da bo začasno nove pogodbe sklepal neposredno, kadar
meni, da neposredno sklenitev pogodbe upravičujejo izredne okoliščine. Takšne izredne okoliščine vključujejo primere, kadar :
– obstaja več za konkurenco odprtih razpis nih post opkov, ki jih že izvaja
pristojni organ ali drugi pristojni organi in ki bi lahko vplivali na število in kakovost prejetih ponudb, če bi se pogodba sklenila na podlagi za
konkurenco odprtega razpisnega postopka, ali
– je treba spremeniti obseg ene ali več pogodb o izvajanju javne službe, da bi se izboljšalo izvajanje javnih storitev.
PE-CONS 48/16 14
SL
Pristojni organ izda obrazloženo odločitev ter o tem takoj obvesti Komisijo.
Obdobje veljavnosti pogodb, sklenjenih na podlagi tega odstavka, je
sorazmerno z zadevnimi izrednimi okoliščinami in v nobenem primeru ne
presega petih let.
Pristojni organ te p ogodbe objavi . Pri tem spoštuje legitimno zaščit o zaupnih
poslovnih informacij in poslovnih interesov.
Naslednja pogodba, ki se nanaša na iste obveznosti javne službe, se ne sklene na podlagi te določbe.
3b. Pristojni organi lahko v skladu z odstavkom 3 sklenejo uporabiti naslednji
postopek:
Pristojni organi lahko objavijo svojo namero, da pogodbo o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza sklenejo na podlagi
objave informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.
V tem informativnem obvestilu so navedeni podroben opis storitev, ki so
predmet sklenjene pogodbe, ter vrsta in obdobje veljavnosti pogodbe.
Izvajalci lahko izrazijo interes v obdobju, ki ga določi pristojni organ in ne sme
biti krajše od 60 dni po objavi informativnega obvestila.
PE-CONS 48/16 15
SL
Če po izteku tega obdobja:
(a) samo en izvajalec izrazi interes za sodelovanje v postopku za sklenitev
pogodbe o izvajanju javne službe ;
(b) ta izva jalec ustrezno dokaže, da bo dejansko lahko opravljal storitev
prevoza ob spoštovanju obveznosti iz pogodbe o izvajanju javne službe ;
(c) neobstoj konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov
javnega naročila in
(d) ni ustrezne alternative,
lahko pristojni organi začnejo pogajanja s tem izvajalcem, da bi pogodbo
sklenili brez nadaljnje objave odprtega razpisnega postopka.“;
(d) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
„4. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko pristojni organ odloči neposredno skleniti pogodbe o izvajanju javne službe:
(a) kadar je njihova povprečna letna vrednost ocenjena na manj kot 1 000 000 EUR, oziroma manj kot 7 500 000 EUR, če pogodba o
izvajanju javne službe vključuje storitve javnega železniškega potni škega
prevoza , ali
PE-CONS 48/16 16
SL
(b) kadar je njihov namen letno opraviti manj kot 300 000 kilometrov
storitev javnega potniškega prevoza oziroma manj kot
500 000 kilometrov, če pogodba o izvajanju javne službe vključuje javne
storitve železniškega potniškega prevoza.
V primeru, da se pogodba o izvajanju javne službe neposredno sklene z malim
ali srednje velikim podjetjem, ki upravlja največ 23 cestnih vozil, se te zgornje
meje lahko povišajo bodisi do povprečne letne vrednosti, ocenjene na manj kot 2 000 000 EUR ali na letno opravljanje manj kot 600 000 kilometrov storitev
javnega potniškega prevoza.“;
(e) vstavi ta se naslednj a odstavka :
„4a. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko pristojni organ odloči neposredno skleniti pogodbe o izvajanju javne službe za storitve
javnega železniškega potniškega prevoza :
(a) kadar meni, da je neposredna sklenitev upravičena zaradi zadevnih
strukturnih in geografskih značilnosti zadevnega trga in omrežja, zlasti obsega, značilnosti povpraševanja, kompleksnosti o mrežja, tehnične in
geografske izoliranosti ter storitev, ki jih zajema pogodba, in
(b) kadar bi takšna pogodba pomenila izboljšanje kakovosti storitev ali
stroškovne učinkovitosti oziroma obojega v primerjavi s predhodno
sklenjeno pogodbo o izvajanju javne službe.
PE-CONS 48/16 17
SL
Pristojni organ na tej podlagi objavi obrazloženo odločitev in o tem
obvesti Komisijo v enem mesecu po objavi odločitve. P ristojni organ
lahko zatem sklene pogodbo.
Za države članice, ki imajo dne … [datum začetk a veljavnosti uredbe o
spremembi] največji letni tržni obseg manjši od
23 milijonov vlakovnih kilometrov in ki imajo le en pristojni organ na
nacionalni ravni in eno pogodbo o izvajanju javne službe, ki zajema celotno omrežje, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz točke ( a). Kadar se
pristo jni organ ene od te h držav članic odloči neposredno skleniti
pogodbo o izvajanju javne službe, zadevna država članica o tem obvesti
Komisijo. Združeno kraljestvo se lahko odloči, da ta pododstavek uporabi za Severno Irsko.
Kadar se pristojni organ odloči, da bo pogodbo o izvajanju javne službe
sklenil neposredno, določi merljive, pregledne in preverljive zahteve
glede učinkovitosti. Takšne zahteve so vključene v pogodbo.
Zahteve glede učinkovitosti zajemajo zlasti točnost storitev, pogostost obratovanja vla kov, kakovost voznega parka in prevozne zmogljivosti za
potnike.
PE-CONS 48/16 18
SL
Pogodba vključuje posebne kazalnike uspešnosti, ki pristojnemu organu
omogočajo izvajanje redn ih ocenjevanj . V pogodbi so navedeni tudi
učinkoviti in odvračilni ukrepi, ki se uvedejo, če žel ezniško podjetje ne
izpolnjuje zahtev glede učinkovitosti.
Pristojni organ redno ocenjuje, ali železniško podjetje dosega svoje cilje
v zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede učinkovitosti, kot so določene v
pogodbi , ter svoje ugotovitve objavlja . Tako redno ocenjevanje se opravi
vsaj vsakih pet let. Če zahtevano izboljšanje kakovosti storitev ali
stroškovne učinkovitosti oziroma oboje ni doseženo, pristojni organ
sprejme ustrezne in pravočasne ukrepe, vključno z naložitvijo učinkoviti h
in odvrači lnih pogodbeni h kazni. Če izvajalec ne izpolnjuje zahtev glede
učinkovitosti, lahko pristojni organ kadar koli v celoti ali delno začasno
preneha izvajati ali dokončno prekine pogodbo, sklenjeno na podlagi te
določbe;
4b. Pristojni organ lahko, razen če je to prepovedano z nacionalnim pravom,
pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega prevoza sklene neposredno, kadar se te pogodbe nanašajo na opravljanje
izključno storitev železniškega potniškega prevoza s strani izvajalc a, ki
obenem upravlja celotno železniško infrastrukturo ali večji del železniške
infrastrukture, na kateri se opravljajo storitve , kadar je ta železniška
infrastruktura izvzeta iz uporabe členov 7, 7a, 7b, 7c, 7d, 8, 13 in poglavja IV Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta
*, v skladu s členom
2(3)(a) ali (b) navedene direktive.
PE-CONS 48/16 19
SL
Z odstopanjem od člena 4(3) se pogodbe, sklenjene neposredno v skladu s tem
odstavkom in odstavkom 4a tega člena, ne sklenejo za obdobje, daljše od deset
let, razen kadar se uporablja člen 4(4).
Pogodbe, sklenjene v skladu s tem odstavkom in odstavkom 4a , se objavijo, pri
čemer se spoštuje legitimna zaščita zaupnih poslovnih informacij in poslovnih interesov.
_________________
* Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra
2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32) .“;
(f) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. V primeru prekinitve storitev ali neposrednega tveganja za nastanek takšnega
stanja lahko pristojni organ sprejme nujne ukrepe.
Nujni ukrepi so neposredna sklenitev ali uradni dogovor o podaljšanju pogodbe
o izvajanju javne službe ali naložitev opravljanja določenih obveznosti j avne
službe. Izvajalec javne službe ima pravico do pritožbe zoper odločitev o
naložitvi opravljanja določenih obveznosti javne službe. Obdobje, za katerega
je pogodba o izvajanju javne službe sklenjena, podaljšana ali naložena z
nujnimi ukrepi , ne sme presega ti dveh let.“;
PE-CONS 48/16 20
SL
(g) vstavi se naslednji odstavek:
„6a. Pristojni organi se lahko odločijo, da pogodbe za storitve javnega železniškega
potniškega prevoza , ki zajemajo dele istega omrežja ali skupino prog, sklenejo
z različnimi železniškimi podjetji, da bi povečali konkurenco med železniškimi
podjetji. V ta namen se lahko pristojni organi pred objavo za konkurenco
odprtega razpisnega postopka odločijo omejiti število pogodb, ki se sklenejo z
istim železniškim podjetjem.“;
(h) v odstave k 7 se po prvem pododstavku vstavi naslednji pododstavek:
„V primerih iz odstavkov 4a in 4b taki ukrepi vključujejo možnost vložitve zahteve,
da neodvisni organ, ki ga imenuje zadevna država članica, oceni obrazloženo
odločitev pristojnega organa. Rezultati take ocene so javno dostopni v skladu z
nacionaln im pravom .“;
(6) vstavi se naslednji člen:
„Člen 5a
Železniški vozni park
1. Da bi zagotovili za konkurenco odprt razpisni postopek, pristojni organi ocenijo, ali
so potrebni ukrepi za zagotovitev učinkovitega in nediskriminatornega dostopa do ustreznega voznega parka. Pri tej oceni upoštevajo, ali so na zadevnem trgu prisotna podjetja za zakup voznega parka ali drugi udeleženci na trgu za zakup voznega parka. Ocenjevalno poročilo je javno dostopno.
PE-CONS 48/16 21
SL
2. Pristojni organi lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in pravili o državni pomoči
sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo učinkovit in nediskriminatoren dostop do ustreznega voznega parka. Ti ukrepi lahko vključujejo:
(a) nakup voznega parka, ki se uporablja za izvrševanje pogodbe o izvajanju javne službe, s strani pristojnega organa, ki ga da na voljo izbranemu izvajalcu javne službe, po tržni ceni ali kot del pogodbe o izvajanju javne službe v skladu s
členom 4(1)(b), členom 6 in, če je ustrezno, s Prilogo;
(b) zagotovitev jamstva s strani pristojnega organa za financiranje voznega parka,
ki se uporablja za izvrševanje pogodbe o izvajanju javne službe, po tržni ceni ali kot del pogodbe o izvaj anju javne službe v skladu s členom 4(1)(b), členom
6 in, če je ustrezno, s Prilogo, vključno z jamstvo m, ki krije tveganje, povezano
s preostalo vrednostjo;
(c) zavezo pristojnega organa v okviru pogodbe o izvajanju javne službe, da ob
izteku pogodbe prevzame vozni park po vnaprej določenih finančnih pogojih in
po tržni ceni, ali
(d) sodelovanje z drugimi pristojnimi organi, da se zagotovi večji vozni park.
3. Če se vozni park da na voljo novemu javnemu prevozniku, pristojni organ v razpisni dokumentaciji navede tudi vse razpoložljive informacije o stroških vzdrževanja voznega parka in njegovem fizičnem stanju.“ ;
PE-CONS 48/16 22
SL
(7) v členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Vsa nadomestila, povezana s splošnim pravilom ali pogodbo o izvajanju javne
službe, so ne glede na način sklenitve pogodbe skladna s členom 4. Vsa nadomestila
ne glede na njihovo naravo, povezana s pogodbo o izvajanju javne službe, ki ni bila sklenjena v skladu s členom 5(1) , (3) ali (3 b), ali s splošnim pravilom, so skladna
tudi z določbami i z Priloge.“ ;
(8) člen 7 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Vsak pristojni organ enkrat letno objavi zbirno poročilo o obveznostih javne službe pod njegovo odgovornostjo. To poročilo zajema datum začetka in
obdobj e veljavnosti pogodb o izvajanju javne službe, izbrane izvajalc e javne
službe ter nadomestil a in izključn e pravic e, ki so v zameno dodeljene tem
izvajalcem javne službe. Poročilo razlikuje med avtobusnim in železniškim prevozom ter omogoča nadzor in oceno uspešnosti, kakovosti in financiranja
javnega prometnega omrežja ter, če je to ustrezno, vsebuje informacije o vrsti in obsegu dodeljenih izključnih pravic. V poročilu so upoštevani tudi cilji
politike, navedeni v dokumentih, ki opredeljujejo politiko javne ga prevoza v
zadevni državi članici. Države članice olajšajo osrednji dostop do teh poročil, na primer prek skupnega spletnega portala.“;
PE-CONS 48/16 23
SL
(b) v prvem pododstavku odstavka 2 se doda naslednja točka:
„(d) predvideni datum začetka in obdobje veljavnosti pogodbe o izvajanju javne
službe.“ ;
(9) člen 8 se spremeni:
(a) odstave k 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Brez poseganja v odstavek 3:
(i) se člen 5 za sklepanje pogodb o izvajanju javne službe za storitve cestnega potniškega prevoza in druge vrste prevoza po tirih razen železniškega prevoza, kot so podzemna železnica ali tramvaji, uporablja od 3. decembra 2019;
(ii) se člen 5 za storitve javnega železniškega potniškega prevoza uporablja od 3. decembra 2019.
(iii) se člena 5(6) in 7(3) prenehata uporabljati … [šest let po datumu začetka
veljavnosti te uredbe o spremembi ].
Obdobje veljavnosti pogodb, sklenjenih v skladu s členom 5(6) med 3.
decembrom 2019 in … [šest let po datumu začetka veljavnosti te uredbe o
spremembi ], ne presega desetih let.
Države članice do 2. decembra 2019 sprejmejo ukrepe za postopno uskladitev s
členom 5, da bi preprečile resne strukturne težave, zlasti v zvezi s prevoznimi zmogljivostmi.
PE-CONS 48/16 24
SL
Države članice v šestih mesecih po … [tri leta po datumu začetka veljavnos ti te
uredbe o spremembi ] Komisiji predložijo poročilo o napredku, v katerem je
izpostavljeno izvajanje morebitnega sklepanja pogodb o izvajanju javne službe
v skladu s členom 5. Komisija na podlagi poročila držav članic o napredku
opravi pregled in po potrebi predloži zakonodajne predloge .“;
(b) vstavi se naslednji odstavek:
„2a. Pogodbe o izvajanju javne službe za storitve javnega železniškega potniškega
prevoza, ki so neposredno sklenjene po … [datum začetka veljavnosti te uredbe
o spremembi ] in pred 2. decembrom 2019 na podlagi postopka, ki ni pošten za
konkurenco odprt postopek, se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti. Z
odstopanjem od člena 4(3) takšne pogodbe niso sklenjene za obdobje, daljše od desetih let, razen kadar se uporablja člen 4(4 ).“;
(c) v prvem pododstavku odstavka 3 se točka (d) nadomesti z naslednjim:
„(d) po 26. juliju 2000 in pred … [začetek veljavnosti te uredbe o spremembi ] na
podlagi postopka, ki ni bil pošten za konkurenco odprt razpisni postopek.“.
PE-CONS 48/16 25
SL
Člen 2
Ta uredba začne veljati dne …[ 12 mesecev po dnevu objave v Uradnem listu Evropske unije ].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik.
| 23,433
| 1
|
2022/Legislative acts_130/Legislative acts_SL.pdf_5
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,495
| 16,484
|
1 Direktiva (EU) 2020/1828 Evrop skega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o
zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive
2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).
PE-CONS 30/1/22 REV 1 132
SL
(150) Komisija bi morala v interesu uspešnosti in učinkovitosti opraviti splošn o vrednotenje te
uredbe . V tem splošnem vrednotenju bi morala med drugim obravnavati zlasti obseg
storitev, ki jih zajema ta uredba, medsebojno delovanje z drugimi pravnimi akti, vpliv te
uredbe na delovanje notranjega trga, zlasti v zvezi z digitalnimi st oritvami, izvajanje
kodeksov ravnanja, obveznostjo določitve pravnega zastopnika s sedežem v Uniji, učinek
obveznosti na mala in mikro podjetja, učinkovitost mehanizma nadzora in izvrševanja ter
vpliv na pravico do svobode izražanja in obveščanja. Da bi se izognili nesorazmernim
bremenom in da bi ta uredba ostala učinkovita, bi morala Komisija v treh letih od začetka
uporabe te uredbe oceniti učinek obveznosti iz te uredbe na mala in srednja podjetja, v treh
letih od njenega začetka veljavnosti pa obseg storitev, ki jih zajema ta uredba, zlasti za zelo
velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike , in medsebojno delovanje z
drugimi pravnimi akti.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 133
SL
(151) Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti
izved bena pooblastila za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi
podrobnostmi poročil o moderiranju vsebine, za določitev zneska letne pristojbine za
nadzor, ki se zaračuna ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih
iskaln ikov, za določitev praktičnih ureditev za postopke, zaslišanja in izpogajano razkritje
informacij v okviru nadzora, preiskave, izvrševanja ter spremljanja v zvezi s ponudniki
zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov ter za določit ev praktičnih
in operativnih ureditev za delovanje sistema za izmenjavo informacij ter njegovo
interoperabilnost z drugimi ustreznimi sistemi . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu
z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta1.
1 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. fe bruarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
PE-CONS 30/1/22 REV 1 134
SL
(152) Za doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s
členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe v zvezi z merili za identifikacijo
zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov, postopk ovnimi koraki,
metodologijami revizije in predlogami za poročanje o revizijah, tehničnimi specifikacijami
glede zahtev za dostop ter podrobno metodologijo in postopki za določanje pristojbine za
nadzor. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem priprav ljalnem delu ustrezno
posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z
načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši
pripravi zakonodaje1. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih
aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz
držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih
skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih a ktov.
1 UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 135
SL
(153) Ta uredba upošteva temeljne pravice iz Listine in temeljne pravice, ki pomenijo splošna
načela prava Unije. To uredbo bi bilo zato treba razlagati in uporabljati v skladu z
navedenimi temeljnimi pravicami, vključno s svobodo izražanja in obveš čanja ter s
svobodo in pluralnostjo medijev. Pri izvajanju pooblastil iz te uredbe bi morali vsi
sodelujoči javni organi v primeru konfliktov v zvezi z zadevnimi temeljnimi pravicami v
skladu z načelom sorazmernosti doseči pošteno ravnovesje med zadevnimi pravicami.
(154) Glede na obseg in učinek družbenih tveganj, ki jih zelo velike spletne platforme in zelo
veliki spletni iskalniki lahko povzročijo, potrebo po prednostnem obravnavanju teh tveganj
in zmožnost, da se sprejmejo potrebni ukrepi, je utemeljeno omejiti obdobje, po katerem se
ta uredba začne uporabljati za ponudnike navedenih storitev.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 136
SL
(155) Ker ciljev te uredbe, in sicer prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga ter
zagotavljanju varnega, predvidljivega in zaupanja vrednega spletnega ok olja, v katerem se
ustrezno upoštevajo temeljne pravice iz Listine, države članice ne morejo zadovoljivo
doseči, saj same ne morejo doseči potrebne harmonizacije in sodelovanja, temveč se zaradi
ozemeljskega in osebnega področja uporabe lažje dosežejo na r avni Unije, lahko Unija
sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je
potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(156) V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta1 je bilo
opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje
podal 10. februarja 20212 –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
1 Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z d ne 23. oktobra 2018 o varstvu
posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah
Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in
Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, st r. 39).
2 UL C 149, 27.4.2021, str. 3.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 137
SL
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga posredniških
storitev, s tem ko določa harmonizirana pravila za varno, predvidljivo in zaupanja vredno
spletno okolje, ki spodbuja inovacije in v katerem so učinkovito zaščite ne temeljne pravice
iz Listine, vključno z načelom varstva potrošnikov.
2. Ta uredba določa harmonizirana pravila o zagotavljanju posredniških storitev na notranjem
trgu. Zlasti določa:
(a) okvir za pogojno izjemo od odgovornosti ponudnikov posredniških storitev;
(b) pravila o specifičnih obveznostih glede zagotavljanja potrebne skrbnosti, prilagojena
nekaterim specifičnim kategorijam ponudnikov posredniških storitev;
(c) pravila o izvajanju in izvrševanju te uredbe, vključno glede sodelovanja pristojnih
organov in usklajevanja med njimi.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 138
SL
Člen 2
Področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se ponujajo prejemnikom storitve, ki
imajo svoj sedež ali se nahajajo v Uniji, ne glede na to, kje imajo ponudniki navedenih
posredniških stor itev svoj sedež.
2. Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške storitve, ali za zahteve, določene
v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se storitve izvajajo z uporabo posredniških
storitev.
3. Ta uredba ne vpliva na uporabo Direktive 2000/31/ES.
4. Ta uredba ne posega v pravila, določena v drugih pravnih aktih Unije, ki urejajo druge
vidike zagotavljanja posredniških storitev na notranjem trgu ali natančneje določajo in
dopolnjujejo to uredbo, zlasti v:
(a) Direktivi 2010/13/ EU;
(b) pravu Unije o avtorski pravici in sorodnih pravicah;
(c) Uredbi (EU) 2021/784;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 139
SL
(d) Uredbi (EU) 2019/1148;
(e) Uredbi (EU) 2019/1150;
(f) pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z uredbama (EU)
2017/2394 in (EU) 2019/1020 ter direktivama 2001/95/ES in 2013/11/EU;
(g) pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi
2002/58/ES;
(h) pravu Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, zlasti v
Uredbi (EU) št. 1215/2012 ali ka terem koli pravnem aktu Unije, ki določa pravila o
pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene obveznosti;
(i) pravu Unije na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zlasti
uredbi o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje
elektronskih dokazov v kazenskih zadevah;
(j) direktivi o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za
namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 140 SL Člen 3 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opr edelitve pojmov: (a) „storitev informacijske družbe“ pomeni „ storitev “, kakor je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535; (b) „prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja posredniško storitev, zlasti za nam ene iskanja informacij ali omogočanja dostopa do njih ; (c) „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj okvira njegove trgovske, poslovne , obrtne ali poklicne dejavnosti; (d) „ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati fizičnim ali pravnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika posredniških storitev, ki ima pomembno povezavo z Unijo; (e) „pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom posredniških storitev z Unijo, do katere pride zat o, ker ima ta ponudnik sedež v Uniji, ali na podlagi posebnih dejanskih meril, kot na primer: – pomembno število prejemnikov storitve v eni ali več državah članicah glede na število njenih oziroma njihovih prebivalcev; ali – ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic; PE-CONS 30/1/22 REV 1 141 SL (f) „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje, vključno prek katere koli osebe, ki deluje v njenem imenu ali po njenem naročilu, za namene v zvezi s svojo trgovs ko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo; (g) „posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe : (i) storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omre žju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja; (ii) storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo; (iii) storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahte vo; PE-CONS 30/1/22 REV 1 142 SL (h) „nezakonita vsebina“ pomeni vsako informacijo, ki sama po sebi ali v povezavi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ni skladna s pravom Unije ali pravom katere koli države članice, ki je skladno s pravom Unije , ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava; (i) „spletna platforma“ pomeni storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in razširja informacije v javnost, razen če je navedena dejavnost manjša in zgolj dodatna funkcij a druge storitve ali manjša funkcionalnost primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, vključitev funkcije ali funkcionalnosti v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te ured be; (j) „spletni iskalnik“ pomeni posredniško storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po načeloma vseh spletnih mestih ali vseh spletnih mestih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, in poda rezultate v katerem koli formatu, v katerem je možno najti informacije, povezane z zahtevano vsebino; (k) „razširjanje v javnost“ pomeni dajanje informacij na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil; (l) „pogodba, sklenjena na daljavo“, pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU; (m) „spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami; PE-CONS 30/1/22 REV 1 143 SL (n) „koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških sto ritev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik; (o) „koordinator digitalnih storitev v namembni državi“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri se posredniška storitev zagotavlja; (p) „aktivni prejemnik spletne platforme“ pomeni prejemnika storitve, ki uporablja spletno platformo tako, da od nje zahteva, da gosti informacijo, ali pa je izpostavljen informaciji, ki jo gosti spletna platforma in se razširja prek njenega spletnega vmesnika; (q) „aktivni prejemnik spletnega iskalnika“ pomeni prejemnika storitve, ki je predložil poizvedbo spletnemu iskalniku in bil izpostavljen informaciji, ki je indeksirana in prikazana na njegovem spletnem vmesniku; (r) „oglas“ pomeni informacijo, namenjeno spodbuja nju sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma predstavlja na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej spodbujanju navedene informacije; (s) „priporočilni s istem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije ali jih prednostno razvršča , vključno na podlagi iskanja, ki ga izvede prejem nik storitve , ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij; PE-CONS 30/1/22 REV 1 144 SL (t) „moderiranje vsebine“ pomeni avtomatizirane ali neavtomatizirane dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zlasti zaznavati , prepoznavati in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, vidnost in dostopnost navedene nezakon ite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, demonetizacija, onemogočanje dostopa do ali odstranitev takih informacij, ali ki vplivajo na zmožnost prejemnikov storitve, da zagotavljajo navedene informacije, na primer z ukinitvij o ali začasnim onemogočanjem prejemnikovega računa; (u) „pogoji poslovanja“ pomeni vse klavzule ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom storitve; (v) „invalidi“ pomeni „invalide“ , kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta1; (w) „komercialno sporočilo“ pomeni „komercialno sporočilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (f), Direktive 2000/31/ES; (x) „promet“ pomeni prihodek, k i ga podjetje ustvari, v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1 Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah
glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).
2 Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL
L 24, 29.1.2004, str. 1).
PE-CONS 30/1/22 REV 1 145
SL
Poglavje II
Odgovornost ponudnikov posredniških storitev
Člen 4
„Izključni prenos“
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih
zagotavlja prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do
komunikacijskega omrežja, ponudnik storitve ni odgovoren za prenesene informacije ali
informacije, do katerih se dostopa, pod pogojem da ponudnik:
(a) ne sproži prenosa;
(b) ne izbere prejemnika prenosa in
(c) ne izbira ali spreminja informacij , ki so vsebovane v prenosu.
2. Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno
shranjevanje prenesenih informacij, če je to namenjeno zgolj izvajanju prenosa v
komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je
upravičeno potrebno za prenos.
3. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim
sistemom države članice od ponudnika st oritve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 146
SL
Člen 5
„Predpomnjenje“
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih
zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren
za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno
zgolj učinkovitejšemu ali varnejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim
prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, pod pogojem da ponudnik:
(a) ne spreminja informacij;
(b) izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;
(c) upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena na način, ki je splošno priznan
in uporabljen v industriji;
(d) za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno
priznane in v industriji uporabljene tehnologije ter
(e) hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko
je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa
odstranjene iz omrežja ali da je bil dosto p do njih onemogočen ali da je pravosodni
ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 147
SL
2. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim
sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali p reprečitev kršitve.
Člen 6
Gostovanje
1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje shranjevanje informacij, ki
jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za informacije, shranjene
na zahtevo prejemnika storitve, p od pogojem da ponudnik:
(a) dejansko ne ve za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino in mu v zvezi z
odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre
za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino, ali
(b) takoj ko za to izve hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do nezakonite
vsebine.
2. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar prejemnik storitve ukrepa na podlagi pooblastila ali pod
nadzorom ponudnika.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 148
SL
3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo sple tnih platform na podlagi prava o
varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s
trgovci, kadar taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače
omogoča izvedbo posameznega posla tako, da bi povprečen pot rošnik lahko menil, da
informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama
spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali
pod njenim nadzorom.
4. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim
sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.
Člen 7
Prostovoljne preiskave na lastno pobudo in zagotavljanje pravne skladnosti
Ne šteje se, da ponudniki posrednišk ih storitev niso upravičeni do izjem od odgovornosti iz
členov 4, 5 in 6 zgolj zato, ker v dobri veri in skrbno opravljajo prostovoljne preiskave na lastno
pobudo ali sprejmejo druge ukrepe , katerih namen je zaznavanje, prepoznavanje in odstranitev ali
onemogočanje dostopa do nezakonite vsebine, ali ker izvajajo potrebne ukrepe za zagotavljanje
skladnosti z zahtevami prava Unije in nacionalnega prava v skladu s pravom Unije , vključno z
zahtevami iz te uredbe.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 149
SL
Člen 8
Brez splošnih obveznosti spremljanja ali obveznosti aktivnega iskanja dejstev
Za ponudnike posredniških storitev se ne nalaga splošna obveznost spremljanja informacij, ki jih ti
prenašajo ali shranjujejo, niti obveznost aktivnega iskanja dejstev ali okoliščin, ki kažejo na
nezakonito dejavnost.
Člen 9
Odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino
1. Ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper eno ali več specifičnih nezakonitih vsebin ,
ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi na podlagi veljavnega prava
Unije ali nacionalne ga prava v skladu s pravom Unije, ponudniki posredniških storitev
brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, ali kateri koli drugi
organ, naveden v odločbi, o vseh učinkih odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba
začela učinkovat i.
2. Države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje
vsaj naslednje pogoje:
(a) navedena odločba vsebuje naslednje elemente:
(i) sklic na pravno podlago odločbe iz prava Unije ali nacionalnega prava;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 150
SL
(ii) obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na eno ali
več specifičnih določb prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom
Unije;
(iii) informacije, ki identificirajo organ izdajatelja;
(iv) jasne informacije, ki ponudniku posredniških storitev omogočajo
prepoznavanje in lociranje zadevne nezakonite vsebine, kot na primer enega ali
več natančnih URL in po potrebi dodatne informacije;
(v) informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku
posredniških storit ev in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;
(vi) kadar je to ustrezno, informacije o tem, kateri organ mora prejeti informacije o
učinkovanju odločb;
(b) ozemeljsko področje uporabe navedene odločbe na podlagi veljavnih pravil prava
Unije ali nacio nalnega prava, vključno z Listino, in, kadar je ustrezno, splošnih
pravil mednarodnega prava je omejeno na to, kar je nujno potrebno za doseganje
njenega cilja;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 151
SL
(c) navedena odločba se posreduje v enem od jezikov, ki jih ponudnik posredniških
storitev nav ede v skladu s členom 11(3), ali v drugem uradnem jeziku držav članic, o
katerem se dogovorita organ, ki je odločbo izdal, in navedeni ponudnik, ter se pošlje
elektronski kontaktni točki, ki jo določi navedeni ponudnik, v skladu s členom 11;
kadar odločba ni sestavljena v jeziku, ki ga navede ponudnik posredniških storitev,
ali v drugem dvostransko dogovorjenem jeziku, se lahko posreduje v jeziku organa,
ki je odločbo izdal, če mu je priložen prevod vsaj elementov iz točk (a) in (b) tega
odstavka v tak nave den ali dvostransko dogovorjen jezik.
3. Organ, ki izda odločbo, ali po potrebi organ, naveden v odločbi, jo posreduje skupaj z
vsemi informacijami, ki jih je prejel od ponudnika posredniških storitev, glede učinkovanja
te odločbe koordinatorju digitalnih storitev iz države članice organa izdajatelja.
4. Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev iz
zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz
odstavka 1 tega člena vsem drugim koord inatorjem digitalnih storitev prek sistema,
vzpostavljenega v skladu s členom 85.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 152
SL
5. Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali po potrebi ob času, ki ga organ izdajatelj
določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika stor itve
obvestijo o prejeti odločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se zagotovijo
prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev, možnosti obstoječih pravnih sredstev in opis
ozemeljskega področja uporabe odločbe v skladu z odstavkom 2.
6. Pogoji i n zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko procesno
pravo.
Člen 10
Odločbe o zagotavljanju informacij
1. Ob prejemu odločbe, da morajo zagotoviti specifične informacije o enem ali več
posameznih prejemnikih storitve, ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni
organi na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije,
ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo
izdal, ali kateri koli drug organ , naveden v odločbi, o prejemu odločbe in učinkovanju
odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba začela učinkovati.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 153
SL
2. Države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje
vsaj naslednje pogoje:
(a) navedena odločba vsebuje naslednje elemente:
(i) sklic na pravno podlago odločbe iz prava Unije ali nacionalnega prava;
(ii) informacije, ki identificirajo organ izdajatelja;
(iii) jasne informacije, ki ponudniku posredniških storitev omogočajo identifikacijo
določenega pr ejemnika ali prejemnikov, o katerih se zahtevajo informacije, kot
so eno ali več imen računov ali edinstvenih identifikatorjev;
(iv) obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev
informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških
storitev zagotavljajo skladnost z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim
pravom v skladu s pravom Unije , razen če take izjave ni mogoče predložiti iz
razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in p regon
kaznivih dejanj;
(v) informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo zadevnemu
ponudniku in prejemniku storitve;
(vi) po potrebi informacije o tem, kateri organ mora prejeti informacije o
učinkovanju odločb;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 154
SL
(b) navedena odločba od ponudnika zahteva le, naj zagotovi informacije, ki jih je že
zbral za namene zagotavljanja storitve in ki so pod njegovim nadzorom;
(c) navedena odločba se posreduje v enem od jezikov, ki jih ponudnik posredniških
storitev navede na podlagi člena 11(3), al i v drugem uradnem jeziku držav članic, o
katerem se dogovorita organ, ki je odločbo izdal, in ponudnik, ter se pošlje
elektronski kontaktni točki, ki jo določi navedeni ponudnik, v skladu s členom 11;
kadar odločba ni sestavljena v jeziku, ki ga navede po nudnik posredniških storitev,
ali v drugem dvostransko dogovorjenem jeziku, se lahko posreduje v jeziku organa,
ki je odločbo izdal, če mu je priložen prevod vsaj elementov iz točk (a) in (b) tega
odstavka v tak naveden ali dvostransko dogovorjen jezik.
3. Organ, ki izda odločbo, ali po potrebi organ, naveden v odločbi, jo posreduje skupaj z
vsemi informacijami, ki jih je prejel od ponudnika posredniških storitev, glede učinkovanja
te odločbe koordinatorju digitalnih storitev iz države članice organa izdaja telja.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 155
SL
4. Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev
zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz
odstavka 1 tega člena vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema,
vzpostavljenega v skladu s členom 85.
5. Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali, kadar je ustrezno, ob času, ki ga organ
izdajatelj določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika
storitve obvestijo o prejeti od ločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se
zagotovijo prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev in možnosti obstoječih pravnih
sredstev v skladu z odstavkom 2.
6. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko pr ocesno
pravo.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 156
SL
Poglavje III
Obveznosti glede potrebne skrbnosti
za pregledno in varno spletno okolje
ODDELEK 1
DOLOČBE , KI SE UPORABLJAJO Z A VSE PONUDNIKE POSR EDNIŠKIH STORITEV
Člen 11
Kontaktne točke za organe držav članic, Komisijo in Odbor
1. Ponudni ki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, da se jim omogoči
neposredno komuniciranje prek elektronskih sredstev z organi držav članic, Komisijo in
Odborom iz člena 61 za uporabo te uredbe.
2. Ponudniki posredniških storitev javno objavijo i nformacije, potrebne za preprosto
identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. Te informacije so preprosto
dostopne in se posodobljajo.
3. Ponudniki posredniških storitev med informacijami iz odstavka 2 navedejo uradni jezik ali
jezike d ržav članic, ki se lahko poleg jezika, ki ga razume največje možno število
državljanov Unije, uporabijo za komunikacijo z njihovimi kontaktnimi točkami, ter pri tem
vključijo vsaj en uradni jezik države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev
glavni sedež ali v kateri ima prebiva lišče ali sedež njegov pravni zastopnik.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 157
SL
Člen 12
Kontaktne točke za prejemnike storitve
1. Ponudniki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, da se prejemnikom
storitve omogoča neposredno in hitro komunik acijo z njimi prek elektronskih sredstev in
na uporabniku prijazen način, tudi tako, da prejemnikom storitve omogoči, da izberejo
komunikacijska sredstva, ki ne temeljijo zgolj na avtomatiziranih orodjih.
2. Poleg obveznosti iz Direktive 2000/31/ES ponudni ki posredniških storitev javno objavijo
informacije, ki jih prejemniki storitve potrebujejo za preprosto identifikacijo svojih enotnih
kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. Te informacije so preprosto dostopne in se
posodobljajo.
Člen 13
Pravni zastopn iki
1. Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve,
pisno določijo pravno ali fizično osebo, ki deluje kot njihov pravni zastopnik v eni od
držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitve.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 158
SL
2. Ponudniki posr edniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo za namen, da lahko
poleg ali namesto njih komunicirajo s pristojnimi organi držav članic, Komisijo in
Odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to
uredbo, sk ladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim
pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostne vire za zagotovitev
njihovega učinkovitega in pravočasnega sodelovanja s pristojnimi organi držav članic,
Komisij o in Odborom ter za izpolnjevanje takih sklepov.
3. Določeni pravni zastopnik je lahko odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti na podlagi te
uredbe, brez poseganja v odgovornost in sodne postopke, ki se lahko uvedejo zoper
ponudnika posredniških storitev.
4. Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, v kateri
ima prebiva lišče ali sedež njegov pravni zastopnik , sporočijo ime, poštni naslov,
elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Pole g tega
zagotovijo, da so navedene informacije na voljo javnosti, preprosto dostopne, točne in
posodobljene.
5. Določitev pravnega zastopnika v Uniji na podlagi odstavka 1 ne pomeni ustanovitve
sedeža v Uniji.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 159
SL
Člen 14
Pogoji poslovanja
1. Ponudniki posred niških storitev v svojih pogojih poslovanja vključijo informacije o vseh
omejitvah, ki jih uvedejo glede uporabe svoje storitve v zvezi z informacijami, ki jih
zagotovijo prejemniki storitve. Navedene informacije vključujejo informacije o vseh
politikah, p ostopkih, ukrepih in orodjih, uporabljenih za moderiranje vsebin, vključno z
algoritemskim odločanjem in človeškim pregledom, ter o poslovnik u notranjega sistema za
obravnavo pritožb. Predstavljene so v jasnem, preprostem, razumljivem, uporabniku
prijaznem in nedvoumnem jeziku ter so javno objavljeni v preprosto dostopni in strojno
berljivi obliki.
2. Ponudniki posredniških storitev obvestijo prejemnike storitve o vseh pomembnih
spremembah pogojev poslovanja.
3. Kadar je posredniška storitev namenjena predv sem mladoletnikom ali jo ti pretežno
uporabljajo, ponudnik te posredniške storitve pojasni pogoje in vse omejitve uporabe
storitve na način, ki ga mladoletniki razumejo.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 160
SL
4. Ponudniki posredniških storitev pri uporabi in izvrševanju omejitev iz odstavka 1 ravnajo
skrbno, objektivno in sorazmerno, pri čemer ustrezno upoštevajo pravice in zakonite
interese vseh udeleženih strani, vključno s temeljnimi pravicami prejemnikov storitve, kot
so svoboda izražanja, svoboda in pluralnost medijev ter druge temeljne pr avice in
svoboščine, kot so določene v Listini.
5. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovijo
prejemnikom storitev jedrnat, preprosto dostopen in strojno berljiv povzetek pogojev
poslovanja v jasnem in nedvoumne m jeziku, vključno z razpoložljivimi pravnimi sredstvi
in njihovimi mehanizmi.
6. Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki v smislu člena 33, svoje
pogoje poslovanja objavijo v uradnih jezikih vseh držav članic, v katerih ponujajo svo je
storitve.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 161
SL
Člen 15
Obveznosti poročanja o preglednosti za ponudnike posredniških storitev
1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno javno objavijo v strojno berljivi obliki in
na preprosto dostopen način jasna, preprosto razumljiva poročila o vsem moderiranju
vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Ta poročila po potrebi vsebujejo zlasti
naslednje informacije:
(a) za ponudnike posredniških storitev o številu prejetih odločb organov držav članic,
vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 9 in 10, razvrščenih glede na
vrsto zadevne nezakonite vsebine, državi članici, ki odločbo izda, in o srednjem času,
ki je potreben za obveščanje organa, ki je odločbo izdal, ali katerega koli drugega
organa, določenega v odločbi, o prejemu in za učinkovanje odločbe;
(b) za ponudnike storitev gostovanja o številu prijav, predloženih v skladu s členom 16
in razvrščenih glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, številu prijav,
ki so jih predložili zaupa nja vredni prijavitelji, vseh ukrepih, sprejetih na podlagi
prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi prava ali pogojev
poslovanja ponudnika, številu prijav, obdelanih z uporabo avtomatiziranih sredstev,
ter o srednjem času, potreb nem za sprejetje ukrepov;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 162
SL
(c) za ponudnike posredniških storitev o smiselnih in razumljivih informacijah o
moderiranju vsebin na lastno pobudo ponudnikov, vključno z uporabo
avtomatiziranih orodij, o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje usposabljanja in po moči
osebam, odgovornim za moderiranje vsebin, številu in vrsti sprejetih ukrepov, ki
vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki jih
zagotavljajo prejemniki storitve, ter o zmožnosti prejemnikov, da zagotavljajo
informacije pre k storitve, ter o druge povezanih omejitvah storitve; sporočene
informacije se razvrstijo glede na vrsto nezakonite vsebine ali kršitve pogojev
poslovanja ponudnika storitve, metodo odkrivanja in vrsto uporabljene omejitve;
(d) za ponudnike posredniških st oritev o številu pritožb, prejetih prek notranjih sistemov
za obravnavo pritožb v skladu s pogoji poslovanja ponudnika, in, za ponudnike
spletnih platform, v skladu s členom 20, o podlagi za navedene pritožbe, odločitvah,
sprejetih v zvezi z navedenimi pri tožbami, srednjem času, potrebnem za sprejetje
navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile te odločitve razveljavljene;
(e) vsaki uporabi avtomatiziranih sredstev za moderiranje vsebin, vključno s
kvalitativnim opisom, navedbo natančnih namenov, k azalniki točnosti in možno
stopnjo napak avtomatiziranih sredstev, uporabljenih pri izpolnjevanju teh namenov,
in vseh uporabljenih zaščitnih ukrepov.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 163
SL
2. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za
mikro ali mala podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES in ki niso zelo
velike spletne platforme v smislu člena 33 te uredbe.
3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in
drugimi podrobnostmi poročil na p odlagi odstavka 1 tega člena, vključno z usklajenimi
obdobji poročanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz
člena 88.
ODDELEK 2
DODATNE DOLOČBE , KI SE UPORABLJAJO Z A PONUDNIKE STORITEV GOSTOVANJA ,
VKLJUČNO S SPLETNIMI PLATFOR MAMI
Člen 16
Mehanizmi prijave in ukrepanja
1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko
vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije,
za katere posameznik ali subjek t meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Ti mehanizmi so
zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev
prijav.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 164
SL
2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih
prijav. V ta namen ponudniki storitev gostovanja sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo
in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:
(a) ustrezno utemeljeno pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt domneva, da je
zadevna informacija nez akonita vsebina;
(b) jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, kot je točen URL ali
URL -ji, in po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče prepoznati
nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve g ostovanja;
(c) ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki je predložil prijavo, razen v
primeru informacij, za katere se šteje, da vključujejo eno od kaznivih dejanj iz
členov 3 do 7 Direktive 2011/93/EU;
(d) izjavo, ki potrjuje, da je posamezn ik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri
prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi točne in popolne.
3. Šteje se, da na podlagi prijav iz tega člena, nastane dejansko znanje o zadevni specifični
informaciji za namene člena 6, kadar skr bnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo,
da brez podrobnega pravnega pregleda prepozna nezakonitost zadevne dejavnosti ali
informacije.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 165
SL
4. Kadar prijava vsebuje elektronske kontaktne podatke posameznika ali subjekta, ki jo je
predložil, ponudnik sto ritev gostovanja temu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega
odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.
5. Ponudnik tega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja tudi obvesti o svoji
odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša pri java, in sporoči informacije o
možnih pravnih sredstvih v zvezi s to odločitvijo.
6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nepristransko in objektivno obravnavajo
vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo
odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno
obdelavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, informacije o tem vključijo v
obvestilu iz odstavka 5.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 166
SL
Člen 17
Obrazložitev
1. Ponudniki storitev gostovanja vsem prizadetim prejemnikom storitve predložijo jasno in
specifično obrazložitev za katero koli od naslednjih omejitev, uvedenih zato, ker so
informacije, ki jih je zagotovil prejemnik storitve, nezakonita vsebina ali so nezdružljive z
njihovimi pogoji posl ovanja:
(a) katere koli omejitve vidnosti posameznih informacij, ki jih zagotovi prejemnik
storitve, vključno z odstranitvijo vsebine, z onemogočitvijo dostopa do nje ali
razvrstitvijo vsebine na nižje mesto;
(b) začasna prekinitev, ustavitev ali druga ome jitev denarnih plačil;
(c) začasna prekinitev ali prenehanje zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela;
(d) začasna onemogočitev ali ukinitev računa prejemnika storitve.
2. Odstavek 1 se uporablja le, kadar ponudnik razpolaga z ustreznimi elektronskimi
kontaktnimi podatki. Uporabi se najpozneje od datuma uvedbe omejitve ne glede na to,
zakaj ali kako je bila uvedena.
Odstavek 1 se ne uporablja, kadar so informacije zavajajoče obsežne komercialne vsebine.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 167
SL
3. Obrazložitev iz odstavka 1 vsebu je vsaj naslednje informacije:
(a) informacijo o tem, ali odločitev vključuje odstranitev informacije, onemogočitev
dostopa do nje, razvrstitev na nižje mesto ali omejitev vidljivosti informacije ali
začasno onemogočitev ali ukinitev denarnih plačil za to informacijo ali uvaja druge
ukrepe iz odstavka 1 v zvezi z informacijo, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje
uporabe odločitve in njeno trajanje;
(b) dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju odločitve, po potrebi vključno z
informacijo o tem, ali j e bila odločitev sprejeta na podlagi prijave, predložene v
skladu s členom 16, ali na podlagi prostovoljnih samoiniciativnih preiskav in, kadar
je nujno potrebno, identitete prijavitelja;
(c) po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sp rejemanju odločitve,
vključno z informacijo o tem, ali je bila odločitev sprejeta v zvezi z vsebino, zaznano
ali prepoznano z uporabo avtomatiziranih sredstev;
(d) kadar se odločitev nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno
pravno podlag o in pojasnilo, zakaj se informacija glede na navedeno podlago šteje za
nezakonito vsebino;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 168
SL
(e) kadar odločitev temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja
ponudnika storitev gostovanja, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in po jasnilo,
zakaj se informacija šteje za nezdružljivo z navedeno podlago;
(f) jasne in uporabniku prijazne informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo
prejemniku storitve v zvezi z odločitvijo, zlasti prek notranjega mehanizma za
obravnavo pritožb , izvensodnega reševanja sporov in sodnega varstva, kadar je to
potrebno.
4. Informacije, ki jih ponudniki storitev gostovanja zagotovijo v skladu s tem členom, so
jasne in preprosto razumljive ter kar najbolj točne in specifične glede na zadevne
okoliščin e. Informacije zadevnemu prejemniku storitev zlasti zagotavljajo razumno
možnost učinkovite uporabe možnih pravnih sredstev iz odstavka 3, točka (f).
5. Ta člen se ne uporablja za morebitne odločbe iz člena 9.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 169
SL
Člen 18
Obveščanje o sumih kaznivih dejanj
1. Kadar ponudnik storitev gostovanja izve za kakršne koli informacije, ki vzbudijo sum, da
je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ene ali več
oseb, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjen o, o svojem sumu
takoj obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali
pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse ustrezne
informacije, ki jih ima na voljo.
2. Kadar ponudnik storitev gostovan ja ne more z zadostno gotovostjo identificirati zadevne
države članice, obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih
dejanj države članice, v kateri ima sedež ali v kateri ima prebiva lišče ali sedež njegov
pravni zastopnik , ali Euro pol ali oboje.
Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo
kaznivo dejanje storjeno ali se izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, ali državo članico, v
kateri domnevni storilec kaznivega dejanja prebiva ali se n ahaja, ali državo članico, v
kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega kaznivega dejanja.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 170
SL
ODDELEK 3
DODATNE DOLOČBE , KI SE UPORABLJAJO Z A PONUDNIKE SPLETNIH P LATFORM
Člen 19
Izključitev mikro in malih podjetij
1. Ta oddelek , z izjemo člena 24( 3), se n e uporablja za ponudnike spletnih platform, ki se
štejejo za mikro ali mala podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES.
Ta oddelek, z izjemo člena 24( 3), se ne uporablja za ponudnike spletnih platform, ki so v
preteklosti izpolnjevali pogoje za status mikro ali malega podjetja, kakor so opredeljena v
Priporočilu 2003/361/ES, in sicer 12 mesecev po tem, ko so izgubili ta status na podlagi
člena 4(2) navedenega priporočila, razen če so zelo velike spletne platforme v skladu s
členom 33.
2. Z ods topanjem od odstavka 1 tega člena se ta oddelek uporablja za ponudnike spletnih
platform, ki so bil e določen e kot zelo velike spletne platforme v skladu s členom 33, ne
glede na to, ali se štejejo za mikro ali mala podjetja.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 171
SL
Člen 20
Notranji sistem za ob ravnavo pritožb
1. Ponudniki spletnih platform prejemnikom storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki
so predložili prijavo, za obdobje vsaj šestih mesecev po odločitvi iz tega odstavka
omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnav o pritožb, ki jim
omogoča, da vložijo elektronske in brezplačne pritožbe zoper odločitev, ki jo je ponudnik
spletne platforme sprejel po prejemu prijave, ali zoper naslednje odločitve, ki jih sprejme
ponudnik spletne platforme z obrazložitvijo, da se infor macije, ki so jih zagotovili
prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali so nezdružljive z njegovimi pogoji
poslovanja:
(a) odločitve, ali naj se odstranijo informacije ali onemogoči dostop do njih ali se omeji
njihova vidnost, ali ne;
(b) odločitve, ali naj se začasno prekine ali preneha zagotavljanje celotne storitve ali
njenega dela prejemnikom ali ne;
(c) odločitve, ali naj se začasno onemogoči ali ukine račun prejemnikov ali ne;
(d) odločitve, ali naj se začasno onemogoči, ustavi ali drugače omeji možnost
monetizacije informacij, ki jo zagotovijo prejemniki, ali ne.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 172
SL
2. Obdobje najmanj šestih mesecev iz odstavka 1 tega člena se začne na dan, ko je prejemnik
storitve obveščen o odločitvi v skladu s členom 16(5) ali členom 17.
3. Ponudniki spletnih pl atform zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb
zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj
natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.
4. Ponudniki spletnih platform pravočasno, nediskriminator no, skrbno in nepristransko
obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar
pritožba vsebuje zadostne razloge, da ponudnik spletne platforme meni, da njegova
odločitev, da ne bo ukrepal v zvezi s prijavo, ni utemeljena ali da informacije, na katere se
nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali
vsebuje informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje sprejetega ukrepa,
ponudnik spletne platforme brez nepotrebneg a odlašanja razveljavi svojo odločitev iz
odstavka 1.
5. Ponudniki spletnih platform pritožnike brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o svoji
utemeljeni odločitvi v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti
izvensodnega reševanja sp orov iz člena 21 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 173
SL
6. Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da se odločitve iz odstavka 5 sprejmejo pod
nadzorom ustrezno usposobljenega osebja in ne izključno na podlagi avtomatiziranih
sredstev.
Člen 21
Izvensodno reševanje sporov
1. Prejemniki storitve , vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave , na katere
so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno
reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavk om 3 tega člena certificiran za reševanje
sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z
uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.
Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve
za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku
prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.
Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da k adar koli začne
postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v
skladu z veljavnim pravom.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 174
SL
2. Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje
sporov, da bi rešili spor.
Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno
reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za
domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.
Certificirani organ za izvensodno reš evanje sporov ni pristojen, da stranem naloži
zavezujočo rešitev spora.
3. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje
sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa
certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a) je nepristranski in neodvisen, tudi finančno neodvisen, od ponudnikov spletnih
platform in prejemnikov storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki spletnih platform, tudi
od posameznikov al i subjektov, ki so predložili prijave;
(b) ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več
posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem
pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platfor m, s katerim lahko učinkovito
prispeva k reševanju spora;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 175
SL
(c) njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;
(d) izvensodno reševanje sporov, ki ga ponuja, je preprosto dostopno prek tehnologije za
elektronske komunikacije ter omo goča sprožitev postopka za reševanje sporov in
predložitev potrebnih dokazil po spletu;
(e) spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od
uradnih jezikov institucij Unije;
(f) izvensodno reševanje sporov. ki ga ponuja, po teka v skladu z jasnim in poštenim
poslovnikom, ki je preprosto in javno dostopen ter je v skladu z veljavnim pravom,
vključno s tem členom.
Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:
(a) specifična vprašanja, na katera se nanaša stro kovno znanje organa, kakor je določeno
v točki (b) prvega pododstavka; in
(b) uradni jezik ali jezike institucij Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje
sporov kakor je določeno v točki (e) prvega pododstavka.
PE-CONS 30/1/22 REV 1 176
SL
4. Certificirani organi za izvensodn o reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju
digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število
sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo
rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo
koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.
Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za
izvensodno reševanje s porov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:
(a) navede število sporov, ki jih je vsak certificirani organ za izvensodno reševanje
sporov prejel letno;
(b) navede izid postopkov, predloženih tem organom, in povprečni čas, potreben za
rešitev sporov;
(c) prepozna in pojasni vse sistematične ali sektorske pomanjkljivosti ali težave, ki so se
pojavile v zvezi z delovanjem teh organov;
(d) prepozna primere dobre prakse v zvezi s tem delovanjem;
PE-CONS 30/1/22 REV 1 177
SL
(e) navede priporočila o tem, kako po potrebi izbolj šati to delovanje.
Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v
razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V
primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izven sodno reševanje sporov po
lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90
dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.
| 11,038
| 1
|
2015/32015D0681/32015D0681_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 660
| 1,693
|
L_2015111SL.01003001.xml
30.4.2015
SL
Uradni list Evropske unije
L 111/30
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2015/681
z dne 29. aprila 2015
o objavi sklicevanj na standarde EN ISO 4210, deli 1–9, za mestna in treking kolesa, gorska kolesa ter dirkalna kolesa, in na standard EN ISO 8098 za kolesa za mlajše otroke v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (1) in zlasti prvega pododstavka člena 4(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Člen 3(1) Direktive 2001/95/ES proizvajalce obvezuje, da dajejo na trg le varne proizvode.
(2)
V skladu z drugim pododstavkom člena 3(2) Direktive 2001/95/ES se domneva, da je proizvod varen, kar zadeva nevarnosti in vrste nevarnosti, zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prevzemajo evropske, na katere se v skladu s členom 4 navedene direktive sklicuje Komisija v Uradnem listu Evropske unije.
(3)
V skladu s členom 4(1) Direktive 2001/95/ES evropske organizacije za standardizacijo pripravijo evropske standarde na podlagi pooblastil, ki jih pripravi Komisija.
(4)
V skladu s členom 4(2) Direktive 2001/95/ES mora Komisija sklicevanja na take standarde objaviti.
(5)
Komisija je 29. novembra 2011 sprejela Sklep 2011/786/EU (2) o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES.
(6)
Komisija je 6. septembra 2012 evropskim organizacijam za standardizacijo izdala pooblastilo M/508 za pripravo evropskih standardov za preprečevanje glavnih nevarnosti, povezanih s kolesi, kolesi za mlajše otroke in prtljažniki za kolesa.
(7)
Evropski odbor za standardizacijo je v odziv na pooblastilo Komisije sprejel skupino novih standardov: EN ISO 4210, deli 1–9, za mestna in treking kolesa, gorska kolesa ter dirkalna kolesa in standard EN ISO 8098 za kolesa za mlajše otroke. Ti so nadomestili prejšnje standarde EN 14764:2005, EN 14766:2005 in EN 14781:2005.
(8)
Evropski standardi EN ISO 4210, deli 1–9, in EN ISO 8098 izpolnjujejo pooblastilo M/508 ter so skladni s splošno varnostno zahtevo iz Direktive 2001/95/ES. Sklicevanja nanje bi bilo zato treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
(9)
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega z Direktivo 2001/95/ES –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
V seriji C Uradnega lista Evropske unije se objavijo sklicevanja na naslednje standarde:
(a)
EN ISO 4210-1:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 1: „Izrazi in opredelitve“;
(b)
EN ISO 4210-2:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 2: „Zahteve za mestna in treking kolesa, kolesa za mlade, gorska kolesa ter dirkalna kolesa“;
(c)
EN ISO 4210-3:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 3: „Skupne preskusne metode“;
(d)
EN ISO 4210-4:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 4: „Preskusne metode zaviranja“;
(e)
EN ISO 4210-5:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 5: „Preskusne metode krmiljenja“;
(f)
EN ISO 4210-6:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 6: „Preskusne metode za okvirje in vilice“;
(g)
EN ISO 4210-7:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 7: „Preskusne metode za kolesa in platišča“;
(h)
EN ISO 4210-8:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 8: „Preskusne metode za pedala in pogonske sisteme“;
(i)
EN ISO 4210-9:2014 „Kolesa – Varnostne zahteve za kolesa“ – Del 9: „Preskusne metode za sedeže in sedežne opore“;
(j)
EN ISO 8098:2014 „Kolesa za mlajše otroke“ – „Varnostne zahteve in preskusne metode“.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 29. aprila 2015
Za Komisijo
Predsednik
Jean-Claude JUNCKER
(1) UL L 11, 15.1.2002, str. 4.
(2) Sklep Komisije 2011/786/EU z dne 29. novembra 2011 o varnostnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati evropski standardi za kolesa, kolesa za mlajše otroke in prtljažnike za kolesa v skladu z Direktivo 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 2.12.2011, str. 106).
| 38,024
| 1
|
2022/02022R1362-20220825/02022R1362-20220825_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 8,082
| 24,982
|
Konsolidirano BESEDILO: 32022R1362 — SL — 25.08.2022
02022R1362 — SL — 25.08.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
►B
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1362
z dne 1. avgusta 2022
o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti težkih priklopnikov glede na njihov vpliv na emisije CO2, porabo goriva, porabo energije in brezemisijski doseg motornih vozil ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/683
(Besedilo velja za EGP)
(UL L 205 5.8.2022, str. 145)
spremenjena z:
Uradni list
št.
stran
datum
►M1
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/2399 z dne 6. oktobra 2023
L
1
9.10.2023
▼B
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1362
z dne 1. avgusta 2022
o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitosti težkih priklopnikov glede na njihov vpliv na emisije CO2, porabo goriva, porabo energije in brezemisijski doseg motornih vozil ter spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2020/683
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za vozila kategorij O3 in O4, razen za:
(a)
vozila s karoserijo, ki ni karoserija v obliki zabojnika, kot je opredeljena v členu 2, točka 2;
(b)
vozila, katerih največja tehnično dovoljena masa ne presega 8 000 kg;
(c)
vozila z več kot tremi osmi;
(d)
vezne priklopnike z vlečnim ojesom in vezne polpriklopnike;
(e)
podporne osi;
(f)
vozila, ki presegajo največje dovoljene mere iz Priloge XIII, oddelek E, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/535 (
1
);
(g)
vozila z gnano osjo.
POGLAVJE II
SKUPINE VOZIL, ELEKTRONSKA ORODJA IN SPLOŠNE GEOMETRIJE VOZIL
Člen 3
Skupine vozil
Proizvajalci vozil razvrstijo svoja vozila v skupine vozil v skladu s Prilogo I, točka 2.
Člen 4
Elektronska orodja
1.
Proizvajalci vozil uporabljajo naslednji elektronski orodji, ki ju Komisija zagotovi brezplačno v obliki prenosljive in izvršljive programske opreme:
(a)
simulacijsko orodje;
(b)
orodje za zgoščevanje.
Komisija navedeni elektronski orodji vzdržuje, ju spreminja in posodablja.
2.
Komisija elektronski orodji iz odstavka 1 da na voljo prek javno dostopne namenske elektronske distribucijske platforme.
POGLAVJE III
LICENCA ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZARADI HOMOLOGACIJE
Člen 5
Vloga za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja za oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva
1.
Proizvajalci vozil homologacijskemu organu predložijo vlogo za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja za oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva.
2.
Proizvajalci vozil vlogo za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja predložijo homologacijskemu organu z uporabo predloge iz Priloge II, Dodatek 1.
Vlogi za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja se priložita oba naslednja dokumenta:
(a)
podroben opis postopkov iz Priloge II, točka 1;
(b)
ocena iz Priloge II, točka 2.
3.
Proizvajalci vozil predložijo vlogo za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja najpozneje skupaj z vlogo za homologacijo ali posamično odobritvijo zadevnega vozila.
Člen 6
Upravne določbe za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja
1.
Homologacijski organ podeli licenco za uporabo simulacijskega orodja, če zadevni proizvajalec vozil predloži vlogo v skladu s členom 5 in dokaže, da so bili vsi postopki vzpostavljeni v skladu z zahtevami iz Priloge II, točka 1.
2.
Dovoljenje se izda v obliki predloge iz Priloge II, Dodatek 2.
Člen 7
Poznejše spremembe postopkov za oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva
1.
Proizvajalci vozil homologacijski organ nemudoma obvestijo o kakršnih koli spremembah postopkov, ki jih vzpostavijo za oceno učinkovitosti novih vozil glede na vpliv teh novih vozil na emisije CO2 in porabo goriva, ki jih zajema licenca za uporabo simulacijskega orodja, kadar bi take spremembe lahko vplivale na točnost, zanesljivost ali stabilnost teh postopkov.
2.
Po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 1 homologacijski organ obvesti zadevnega proizvajalca vozil o tem, ali za spremenjene postopke še naprej velja licenca, izdana v skladu s členom 6.
3.
Če spremembe iz odstavka 1 niso zajete v licenci za uporabo simulacijskega orodja, proizvajalci vozil v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 2 zaprosijo za novo licenco v skladu s členom 5. Homologacijski organ prekliče licenco, če proizvajalec vozil ne zaprosi za novo licenco ali če je vloga za novo licenco zavrnjena.
POGLAVJE IV
UPORABA SIMULACIJSKEGA ORODJA
Člen 8
Obveznost ocene učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva
1.
Proizvajalci vozil določijo učinkovitost novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva za prodajo, registracijo ali začetek uporabe v Uniji z uporabo najnovejše razpoložljive različice simulacijskega orodja.
2.
Proizvajalci vozil rezultate simulacije, izvedene s simulacijskim orodjem, zabeležijo v datoteko proizvajalca.
Razen v primerih iz člena 21(2), drugi pododstavek, in člena 23(3) je vsako spreminjanje datoteke proizvajalca prepovedano.
3.
Proizvajalci vozil ustvarijo kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca in opisne mape za stranke, pri čemer uporabijo orodje za zgoščevanje.
4.
Vsakemu vozilu, ki bo registrirano, prodano ali dano v uporabo, se priloži opisna mapa za stranke.
Vsaka opisna mapa za stranke vsebuje odtis kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca.
5.
Vsakemu vozilu, ki se bo registriralo, prodajalo ali dalo v promet, se priloži certifikat o skladnosti, ali, če so vozila homologirana v skladu členom 44 ali 45 Uredbe (EU) 2018/858, certifikat o posamični odobritvi, vključno z odtisom kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca in opisne mape za stranke.
6.
Z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 lahko proizvajalci vozil, ki zaprosijo za posamične odobritve za vozila, ki spadajo v zadevne skupine vozil, najpozneje skupaj z vlogo za posamično odobritev od homologacijskega organa zahtevajo, naj oceno učinkovitosti teh vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva opravi imenovana tehnična služba. Navedena zahteva vsebuje vhodne podatke in vhodne informacije iz predloge iz Priloge III, Dodatek 1. Proizvajalec vozil imenovani tehnični službi zagotovi vhodne podatke in vhodne informacije o sestavnih delih, potrjenih v skladu s členom 11(1), v obliki datotek XML.
7.
Z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 lahko proizvajalci vozil, ki imajo homologacijo in letno proizvedejo manj kot 30 vozil, ki spadajo v zadevne skupine vozil, od imenovane tehnične službe zahtevajo, naj izvede simulacijo za oceno učinkovitosti teh vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva. Zahteva za vsako vozilo vsebuje vhodne podatke in vhodne informacije iz predloge iz Priloge III, Dodatek 1. Proizvajalec vozil imenovani tehnični službi zagotovi vhodne podatke in vhodne informacije o sestavnih delih, potrjenih v skladu s členom 11(1), v obliki datotek XML.
8.
Za namene odstavkov 6 in 7 homologacijski organi imenujejo tehnično službo, ki bo uporabljala simulacijsko orodje ter sestavila datoteko proizvajalca in opisno datoteko za stranke.
Člen 9
Spremembe, posodobitve in okvare simulacijskega orodja in orodja za zgoščevanje
1.
V primeru sprememb ali posodobitev simulacijskega orodja začne proizvajalec vozil uporabljati spremenjeno ali posodobljeno simulacijsko orodje najpozneje tri mesece po tem, ko so bile spremembe in posodobitve dane na voljo na namenski elektronski distribucijski platformi.
2.
Če učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva ni mogoče oceniti zaradi okvare simulacijskega orodja, proizvajalci vozil o tem nemudoma obvestijo Komisijo prek namenske elektronske distribucijske platforme.
3.
Če učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva ni mogoče oceniti zaradi okvare simulacijskega orodja, proizvajalci vozil simulacijo za ta vozila izvedejo najpozneje sedem koledarskih dni po datumu, ko so bile spremembe ali posodobitve dane na voljo na namenski elektronski distribucijski platformi. Dokler niso na voljo spremembe ali posodobitve, se obveznosti iz člena 8 opustijo za vozila, za katera določitev učinkovitosti glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva ni mogoča.
Člen 10
Dostopnost vhodnih in izhodnih informacij simulacijskega orodja
1.
Proizvajalci vozil, ali, če simulacijo izvaja tehnična služba, odgovorni organi, ki jih imenuje država članica, hranijo datoteko proizvajalca in potrdila o lastnostih sestavnih delov, sistemov in samostojnih tehničnih enot, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, še deset let po proizvodnji oziroma odobritvi vozila.
2.
Proizvajalci vozil ali odgovorni organi iz odstavka 1 na zahtevo pooblaščenega subjekta države članice ali Komisije v 15 delovnih dneh zadevnemu subjektu ali Komisiji predložijo datoteko proizvajalca in potrdila o lastnostih sestavnih delov, sistemov in samostojnih tehničnih enot, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.
3.
Homologacijski organ, ki je izdal licenco za uporabo simulacijskega orodja v skladu s členom 6 ali ki je v skladu s členom 17 potrdil lastnosti sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali sistema, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, na zahtevo pooblaščenega subjekta ali Komisije v 15 delovnih dneh temu subjektu ali Komisiji predloži vlogo za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja iz člena 5(2) oziroma vlogo za potrditev lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, iz člena 16(2).
POGLAVJE V
LASTNOSTI AERODINAMIČNIH NAPRAV IN PNEVMATIK, POVEZANE Z EMISIJAMI CO2 IN PORABO GORIVA
Člen 11
Sestavni deli, samostojne tehnične enote in sistemi, pomembni za oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva
1.
Vhodni podatki za simulacijsko orodje vsebujejo podatke o lastnostih naslednjih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva:
(a)
aerodinamične naprave;
(b)
pnevmatike.
2.
Proizvajalci vozil lastnosti aerodinamičnih naprav, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, določijo na podlagi vrednosti, določenih za vsako družino aerodinamičnih naprav v skladu s členom 13, in navedene lastnosti dajo potrditi v skladu s členom 17. Če takega določanja in potrditve ni, proizvajalci vozil lastnosti aerodinamičnih naprav, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, določijo na podlagi standardnih vrednosti, določenih v skladu s členom 12.
3.
Proizvajalci vozil lastnosti pnevmatik, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, določijo na podlagi potrjenih ali standardnih vrednosti, določenih v skladu s členoma 12 in 13 Uredbe (EU) 2017/2400.
4.
Če se bo novo vozilo registriralo, prodalo ali dalo v promet s celotnim kompletom zimskih pnevmatik in celotnim kompletom standardnih pnevmatik, lahko proizvajalci vozil izberejo, katere od pnevmatik bodo uporabili za oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva.
Člen 12
Standardne vrednosti
Simulacijsko orodje samodejno določi in dodeli standardne vrednosti za aerodinamične naprave z uporabo parametrov iz Priloge V, Dodatek 6.
Člen 13
Potrjene vrednosti
Potrjene vrednosti za aerodinamične naprave se določijo v skladu s Prilogo V, točka 3.
Člen 14
Splošne geometrije vozil
1.
Za določanje podatkov o aerodinamičnih napravah iz Priloge V proizvajalci aerodinamičnih naprav uporabljajo naslednje splošne geometrije:
(a)
splošna geometrija vlečnih vozil 4 × 2;
(b)
splošna geometrija vlečnih vozil 4 × 2 za polpriklopnike s postavitvijo za velik tovor;
(c)
splošna geometrija tovornih vozil 4 × 2 s togo konstrukcijo;
(d)
splošna geometrija tovornih vozil 6 × 2 s togo konstrukcijo;
(e)
splošna geometrija polpriklopnikov;
(f)
splošna geometrija polpriklopnikov s postavitvijo za velik tovor;
(g)
splošna geometrija priklopnikov z vlečnim ojesom;
(h)
splošna geometrija priklopnikov z vlečnim ojesom s postavitvijo za velik tovor;
(i)
splošna geometrija priklopnikov s centralno osjo;
(j)
splošna geometrija priklopnikov s centralno osjo s postavitvijo za velik tovor;
(k)
splošna geometrija zadnjih zavesic;
(l)
splošna geometrija stranskih oblog polpriklopnika.
2.
Komisija da splošne geometrije iz odstavka 1 na voljo brezplačno v obliki prenosljivih formatov datotek .igs, .step in .stl prek javno dostopne namenske elektronske distribucijske platforme.
Člen 15
Pojem družine za aerodinamične naprave z uporabo potrjenih vrednosti
1.
Potrjene vrednosti, določene za osnovno aerodinamično napravo, veljajo za vse člane družine navedene naprave v skladu z merili za družino iz Priloge V, Dodatek 4.
2.
Lastnosti osnovne aerodinamične naprave, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, niso boljše od lastnosti katerega koli drugega člana iste družine aerodinamičnih naprav.
3.
Proizvajalci aerodinamičnih naprav homologacijskemu organu predložijo dokaze, da osnovna aerodinamična naprava v celoti predstavlja družino aerodinamičnih naprav.
4.
Na zahtevo proizvajalca aerodinamične naprave in ob soglasju homologacijskega organa se lastnosti aerodinamične naprave, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, razen osnovne aerodinamične naprave, lahko navedejo v certifikatu družine aerodinamičnih naprav.
Lastnosti aerodinamične naprave iz prvega pododstavka, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, se določijo v skladu s Prilogo V, točka 3.
5.
Kadar lastnosti aerodinamične naprave, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, določene v skladu z odstavkom 4, povzročijo slabšo učinkovitost vozila glede na njegove emisije CO2 in porabo goriva kot pri osnovni aerodinamični napravi, proizvajalci zadevnih aerodinamičnih naprav navedeno aerodinamično napravo izključijo iz obstoječe družine ali zaprosijo za razširitev potrditve v skladu s členom 18.
Člen 16
Vloga za potrditev lastnosti aerodinamičnih naprav in njihovih družin, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
1.
Proizvajalci aerodinamičnih naprav homologacijskemu organu predložijo vlogo za potrditev lastnosti navedenih naprav ali njihovih družin, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.
2.
Vloga za potrditev iz odstavka 1 je v obliki predloge iz Priloge V, Dodatek 2.
Vlogi se priložijo vsi naslednji dokumenti:
(a)
pojasnilo konstrukcijskih elementov aerodinamične naprave, ki nezanemarljivo vplivajo na lastnosti aerodinamične naprave, povezane z emisijami CO2, gorivom in porabo energije;
(b)
poročilo o potrditvi, kot je določeno v Prilogi V, točka 3;
(c)
tehnično poročilo, vključno z rezultati računalniške simulacije, kot je določeno v Prilogi V, točka 3;
(d)
dokumentacija za pravilno namestitev aerodinamične naprave;
(e)
izjava o skladnosti, izdana v skladu s Prilogo IV, točka 2, k Uredbi (EU) 2018/858.
3.
Spremembe aerodinamične naprave, do katerih pride po potrditvi, ne razveljavijo potrditve, razen če se njene prvotne lastnosti ali tehnični parametri spremenijo na način, ki vpliva na lastnosti zadevne aerodinamične naprave, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva.
Člen 17
Potrditev lastnosti aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
1.
Če je izpolnjena zahteva iz člena 13, homologacijski organi potrdijo vrednosti v zvezi z lastnostmi družine aerodinamičnih naprav, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, ter izdajo potrdilo v obliki predloge iz Priloge V, Dodatek 1.
2.
Homologacijski organi dodelijo številko potrditve v skladu s sistemom številčenja iz Priloge V, Dodatek 3.
Homologacijski organi ne dodelijo iste številke potrditve drugi družini aerodinamičnih naprav. Številka potrditve se uporabi kot identifikacijska števila tehničnega poročila.
3.
Homologacijski organi s pomočjo orodja za zgoščevanje ustvarijo kriptografsko zgoščeno vrednost datoteke z rezultati računalniške simulacije iz člena 16(2), točka (c), in številko potrditve. To zgoščevanje se izvede takoj po pridobitvi rezultatov računalniške simulacije. Homologacijski organi navedeno kriptografsko zgoščeno vrednost skupaj s številko potrditve odtisnejo na potrdilo o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.
Člen 18
Razširitev za vključitev aerodinamične naprave v družino aerodinamičnih naprav
1.
Na zahtevo proizvajalca aerodinamičnih naprav in po odobritvi zadevnega homologacijskega organa se lahko nova aerodinamična naprava vključi v družino aerodinamičnih naprav, če navedena naprava izpolnjuje merila iz Priloge V, Dodatek 4, pri čemer homologacijski organ v tem primeru izda spremenjeno potrdilo, označeno s številko razširitve.
Proizvajalci zadevnih aerodinamičnih naprav ustrezno spremenijo opisni list iz člena 16(2) in ta dokument predložijo homologacijskemu organu.
2.
Če so lastnosti aerodinamične naprave iz odstavka 1, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, slabše kot v primeru osnovne aerodinamične naprave, nova aerodinamična naprava postane nova osnovna aerodinamična naprava.
Člen 19
Spremembe, pomembne za potrditev lastnosti aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
1.
Proizvajalci aerodinamičnih naprav obvestijo svoj homologacijski organ o kakršnih koli spremembah zasnove ali proizvodnega postopka aerodinamičnih naprav, do katerih pride po potrditvi iz člena 17 in ki bi lahko imele nezanemarljiv vpliv na učinkovitost glede na emisije CO2 in porabo goriva vozila, opremljenega s temi napravami.
2.
Po prejemu uradnega obvestila iz odstavka 1 zadevni homologacijski organ zadevnega proizvajalca obvesti o tem, ali za aerodinamične naprave, na katere vplivajo spremembe, še naprej velja izdano potrdilo oziroma ali je potrebna računalniška simulacija v skladu s členom 13.
3.
Če aerodinamične naprave, na katere vplivajo spremembe, niso zajete v potrdilu iz člena 17(1), zadevni proizvajalec zaprosi za novo potrditev ali razširitev navedene potrditve v skladu s členom 18(1) v enem mesecu po prejemu navedenih informacij od homologacijskega organa.
Če proizvajalci aerodinamičnih naprav za novo potrditev ali revizijo ne zaprosijo v navedenem roku ali če je vloga zavrnjena, homologacijski organi prekličejo potrdilo.
POGLAVJE VI
SKLADNOST UPORABE SIMULACIJSKEGA ORODJA, VHODNE INFORMACIJE IN VHODNI PODATKI
Člen 20
Odgovornosti, ki jih imajo proizvajalec vozil, homologacijski organ in Komisija glede skladnosti uporabe simulacijskega orodja
1.
Proizvajalci vozil sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da postopki za oceno učinkovitosti vozila glede na njegov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva motornih vozil, za katere velja licenca, izdana v skladu s členom 6, še naprej ustrezajo temu namenu.
2.
Homologacijski organi letno opravijo oceno iz Priloge II, točka 2, da preverijo, ali so postopki, ki so jih proizvajalci vozil vzpostavili za oceno učinkovitosti vozila glede na njegov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva motornih vozil, še vedno ustrezni, ter da preverijo izbor vhodnih informacij in vhodnih podatkov ter ponovitev simulacij, ki jih je izvedel proizvajalec vozil.
Homologacijski organi lahko oceno opravijo več kot enkrat na leto, vendar ne več kot štirikrat na leto, če menijo, da je taka ocena upravičena.
Člen 21
Popravni ukrepi za skladnost uporabe simulacijskega orodja
1.
Homologacijski organi, ki v skladu s členom 20(2) ugotovijo, da postopki, ki jih je proizvajalec vozil vzpostavil za oceno učinkovitosti vozila glede na njegov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva motornih vozil, niso v skladu z licenco ali lahko privedejo do napačne ocene učinkovitosti zadevnih vozil, od proizvajalca vozil zahtevajo, naj predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje v enem mesecu po prejemu zahteve homologacijskega organa. Homologacijski organi lahko obdobje podaljšajo za največ en mesec, če proizvajalec vozil dokaže, da je za predložitev načrta popravnih ukrepov potrebnega več časa.
2.
Homologacijski organi odobrijo ali zavrnejo načrt popravnih ukrepov iz odstavka 1 v enem mesecu po prejemu načrta. Homologacijski organi o svoji odločitvi obvestijo zadevnega proizvajalca vozila in vse druge države članice.
Homologacijski organi lahko od proizvajalcev vozil zahtevajo, naj na podlagi nove ocene učinkovitosti vozila glede na njegov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva, ki izraža spremembe, izvedene v skladu z odobrenim načrtom popravnih ukrepov iz odstavka 1, izdajo novo datoteko proizvajalca, opisno mapo za stranke, certifikat o posamični odobritvi in certifikat o skladnosti.
3.
Proizvajalec vozil je odgovoren za izvajanje odobrenega načrta popravnih ukrepov iz odstavka 1.
4.
Kadar homologacijski organ zavrne načrt popravnih ukrepov iz odstavka 1 ali ugotovi, da se popravni ukrepi ne izvajajo pravilno, sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti uporabe simulacijskega orodja ali prekliče licenco.
Člen 22
Odgovornosti proizvajalca in homologacijskega organa glede skladnosti lastnosti aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
Proizvajalci aerodinamičnih naprav sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s Prilogo IV, točka 3, k Uredbi (EU) 2018/858, s katerimi zagotovijo, da lastnosti aerodinamičnih naprav iz člena 11(1), točka (a), ki so povezane z emisijami CO2 in porabo goriva ter so bile potrjene v skladu s členom 17, ne odstopajo od potrjenih vrednosti.
Člen 23
Popravni ukrepi za skladnost lastnosti aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva
1.
Homologacijski organi, ki v skladu s členoma 20 in 21 ugotovijo, da ukrepi, ki jih je proizvajalec sprejel za zagotovitev skladnosti aerodinamičnih naprav iz člena 11(1), točka (a), potrjenih v skladu s členom 17, niso ustrezni, od proizvajalca navedenih aerodinamičnih naprav zahtevajo, naj predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje v enem mesecu po prejemu zahteve navedenega proizvajalca. Homologacijski organi lahko to obdobje podaljšajo za največ en mesec, če proizvajalec navedenih aerodinamičnih naprav dokaže, da je za predložitev načrta popravnih ukrepov potrebnega več časa.
2.
Načrt popravnih ukrepov se uporablja za vse aerodinamične naprave, ali, če je primerno, za njihove družine, ki jih je homologacijski organ navedel v svoji zahtevi.
3.
Homologacijski organi odobrijo ali zavrnejo načrt popravnih ukrepov v enem mesecu po prejemu načrta. Proizvajalca aerodinamičnih naprav in vse druge države članice obvestijo o odločitvi, da odobrijo ali zavrnejo načrt popravnih ukrepov.
Homologacijski organi lahko od proizvajalcev vozil, ki so v svoja vozila namestili zadevne aerodinamične naprave, zahtevajo, naj na podlagi lastnosti navedenih aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, pridobljenih z ukrepi iz člena 22, izdajo novo datoteko proizvajalca, opisno mapo za stranke, certifikat o posamični odobritvi vozila in certifikat o skladnosti.
4.
Proizvajalci zadevnih aerodinamičnih naprav so odgovorni za izvajanje odobrenega načrta popravnih ukrepov.
5.
Proizvajalci zadevnih aerodinamičnih naprav vodijo evidenco o vsaki aerodinamični napravi, ki je bila odpoklicana in popravljena ali spremenjena, ter o delavnici, ki je izvedla popravilo. Homologacijski organi imajo na zahtevo dostop do navedenih evidenc med izvajanjem načrta popravnih ukrepov in pet let po njegovi končani izvedbi.
6.
Homologacijski organ, ki zavrne načrt popravnih ukrepov ali ugotovi, da se popravni ukrepi ne izvajajo pravilno, sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti lastnosti družine zadevnih aerodinamičnih naprav, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, ali prekliče potrdilo o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 24
Prehodne določbe
Če obveznosti iz člena 8 niso izpolnjene, države članice brez poseganja v člen 9(3) prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe vozil iz skupin vozil, za katere sta prvi dve števki 11, 12, 13, 42, 43, 61, 62 in 63, in sicer od 1. julija 2024.
Člen 25
Spremembe Izvedbene Uredbe (EU) 2020/683
Priloge I, II, III in VIII k Izvedbeni uredbi (EU) 2020/683 se spremenijo v skladu s Prilogo VI k tej uredbi.
Člen 26
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 8(4) pa se uporablja od 1. januarja 2024.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
RAZVRSTITEV VOZIL V SKUPINE VOZIL
1.
Opredelitev pojmov
V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)
„mehka zaprta karoserija“ pomeni karoserijo v obliki zabojnika, pri kateri sta vsaj dve strani karoserije prekriti s ponjavo v celoti ali med zgornjim robom stranskih plošč s tečajem in streho nadgradnje in za katero je številka, uporabljena za dopolnitev oznak karoserije, 32 ali 06.
(2)
„trdna zaprta karoserija“ pomeni karoserijo v obliki zabojnika, za katero je številka, uporabljena za dopolnitev oznak karoserije, 03 ali 05.
(3)
„hladilna zaprta karoserija“ pomeni karoserijo v obliki zabojnika, za katero je številka, uporabljena za dopolnitev oznak karoserije, 04.
(4)
„notranja višina karoserije“ pomeni notranjo višino karoserije brez upoštevanja notranjih štrlečih delov (vključno z okrovi koles, narebrenimi elementi in kavlji), kot je opredeljena v točki 6.15 standarda ISO 612:1978. Če je streha ukrivljena, se izmeri med vodoravnimi ravninami, tangencialno na vrhove ukrivljene površine, pri čemer se mera izmeri z notranje strani karoserije;
(5)
„notranja dolžina karoserije“ pomeni notranjo dolžino karoserije brez upoštevanja notranjih štrlečih delov (vključno z okrovi koles, narebrenimi elementi in kavlji), kot je opredeljena v točki 6.15 standarda ISO 612:1978. Če je sprednja ali zadnja stena ukrivljena, se izmeri med navpičnimi ravninami, tangencialno na vrhove ukrivljenih površin, pri čemer se mera izmeri z notranje strani karoserije;
(6)
„postavitev za velik tovor“ pomeni, da je priklopnik zasnovan predvsem za prevoz velikega tovora in da njegova notranja višina ni manjša od 2,9 metra:
(a)
pri polpriklopnikih, merjeno od opornika do konca nakladalne površine;
(b)
pri priklopnikih z vlečnim ojesom in priklopnikih s centralno osjo, merjeno po celotni dolžini nakladalne površine.
2.
Razvrstitev vozil v skupine vozil
Preglednica 1
Skupine vozil za polpriklopnike
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM (*2) sklopa osi [t]
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*1))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Polpriklopniki tipa DA
1
mehka zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
111
5RD
5RD
5RD
Da
111V
5RD
5RD
5RD
trdna zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
112
5RD
5RD
5RD
Da
112V
5RD
5RD
5RD
hladilna zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
113
5RD
5RD
5RD
2
mehka zaprta karoserija
≥ 8,0 t in ≤ 18 t
Ne
121
5LH
5LH
5LH
Da
121V
5LH
5LH
5LH
> 18 t
Ne
122
5LH
5LH
5LH
Da
122V
5LH
5LH
5LH
trdna zaprta karoserija
≥ 8,0 t in ≤ 18 t
Ne
123
5LH
5LH
5LH
Da
123V
5LH
5LH
5LH
> 18 t
Ne
124
5LH
5LH
5LH
Da
124V
5LH
5LH
5LH
hladilna zaprta karoserija
≥ 8,0 t in ≤ 18 t
Ne
125
5LH
5LH
5LH
> 18 t
Ne
126
5LH
5LH
5LH
3
mehka zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
131
5LH
5LH
5LH
Da
131V
5LH
5LH
5LH
trdna zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
132
5LH
5LH
5LH
Da
132V
5LH
5LH
5LH
hladilna zaprta karoserija
≥ 8,0 t
Ne
133
5LH
5LH
5LH
4
mehka zaprta karoserija
---
Ne
(141)
---
Da
(141V)
trdna zaprta karoserija
---
Ne
(142)
---
Da
(142V)
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
(143)
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
RD = regionalna dostava
LH = prevoz na dolge razdalje
Preglednica 2
Skupine vozil za vezne polpriklopnike
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev v skupine vozil
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM (*2) sklopa osi [t]
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*1))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Vezni polpriklopniki
2
mehka zaprta karoserija
---
Ne
(221)
trdna zaprta karoserija
---
Ne
(222)
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
(223)
3
mehka zaprta karoserija
---
Ne
(231)
trdna zaprta karoserija
---
Ne
(232)
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
(233)
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
Preglednica 3
Skupine vozil za podporne osi
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev v skupine vozil
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM (*2) sklopa osi [t]
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*2))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Podporne osi SJ
2
podporna os
---
Ne
(321)
Da
(321V)
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
Preglednica 4
Skupine vozil za priklopnike z vlečnim ojesom
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev v skupine vozil
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM (*2) sklopa osi [t]
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*1))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Priklopniki z vlečnim ojesom DB
2
mehka zaprta karoserija
---
Ne
421
9LH
9LH
9LH
Da
421V
9LH
9LH
9LH
trdna zaprta karoserija
---
Ne
422
9LH
9LH
9LH
Da
422V
9LH
9LH
9LH
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
423
9LH
9LH
9LH
3
mehka zaprta karoserija
---
Ne
431
4LH
4LH
4LH
Da
431V
4LH
4LH
4LH
trdna zaprta karoserija
---
Ne
432
4LH
4LH
4LH
Da
432V
4LH
4LH
4LH
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
433
4LH
4LH
4LH
4
mehka zaprta karoserija
---
Ne
(441)
Da
(441V)
trdna zaprta karoserija
---
Ne
(442)
Da
(442V)
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
(443)
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
LH = prevoz na dolge razdalje
Preglednica 5
Skupine vozil za vezne priklopnike
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev v skupine vozil
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM (*2) sklopa osi [t]
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*1))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Vezni priklopnik z vlečnim ojesom
4
mehka zaprta karoserija
---
Ne
(541)
trdna zaprta karoserija
---
Ne
(542)
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
(543)
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
Preglednica 6
Skupine vozil za priklopnike s centralno osjo
Opis elementov, pomembnih za razvrstitev v skupine vozil
Skupina vozil
Določitev profila namembnosti in konfiguracije vozila
Število osi
Tip karoserije
TPMLM sklopa osi [t] (*2)
Postavitev za velik tovor
Prevoz na dolge razdalje
Prevoz na dolge razdalje (EMS (*1))
Regionalna dostava
Regionalna dostava (EMS (*1))
Mestna dostava
Priklopniki s centralno osjo DC
1
mehka zaprta karoserija
---
Ne
611
2RD
2RD
2RD
---
Da
611V
2RD
2RD
2RD
trdna zaprta karoserija
---
Ne
612
2RD
2RD
2RD
---
Da
612V
2RD
2RD
2RD
2
mehka zaprta karoserija
≤ 13,5 t
Ne
621
2RD
2RD
2RD
Da
621V
2RD
2RD
2RD
> 13,5 t
Ne
622
9LH
9LH
9LH
Da
622V
9LH
9LH
9LH
trdna zaprta karoserija
≤ 13,5 t
Ne
623
2RD
2RD
2RD
Da
623V
2RD
2RD
2RD
> 13,5 t
Ne
624
9LH
9LH
9LH
Da
624V
9LH
9LH
9LH
hladilna zaprta karoserija
> 13,5 t
Ne
625
9LH
9LH
9LH
3
mehka zaprta karoserija
---
Ne
631
4LH
4LH
4LH
---
Da
631V
4LH
4LH
4LH
trdna zaprta karoserija
---
Ne
632
4LH
4LH
4LH
---
Da
632V
4LH
4LH
4LH
hladilna zaprta karoserija
---
Ne
633
4LH
4LH
4LH
(*1)
EMS – evropski modularni sistem.
(*2)
TPMLM – največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila.
RD = regionalna dostava
LH = prevoz na dolge razdalje
PRILOGA II
ZAHTEVE IN POSTOPKI ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA
1. Postopki, ki jih proizvajalec vozil vzpostavi za uporabo simulacijskega orodja
1.1 Proizvajalec vozil vzpostavi naslednje postopke:
1.1.1 Sistem upravljanja podatkov, ki zajema pridobivanje, shranjevanje, obdelavo in priklic vhodnih informacij in vhodnih podatkov za simulacijsko orodje ter obdelavo potrdil o lastnostih družin sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva. Sistem upravljanja podatkov mora:
(a)
zagotoviti uporabo pravilnih vhodnih informacij in vhodnih podatkov za posebne konfiguracije vozil;
(b)
zagotoviti pravilen izračun in uporabo standardnih vrednosti;
(c)
s primerjanjem kriptografskih zgoščenih vrednosti preveriti, ali vhodne datoteke o družinah sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, ki se uporabijo za simulacijo, ustrezajo vhodnim podatkom za družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, za katere je bilo izdano potrdilo;
(d)
vsebovati zaščiteno podatkovno zbirko za shranjevanje vhodnih podatkov, povezanih z družinami sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, ter ustreznih potrdil o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva;
(e)
zagotoviti pravilno upravljanje sprememb specifikacij in posodobitev sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov;
(f)
omogočati sledenje sestavnim delom, samostojnim tehničnim enotam in sistemom po tem, ko je bilo vozilo proizvedeno.
1.1.2 Sistem upravljanja podatkov, ki zajema priklic vhodnih informacij in vhodnih podatkov ter izračune s simulacijskim orodjem in shranjevanje izhodnih podatkov. Sistem upravljanja podatkov mora:
(a)
zagotoviti pravilno uporabo kriptografskih zgoščenih vrednosti;
(b)
vsebovati zaščiteno podatkovno zbirko za shranjevanje izhodnih podatkov.
1.1.3 Postopek za iskanje na namenski elektronski distribucijski platformi iz člena 4(2) ter člena 9(1) in (2) ter za prenos in namestitev najnovejših različic simulacijskega orodja.
1.1.4 Ustrezno usposabljanje osebja, ki uporablja simulacijsko orodje.
2. Ocena, ki jo izvede homologacijski organ
2.1 Homologacijski organ oceni, ali so vzpostavljeni postopki iz točke 1 za uporabo simulacijskega orodja.
Ta ocena vsebuje naslednja preverjanja:
(a)
preverjanje delovanja postopkov iz točk 1.1.1, 1.1.2 in 1.1.3 ter izvajanja zahtev iz točke 1.1.4;
(b)
preverjanje, ali se postopki, ki se uporabljajo med prikazom, enako uporabljajo v vseh proizvodnih obratih proizvajalca vozil;
(c)
preverjanje popolnosti opisa podatkovnih in postopkovnih tokov operacij, ki so povezani z oceno učinkovitosti novih vozil glede na njihov vpliv na emisije CO2 in porabo goriva.
Za namene točke 2.1(a) ocena vključuje določitev učinkovitosti glede na vpliv na emisije CO2 in porabo goriva vsaj enega vozila, za katero se zahteva licenca.
Dodatek 1
PREDLOGA OPISNEGA LISTA ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZA OCENO VPLIVA NOVIH VOZIL NA EMISIJE CO2 IN PORABO GORIVA
ODDELEK I
1. Naziv in naslov proizvajalca vozil:
2. Proizvodni obrati, za katere so bili vzpostavljeni postopki iz Priloge II, točka 1, k Uredbi Komisije (EU) 2022/1362 za uporabo simulacijskega orodja:
3. Zajete skupine vozil:
4. Naziv in naslov zastopnika proizvajalca vozil (če obstaja)
ODDELEK II
1. Dodatne informacije
1.1 Opis upravljanja pretoka podatkov in postopkov
1.2 Opis postopka upravljanja kakovosti
1.3 Dodatna potrdila o upravljanju kakovosti (če obstajajo)
1.4 Opis pridobivanja, obdelave in shranjevanja podatkov za simulacijsko orodje
1.5 Dodatni dokumenti (če obstajajo)
2. Datum: …
3. Podpis: …
Dodatek 2
PREDLOGA LICENCE ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZA OCENO VPLIVA NOVIH VOZIL NA EMISIJE CO2 IN PORABO GORIVA
Največji format: A4 (210 × 297 mm)
LICENCA ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZA OCENO VPLIVA NOVIH VOZIL NA EMISIJE CO2 IN PORABO GORIVA
Sporočilo o:
— izdaji (1),
— razširitvi (1),
— zavrnitvi (1),
— preklicu (2)
Žig
(1)
Neustrezno prečrtajte.
(2)
Neustrezno prečrtajte.
licence za uporabo simulacijskega orodja glede na Uredbo (ES) št. 595/2009, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1362.
Številka licence:
Razlog za razširitev: ...
ODDELEK I
0.1 Naziv in naslov proizvajalca:
0.2 Proizvodni obrati, za katere so bili vzpostavljeni postopki iz Priloge II, točka 1, k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2022/1362 za uporabo simulacijskega orodja
0.3 Zajete skupine vozil:
ODDELEK II
1. Dodatne informacije
1.1 Poročilo o oceni, ki jo je izvedel homologacijski organ
1.2 Opis upravljanja pretoka podatkov in postopkov
1.3 Opis postopka upravljanja kakovosti
1.4 Dodatna potrdila o upravljanju kakovosti (če obstajajo)
1.5 Opis pridobivanja, obdelave in shranjevanja podatkov za simulacijsko orodje
1.6 Dodatni dokumenti (če obstajajo)
2. Homologacijski organ, odgovoren za ocenjevanje
3. Datum poročila o oceni
4. Številka poročila o oceni
5. Morebitne pripombe:
6. Kraj
7. Datum
8. Podpis
PRILOGA III
VHODNE INFORMACIJE O ZNAČILNOSTI VOZILA
1. Uvod
V tej prilogi III je opisan seznam parametrov, ki jih mora proizvajalec vozil navesti kot vhodne vrednosti za simulacijsko orodje. Ustrezna shema XML in vzorčni podatki so na voljo na namenski elektronski distribucijski platformi.
Naprave in oprema iz Priloge XIII, del 2, oddelek F, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535 se ne upoštevajo pri določanju dolžine, širine, višine vozila in največjih zunanjih mer karoserije.
3. Sklop vhodnih parametrov
V preglednicah 1 in 2 so določeni sklopi vhodnih parametrov glede značilnosti vozila.
Preglednica 1
Vhodni parametri „Vehicle/General“
Ime parametra
ID parametra
Tip
Enota
Opis/referenca
Manufacturer
T001
token
[–]
Manufacturer Address
T002
token
[–]
Model / Commercial name
T003
token
[–]
VIN
T004
token
[–]
Date
T005
dateTime
[–]
Datum in ura nastanka vhodnih informacij in vhodnih podatkov.
Legislative category
T006
string
[–]
Dovoljene vrednosti: „O3“, „O4“
Number of axles
T007
integer
[–]
Dovoljene vrednosti: 1, 2, 3
Trailer type
T008
string
[–]
Dovoljene vrednosti: „DA“, „DB“, „DC“
Bodywork type
T009
string
[–]
Dovoljene vrednosti: „za suhi tovor“, „hladilna“, „klimatizirana“, „s platnenimi stranicami“, „odprt keson s karoserijo iz ponjave“
Volume orientation
T010
boolean
[–]
V skladu s Prilogo I, točka 7, k tej uredbi.
Corrected mass in running order
T011
integer
[kg]
V skladu s Prilogo XIII, del 2, oddelek A, točka 1.3(b), k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535.
V primeru vozil s karoserijo 04 brez opreme za vzdrževanje notranje temperature se doda splošna masa X [kg] = (850 kg/85m3) × prostornina tovora [m3].
TPMLM trailer
T012
integer
[kg]
V skladu s Prilogo XIII, del 2, oddelek A, točka 1.6, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535.
TPMLM axle assembly
T013
integer
[kg]
V skladu s Prilogo XIII, del 2, oddelek A, točka 1.13, k Izvedbeni uredbi (EU) 2021/535.
V primeru tipa priklopnika „DB“ se vnos ne zagotovi.
External length of the body
T014
double, 3
[m]
V skladu s Prilogo III, točka 2(6)(a), k tej uredbi.
External width of the body
T015
double, 3
[m]
V skladu s Prilogo III, točka 2(6)(b), k tej uredbi.
External height of the body
T016
double, 3
[m]
V skladu s Prilogo III, točka 2(6)(c), k tej uredbi.
Total height of the trailer
T017
double, 3
[m]
V skladu s Prilogo III, točka 2(7), k tej uredbi.
Length from trailer front end to centre of first axle
T018
double, 3
[m]
Razdalja med sprednjim delom priklopnika in središčem prve osi.
V primeru triosnega priklopnika DB: razdalja od sprednjega dela priklopnika do središča zadnje osi od prvega sklopa osi.
Length between centres of axles
T019
double, 3
[m]
Razdalja med središčem prve in zadnje osi.
V primeru triosnega priklopnika DB: razdalja od središča zadnje osi prvega sklopa osi do prve osi zadnjega sklopa osi.
Trailer Coupling Point
T020
string
[–]
Dovoljeni vrednosti „visoka“, „nizka“.
V skladu s Prilogo III, točki 2(4) in 2(5), k tej uredbi.
Vnos se nanaša samo na tip priklopnika DC.
Cargo volume
T021
double, 3
[m3]
V skladu s Prilogo III, točka 2(8), k tej uredbi.
Standard aerodynamic devices
T022
string
[–]
Dovoljene vrednosti: „kratka stranska obloga“, „kratka dolga obloga“, „kratka zadnja zavesica“, „dolga zadnja zavesica“.
Dovoljenih je več vnosov.
Vnosi, ki jih je treba navesti v skladu s Prilogo V, Dodatek 5;
Vnos standardnih aerodinamičnih naprav se ne sme kombinirati z vnosom za potrjene aerodinamične naprave.
Certification number aerodynamic device
T023
token
[–]
Preglednica 2
Vhodni parametri „Vehicle/Axle configuration“ na os
Ime parametra
ID parametra
Tip
Enota
Opis/referenca
Certification number tyres
T024
token
[–]
Twin tyres
T025
boolean
[–]
Steered
T026
boolean
[–]
Liftable
T027
boolean
[–]
4. Tipi karoserij
Proizvajalec vozil navede tip karoserije na vhodu v simulacijsko orodje v skladu s preglednico 3.
Preglednica 3
Tipi karoserij
Tip karoserije, ki ga je treba navesti kot vhod
Oznaka karoserije v skladu s Prilogo I, Dodatek 2, k Uredbi (EU) 2018/858
„za suhi tovor“
„03“
„hladilna“
„04“
„klimatizirana“
„05“
„s platnenimi stranicami“
„06“
„odprti keson s ponjavo“
„32“ z višino ponjave, kot je opredeljena v Prilogi III, točka 2(12).
Dodatek 1
PREDLOGA DOKUMENTA O VHODNIH PODATKIH IN VHODNIH INFORMACIJAH ZA OCENO UČINKOVITOSTI NOVIH VOZIL GLEDE NA NJIHOV VPLIV NA EMISIJE CO2 IN PORABO GORIVA
1.
Glavni podatki o vozilu
1.1. Naziv proizvajalca vozil …
1.2. Naslov proizvajalca vozil …
1.3. Model/trgovsko ime ...
1.4. Identifikacijska številka vozila (VIN) …
1.5. Zakonodajna kategorija (O3, O4) …
1.6. Število osi …
1.7. Tip priklopnika (DA; DB, DC) …
1.8. Oznaka karoserije (03, 04, 05, 06, 32) ...
1.9. Točka spenjanja – samo za tip DC (visoko, nizko) ...
1.10. Postavitev za velik tovor (da/ne)
1.11. Popravljena masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (kg) ...
1.12. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega priklopnika (kg) ...
1.13. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega sklopa osi (kg) ...
2.
Mere vozil
2.1. Zunanja dolžina karoserije (m) ...
2.2. Zunanja širina karoserije (m) ...
2.3. Zunanja višina karoserije (m) ...
2.4. Skupna višina priklopnika (m) ...
2.5. Prostornina tovornega prostora (m3) ...
2.6. Dolžina od sprednjega dela priklopnika do središča prve osi (m) ...
2.7. Dolžina med središči osi (m) ...
2.8. Točka spenjanja (visoko/nizko)
3.
Aerodinamična naprava
3.1. Številka potrditve potrjene aerodinamične naprave ...
3.2. Elementi standardne aerodinamične naprave (brez, kratke stranske obloge ...) …
4.
Lastnosti osi in pnevmatik
4.1. Os 1
4.1.1. Številka potrditve za pnevmatike ...
4.1.2. Dvojna kolesa (da/ne) ...
4.1.3. Krmiljena os (da/ne) ...
4.1.4. Dvižna os (da/ne) ...
4.2. Os 2
4.2.1. Številka potrditve za pnevmatike ...
4.2.2. Dvojna kolesa (da/ne) ...
4.2.3. Krmiljena os (da/ne) ...
4.2.4. Dvižna os (da/ne) ...
4.3. Os 3
4.3.1. Številka potrditve za pnevmatike ...
4.3.2. Dvojna kolesa (da/ne) ...
4.3.3. Krmiljena os (da/ne) ...
4.3.4. Dvižna os (da/ne) ...
PRILOGA IV
PREDLOGA DATOTEKE PROIZVAJALCA IN OPISNE MAPE ZA STRANKE
DEL I
Datoteka proizvajalca
Datoteka proizvajalca se ustvari s simulacijskim orodjem, vsebuje pa naslednje informacije:
1.
Podatki o vozilu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti in sistemih
1.1.
Glavni podatki o vozilu
1.1.1. Naziv in naslov proizvajalca …
1.1.2. Model/trgovsko ime ...
1.1.3. Identifikacijska številka vozila (VIN) ...
1.1.4. Zakonodajna kategorija (O3, O4) ...
1.1.5. Število osi ...
1.1.6. Tip priklopnika (DA; DB, DC) ...
1.1.7. Tip karoserije (npr. za suhi tovor, hladilna) ...
1.1.8. Točka spenjanja – samo za tip DC (visoko, nizko) ...
1.1.9. Postavitev za velik tovor (da/ne)
1.1.10. Popravljena masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (kg) ...
1.1.11. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega priklopnika (kg) ...
1.1.12. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega sklopa osi (kg) ...
1.1.13. Skupina vozil v skladu s preglednico 1 Priloge I ...
1.1.14. Skupina vozil v skladu z dokumentacijo simulacijskega orodja …
1.2.
Mere vozil
1.2.1. Zunanja dolžina karoserije (m) ...
1.2.2. Zunanja širina karoserije (m) ...
1.2.3. Zunanja višina karoserije (m) ...
1.2.4. Skupna višina priklopnika (m) ...
1.2.5. Prostornina tovornega prostora (m3) ...
1.2.6. Dolžina od sprednjega dela priklopnika do središča prve osi (m) ...
1.2.7. Dolžina med središči osi (m) ...
1.3.
Aerodinamična naprava
1.3.1. Številka potrditve potrjene aerodinamične naprave ...
1.3.2. Standardne vrednosti za uporabljene aerodinamične naprave (brez, kratke stranske obloge, ...) ...
1.3.3. Zmanjšanja zračnega upora
1.3.3.1. Delta CD × A odklon 0° (%) ...
1.3.3.2. Delta CD × A odklon 3° (%) ...
1.3.3.3. Delta CD × A odklon 6° (%) ...
1.3.3.4. Delta CD × A odklon 9° (%) ...
1.3.4. Zgoščena vrednost vhodnih podatkov in vhodnih informacij o aerodinamični napravi
1.4.
Lastnosti osi in pnevmatik
1.4.1. Os 1
1.4.1.1. Model pnevmatik ...
1.4.1.2. Številka potrditve za pnevmatike ...
1.4.1.3. Oznaka velikosti pnevmatike …
1.4.1.4. Specifični koeficient kotalnega upora (N/N) ...
1.4.1.5. Razred izkoristka goriva (npr. A, B ...) ...
1.4.1.6. Zgoščena vrednost vhodnih podatkov in vhodnih informacij o pnevmatikah ...
1.4.1.7. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.1.8. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.1.9. Dvižna os (da/ne) ...
1.4.2. Os 2
1.4.2.1. Model pnevmatik ...
1.4.2.2. Številka potrditve za pnevmatike ...
1.4.2.3. Oznaka velikosti pnevmatike …
1.4.2.4. Specifični koeficient kotalnega upora (N/N) ...
1.4.2.5. Razred izkoristka goriva (npr. A, B ...) ...
1.4.2.6. Zgoščena vrednost vhodnih podatkov in vhodnih informacij o pnevmatikah ...
1.4.2.7. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.2.8. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.2.9. Dvižna os (da/ne) ...
1.4.3. Os 3
1.4.3.1. Model pnevmatik ...
1.4.3.2. Številka potrditve za pnevmatike ...
1.4.3.3. Oznaka velikosti pnevmatike …
1.4.3.4. Specifični koeficient kotalnega upora (N/N) ...
1.4.3.5. Razred izkoristka goriva (npr. A, B ...) ...
1.4.3.6. Zgoščena vrednost vhodnih podatkov in vhodnih informacij o pnevmatikah ...
1.4.3.7. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.3.8. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.3.9. Dvižna os (da/ne) ...
2.
Profil namembnosti in vrednosti, odvisne od obremenitve
2.1. Glavni parametri simulacije
2.1.1. Splošna konfiguracija vlečnega vozila ...
2.1.2. Profil namembnosti (npr. prevoz na dolge razdalje, regionalna dostava) ...
2.1.3. Tovor (kg) ...
2.2. Rezultati
2.2.1. Skupna masa vozila v simulaciji (kg) ...
2.2.2. Vrednosti CD × A
2.2.2.1. Vrednost CD × A, kot odklona 0° (m2) ...
2.2.2.2. Vrednost CD × A, kot odklona 3° (m2) ...
2.2.2.3. Vrednost CD × A, kot odklona 6° (m2) ...
2.2.2.4. Vrednost CD × A, kot odklona 9° (m2) ...
2.2.3. Povprečna hitrost (km/h)
2.2.4. Poraba goriva
2.2.4.1. Poraba goriva (g/km) …
2.2.4.2. Poraba goriva (g/t-km) …
2.2.4.3. Poraba goriva (g/m3-km) …
2.2.4.4. Poraba goriva (l/100 km) …
2.2.4.5. Poraba goriva (l/t-km) …
2.2.4.6. Poraba goriva (l/m3-km) …
2.2.5. Emisije CO2
2.2.5.1. Emisije CO2 (g/km) …
2.2.5.2. Emisije CO2 (g/t-km) …
2.2.5.3. Emisije CO2 (g/m3-km) …
2.2.6. Razmerja učinkovitosti
2.2.6.1. Razmerje učinkovitosti – na podlagi kilometrov (–) ...
2.2.6.2. Razmerje učinkovitosti – na podlagi tonskih kilometrov (–) ...
2.2.6.3. Razmerje učinkovitosti – na podlagi m3-kilometrov (–) ...
3.
Ponderirani rezultati
3.1. Tovor (kg) ...
3.2. Poraba goriva
3.2.1. Poraba goriva (g/km) …
3.2.2. Poraba goriva (g/t-km) …
3.2.3. Poraba goriva (g/m3-km) …
3.2.4. Poraba goriva (l/100 km) …
3.2.5. Poraba goriva (l/t-km) …
3.2.6. Poraba goriva (l/m3-km) …
3.3. Emisije CO2
3.3.1. Emisije CO2 (g/km) …
3.3.2. Emisije CO2 (g/t-km) …
3.3.3. Emisije CO2 (g/m3-km) …
3.4. Razmerja učinkovitosti
3.4.1. Razmerje učinkovitosti – na podlagi kilometrov (–) ...
3.4.2. Razmerje učinkovitosti – na podlagi tonskih kilometrov (–) ...
3.4.3. Razmerje učinkovitosti – na podlagi m3-kilometrov (–) ...
4.
Ustvarjanje vhodnih podatkov in vhodnih informacij o vozilu
4.1. Datum in čas ...
4.2. Kriptografska zgoščena vrednost ...
5.
Informacije o programski opremi
5.1. Različica simulacijskega orodja (X.X.X) ...
5.2. Datum in čas simulacije
DEL II
Opisna mapa za stranke
1.
Podatki o vozilu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti in sistemih
1.1.
Glavni podatki o vozilu
1.1.1. Naziv in naslov proizvajalca …
1.1.2. Model/trgovsko ime ...
1.1.3. Identifikacijska številka vozila (VIN) ...
1.1.4. Zakonodajna kategorija (O3, O4) ...
1.1.5. Število osi …
1.1.6. Tip priklopnika (DA; DB, DC) …
1.1.7. Tip karoserije ...
1.1.8. Točka spenjanja (visoko/nizko) ...
1.1.9. Postavitev za velik tovor (da/ne)
1.1.10. Popravljena masa v stanju, pripravljenem za vožnjo (kg) ...
1.1.11. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega priklopnika (kg) ...
1.1.12. Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega sklopa osi (kg) ...
1.1.13. Skupina vozil v skladu s preglednico 1 Priloge I ...
1.1.14. Skupina vozil v skladu z dokumentacijo simulacijskega orodja …
1.2.
Mere vozil
1.2.1. Zunanja dolžina karoserije (m) ...
1.2.2. Zunanja širina karoserije (m) ...
1.2.3. Zunanja višina karoserije (m) ...
1.2.4. Skupna višina priklopnika (m) ...
1.2.5. Prostornina tovornega prostora (m3) ...
1.3.
Aerodinamična naprava
1.3.1. Elementi standardne aerodinamične naprave (npr. brez, kratke stranske obloge ...) ...
1.3.2. Številka potrditve potrjene aerodinamične naprave ...
1.3.3. Zmanjšanja zračnega upora
1.3.3.1. Delta CD × A odklon 0° (%) ...
1.3.3.2. Delta CD × A odklon 3° (%) ...
1.3.3.3. Delta CD × A odklon 6° (%) ...
1.3.3.4. Delta CD × A odklon 9° (%) ...
1.4.
Lastnosti osi in pnevmatik
1.4.1. Os 1
1.4.1.1. Številka potrditve za pnevmatike …
1.4.1.2. Mere pnevmatik …
1.4.1.3. Razred glede na izkoristek goriva v skladu z Uredbo (EU) 2020/740 …
1.4.1.4. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.1.5. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.1.6. Dvižna os (da/ne) ...
1.4.2. Os 2
1.4.2.1. Številka potrditve za pnevmatike ...
1.4.2.2. Mere pnevmatik ...
1.4.2.3. Razred glede na izkoristek goriva v skladu z Uredbo (EU) 2020/740 …
1.4.2.4. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.2.5. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.2.6. Dvižna os (da/ne) ...
1.4.3. Os 3
1.4.3.1. Številka potrditve za pnevmatike ...
1.4.3.2. Mere pnevmatik ...
1.4.3.3. Razred glede na izkoristek goriva v skladu z Uredbo (EU) 2020/740 …
1.4.3.4. Dvojna kolesa (da/ne) ...
1.4.3.5. Krmiljena os (da/ne) ...
1.4.3.6. Dvižna os (da/ne) ...
2.
Profil namembnosti in vrednosti, odvisne od obremenitve
2.1. Glavni parametri simulacije
2.1.1. Splošna konfiguracija vlečnega vozila ...
2.1.2. Profil namembnosti (npr. prevoz na dolge razdalje, regionalna dostava) ...
2.1.3. Tovor (kg) ...
2.2.
Rezultati
2.2.1. Skupna masa vozila v simulaciji (kg) ...
2.2.2. Povprečna hitrost (km/h)
2.2.3. Poraba goriva
2.2.3.1. Poraba goriva (g/km) …
2.2.3.2. Poraba goriva (g/t-km) …
2.2.3.3. Poraba goriva (g/m3-km) …
2.2.3.4. Poraba goriva (l/100 km) …
2.2.3.5. Poraba goriva (l/t-km) …
2.2.3.6. Poraba goriva (l/m3-km) …
2.2.4. Emisije CO2
2.2.4.1. Emisije CO2 (g/km) …
2.2.4.2. Emisije CO2 (g/t-km) …
2.2.4.3. Emisije CO2 (g/m3-km) …
2.2.5. Razmerja učinkovitosti
2.2.5.1. Razmerje učinkovitosti – na podlagi kilometrov (–) ...
2.2.5.2. Razmerje učinkovitosti – na podlagi tonskih kilometrov (–) ...
2.2.5.3. Razmerje učinkovitosti – na podlagi m3-kilometrov (–) ...
2.2.6. Referenčno razmerje
2.2.6.1. Referenčno razmerje – na podlagi kilometrov (–) ...
3.
Ponderirani rezultati
3.1. Tovor (kg) ...
3.2. Poraba goriva
3.2.1. Poraba goriva (g/km) …
3.2.2. Poraba goriva (g/t-km) …
3.2.3. Poraba goriva (g/m3-km) …
3.2.3.1. Poraba goriva (l/100 km) …
3.2.3.2. Poraba goriva (l/t-km) …
3.2.3.3. Poraba goriva (l/m3-km) …
3.3. Emisije CO2
3.3.1. Emisije CO2 (g/km) …
3.3.2. Emisije CO2 (g/t-km) …
3.3.3. Emisije CO2 (g/m3-km) …
3.4. Razmerja učinkovitosti
3.4.1. Razmerje učinkovitosti – na podlagi kilometrov (–) ...
3.4.2. Razmerje učinkovitosti – na podlagi tonskih kilometrov (–) ...
3.4.3. Razmerje učinkovitosti – na podlagi m3-kilometrov (–) ...
4.
Informacije o programski opremi
4.1. Različica simulacijskega orodja (X.X.X) ...
4.2. Datum in čas simulacije
4.3. Kriptografska zgoščena vrednost datoteke proizvajalca ...
4.4. Kriptografska zgoščena vrednost opisne mape za stranke ...
PRILOGA V
PODATKI O ZRAČNEM UPORU VOZILA
Določanje podatkov o aerodinamični napravi
1. UVOD
V tej prilogi je določen postopek za določitev podatkov o aerodinamični napravi.
2. OPREDELITEV POJMOV
(1)
Standardne aerodinamične naprave so aerodinamične naprave, za katere je mogoče v potrditvi vozila uporabiti standardne vrednosti. Standardna aerodinamična naprava je lahko sestavljena iz naslednjih elementov:
(a)
„zadnje zavesice“ pomenijo aerodinamično napravo, sestavljeno iz dveh ali več zadnjih aerodinamičnih plošč, nameščenih na zadnjem delu vozila, da bi se zmanjšala njegova sled;
(b)
„kratke zadnje zavesice“ pomenijo zadnje zavesice, ki merijo vsaj 2 metra in ne pokrivajo celotne višine karoserije;
(c)
„visoke zadnje zavesice“ pomenijo zadnje zavesice, ki pokrivajo celotno višino karoserije z dovoljenim odstopanjem ± 3 % celotne višine karoserije;
(d)
„stranske obloge“ pomenijo aerodinamično napravo, sestavljeno iz plošč, nameščenih na spodnji strani vozila, da bi se zmanjšal vpliv bočnega vetra in/ali turbulenc, ki jih kolesa povzročajo zaradi zračnega upora;
(e)
„kratke stranske obloge“ pomenijo bočne obloge, ki ne pokrivajo površine koles; pri polpriklopnikih pokrivajo le razdaljo med opornikom in začetkom prvega kolesa;
(f)
„dolge stranske obloge“ pomenijo bočne obloge, ki pokrivajo razdaljo med opornikom polpriklopnika in zadnjim delom vozila;
(2)
„CFD“ pomeni simulacijo računalniške dinamike tekočin, ki se uporablja za analizo kompleksnih pojavov v zvezi s tekočinami.
3. DOLOČANJE ZMANJŠANJA ZRAČNEGA UPORA Z VIRTUALNIMI PREIZKUSI Z UPORABO CFD
3.1.
Potrjevanje metode CFD
Na podlagi postopka potrjevanja iz Priloge VIII, Dodatek 3, k Uredbi (EU) 2018/858 je treba za potrditev aerodinamične naprave s CFD potrditi metodo CFD na podlagi referenčne metode CFD, kot je prikazano na sliki 1.
Metoda CFD, ki jo je treba potrditi, se uporabi za sklop splošnih geometrij.
Slika 1
Postopek potrditve metode CFD
Dokaže se primerljivost rezultatov računalniške simulacije. Proizvajalec aerodinamične naprave ali tehnična služba sestavi poročilo o potrditvi in ga predloži organu za odobritev.
| 36,215
| 1
|
2019_retry/62018CJ0255/62018CJ0255_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,019
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 5,168
| 11,604
|
62018CJ0255
SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 14. novembra 2019 (
*1
)
„Predhodno odločanje – Direktiva 2014/59/EU – Sanacija in reševanje kreditnih institucij – Nacionalna shema financiranja – Organ za reševanje – Nacionalni sklad – Člena 103 in 104 – Obveznost plačevanja prispevka – Predhodni prispevki in izredni naknadni prispevki – Izračun – Prepozen prenos direktive – Delegirana uredba (EU) 2015/63 – Člena 12 in 14 – Pojem ‚sprememba statusa‘ – Vpliv na prispevno obveznost“
V zadevi C‑255/18,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) z odločbo z dne 15. novembra 2017, ki je na Sodišče prispela 11. aprila 2018, v postopku
State Street Bank International GmbH
proti
Banca d’Italia,
ob udeležbi
Banco delle Tre Venezie SpA,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi J.‑C. Bonichot, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, podpredsednica Sodišča, M. Safjan, L. Bay Larsen (poročevalec), sodnika, in C. Toader, sodnica,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,
sodna tajnica: R. Schiano, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. aprila 2019,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
–
za State Street Bank International GmbH S. Dettori, avvocato,
–
za Banca d’Italia M. Mancini, D. Messineo in L. Sciotto, avvocati,
–
za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s P. Gentilijem, avvocato dello Stato,
–
za špansko vlado M. A. Sampol Pucurull, agent,
–
za Evropsko komisijo V. Di Bucci, K.‑P. Wojcik in A. Steiblytė, agenti,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 26. junija 2019
izreka naslednjo
Sodbo
1
Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190) in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).
2
Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo State Street Bank International GmbH (v nadaljevanju: SSBI) in Banca d’Italia zaradi plačila prispevkov v nacionalni sklad za reševanje v Italiji.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2014/59
3
V uvodnih izjavah od 103 do 105 Direktive 2014/59 je navedeno:
„(103)
[…] Ne glede na vlogo centralnih bank pri zagotavljanju likvidnosti finančnemu sistemu tudi v obdobju težav je pomembno, da države članice vzpostavijo sheme financiranja, da preprečijo dotok sredstev za ta namen iz nacionalnih proračunov. Stabilizacijo finančnega sistema bi moral financirati celoten finančni sektor.
(104)
Praviloma bi morale države članice prek skladov, ki jih nadzirajo organi za reševanje, vzpostaviti svoje nacionalne sheme financiranja, ki bi se uporabljale za namene, določene v tej direktivi. […]
(105)
Načeloma bi moral prispevke pred kakršnim koli ukrepom za reševanje in neodvisno od njega najprej zagotoviti ta sektor. Če s predhodnim financiranjem ni mogoče pokriti izgub ali stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe shem financiranja, bi bilo treba za pokrivanje dodatnih stroškov ali izgub zbrati dodatne prispevke.“
4
Člen 100(1), (4) in (5) navedene direktive določa:
„1. Države članice vzpostavijo eno ali več shem financiranja, da se zagotovi, da lahko organ za reševanje učinkovito uporablja instrumente za reševanje in izvaja pooblastila.
[…]
4. Za namene iz odstavka 3 imajo sheme financiranja zlasti pooblastilo za:
(a)
zvišanje predhodnih prispevkov, kot je določeno v členu 103, z namenom, da se doseže ciljna raven iz člena 102;
(b)
zvišanje naknadnih izrednih prispevkov, kot je določeno v členu 104, če prispevki iz točke (a) ne zadostujejo, in
(c)
najemanje posojil in drugih oblik podpore, kot je določeno v členu 105.
5. Vsaka država članica, razen v primerih iz odstavka 6, vzpostavi nacionalne sheme financiranja prek sklada, katerega uporabo lahko sproži njen organ za reševanje, in sicer za namene iz člena 101(1).“
5
Člen 102(1) iste direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da do 31. decembra 2024 razpoložljiva finančna sredstva njihovih shem financiranja dosežejo vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na njihovem ozemlju. Države članice lahko določijo ciljne ravni, ki presegajo ta znesek.“
6
Člen 103 Direktive 2014/59, naslovljen „Predhodni prispevki“ določa:
„1. Da bi se dosegla ciljna raven, določena v členu 102, države članice zagotovijo, da se prispevki od institucij, vključno s podružnicami v Uniji, z dovoljenjem na njihovem ozemlju pobirajo vsaj enkrat letno.
[…]
4. Države članice zagotovijo, da je obveznost plačevanja prispevkov iz tega člena izvršljiva v skladu z nacionalnim pravom in da so zapadli prispevki plačani v celoti.
Države članice vzpostavijo ustrezne regulativne, računovodske, poročevalske in druge obveznosti za zagotovitev, da so prispevki v celoti plačani. Države članice zagotovijo ukrepe za ustrezno preverjanje, ali so bili prispevki plačani pravilno. […]
5. Zneski, zbrani v skladu s tem členom, se uporabljajo samo za namene, določene v členu 101(1).
[…]
7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, da opredeli pojem prilagajanja prispevkov sorazmerno s profilom tveganja institucij iz odstavka 2 tega člena […]
[…]
8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov skladno s členom 115 […]
[…]“
7
Člen 104 te direktive določa:
„1. Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje izgub, stroškov ali drugih izdatkov, ki nastanejo pri uporabi shem financiranja, države članice zagotovijo, da se od institucij z dovoljenjem na njihovem ozemlju poberejo izredni naknadni prispevki za kritje dodatnih zneskov. Ti izredni naknadni prispevki se med institucijami razporedijo v skladu s pravili iz člena 103(2).
[…]
2. Člen 103(4) do (8) se uporablja za prispevke, zbrane v skladu s tem členom.
[…]“
8
Člen 130(1) navedene direktive določa:
„Države članice do 31. decembra 2014 sprejmejo ter objavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo. Besedilo teh ukrepov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice uporabljajo te ukrepe od 1. januarja 2015.
[…]“
Delegirana uredba 2015/63
9
Člen 4 te delegirane uredbe določa:
„1. Organi za reševanje določijo letne prispevke, ki jih morajo plačati posamezne institucije, sorazmerno glede na njihov profil tveganja na podlagi informacij, ki jih zagotovi institucija v skladu s členom 14, ter z uporabo metodologije, določene v tem oddelku.
2. Organ za reševanje določi letni prispevek iz odstavka 1 na podlagi letne ciljne ravni sheme za financiranje reševanja, pri čemer upošteva ciljno raven, ki mora biti dosežena do 31. decembra 2024 v skladu z odstavkom 1 člena 102 Direktive 2014/59/EU ter na podlagi povprečnega zneska kritih vlog v preteklem letu, izračunanega četrtletno, vseh institucij z dovoljenjem na njegovem ozemlju.“
10
Člen 12 navedene uredbe, naslovljen „Institucije, ki se na novo nadzorujejo ali se jim spremeni status“, določa:
„1. Če se institucija na novo nadzoruje samo določen del prispevnega obdobja, se delni prispevek določi z uporabo metodologije iz oddelka 3 pri znesku njenega letnega prispevka, izračunanem v naslednjem prispevnem obdobju, glede na število celih mesecev prispevnega obdobja, v katerih je institucija pod nadzorom.
2. Sprememba statusa institucije, vključno z majhno institucijo, v prispevnem obdobju ne vpliva na letni prispevek, ki ga je treba plačati v zadevnem letu.“
11
Člen 14(1) iste uredbe določa:
„1. Institucije organu za reševanje predložijo najnovejše potrjene letne računovodske izkaze, ki so na voljo pred 31. decembrom v letu pred prispevnim obdobjem, skupaj z mnenjem, ki ga predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje v skladu s členom 32 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta [z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL 2013, L 182, str. 19)].“
12
Člen 20, od (1) do (4), Delegirane uredbe 2015/63 določa:
„1. […] Z odstopanjem od člena 13(1) organi za reševanje v zvezi s prispevki, ki jih je treba plačati leta 2015, uradno obvestijo vsako institucijo o svoji odločitvi o določitvi letnega prispevka, ki ga morajo institucije plačati najpozneje do 30. novembra 2015.
2. Z odstopanjem od člena 13(4) in v zvezi s prispevki, ki jih je treba plačati leta 2015, se znesek, ki ga je treba plačati v skladu z odločitvijo iz člena 13(3), plača do 31. decembra 2015.
3. Z odstopanjem od člena 14(4) in v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti organu za reševanje leta 2015, se informacije iz navedenega odstavka zagotovijo najpozneje do 1. septembra 2015.
4. Z odstopanjem od člena 16(1) sistemi jamstva za vloge organu za reševanje do 1. septembra 2015 zagotovijo informacije o znesku kritih vlog z dne 31. julija 2015.“
13
Iz člena 21 te uredbe je razvidno, da se ta uporablja od 1. januarja 2015.
Italijansko pravo
14
Člen 78 zakonske uredbe št. 180/2015 z dne 16. novembra 2015, s katero je bila v nacionalno pravo prenesena Direktiva 2014/59 (GURI št. 267 z dne 16. novembra 2015), določa:
„Za doseganje ciljev reševanja se v Banca d’Italia ustanovi eden ali več skladov za reševanje […]“
15
Člen 81 te uredbe določa:
„1. Do 31. decembra 2024 znašajo skupna razpoložljiva finančna sredstva skladov za reševanje 1 % zneska kritih vlog, ki izhajajo iz potrjenih letnih računovodskih izkazov zavezancev za plačilo prispevkov. […]
2. Za doseganje ravni iz odstavka 1 so v skladu s členom 82 prispevki izračunani in pobrani na letni ravni čim bolj časovno enakomerno, ob upoštevanju njihovega procikličnega učinka na finančni položaj zavezancev.“
16
Člen 82(1) te uredbe določa:
„Banke s sedežem v Italiji in italijanske podružnice bank, ki imajo sedež zunaj Unije, plačujejo redne prispevke v sklade za reševanje na letni ravni, in sicer v vrednosti, ki jo določi Banca d’Italia v skladu s pravili, ki jih Evropska komisija določi na podlagi člena 103(7) Direktive 2014/59.“
17
Člen 83(1) te uredbe določa:
„Če finančna sredstva ne zadostujejo za izvedbo ukrepov iz člena 79(1), so banke s sedežem v Italiji in italijanske podružnice bank s sedežem zunaj Unije zavezane k plačilu izrednih prispevkov za kritje dodatnih stroškov v obsegu, ki ga določi Banca d’Italia.“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
18
SSBI je banka s sedežem v Nemčiji.
19
Do 5. julija 2015 je svoje dejavnosti v Italiji opravljala prek State Street Bank SpA (v nadaljevanju: SSB Italija).
20
Po transakciji združitve s pripojitvijo je družba SSBI, ki je prevzemna družba družbe SSB Italija, od 6. julija 2015 naprej svojo dejavnost na italijanskem ozemlju opravljala prek podružnice.
21
V letih 2015 in 2016 je Banca d’Italia kot organ za reševanje od družbe SSBI za leto 2015 zahtevala plačilo predhodnih prispevkov (v nadaljevanju: redni prispevki) in izrednih naknadnih prispevkov (v nadaljevanju: izredni prispevki). Natančneje, z obvestili z dne 23. in 26. novembra 2015 ter z dne 1. aprila in 25. maja 2016 je Banca d’Italia od družbe SSBI zahtevala plačilo zneska 1.275.606 EUR iz naslova rednih prispevkov in plačilo zneska 3.826.819 EUR iz naslova izrednih prispevkov.
22
Družba SSBI je pri predložitvenem sodišču vložila ničnostno tožbo zoper te akte, pri čemer je izpodbijala tako plačilo rednih prispevkov kot plačilo izrednih prispevkov.
23
V utemeljitev tožbe je navedla več trditev, med drugim trditev, da je svoje dejavnosti na italijanskem ozemlju, kadar ji je bilo naloženo plačevanje teh prispevkov, opravljala zgolj prek podružnice in da zato zanjo ni mogla veljati obveznost plačila v Italiji temveč v Nemčiji.
24
Poleg tega je družba SSBI med drugim zatrjevala, da je do ustanovitve neodvisnega organa, prek katerega Banca d’Italia izvaja svojo vlogo organa za reševanje, 22. septembra 2015 in ustanovitve italijanskega sklada za reševanje 18. novembra 2015 prišlo po tej združitvi s pripojitvijo, tako da družbi SSBI ni bilo mogoče naložiti nobene obveznosti plačila prispevka.
25
Po njenem mnenju njena obveznost plačila prispevka v italijanski sklad za reševanje tudi ne izhaja iz člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63. Poleg tega naj bi določbe člena 20(4) te uredbe podpirale njeno tezo, da bi moral biti referenčna podlaga za organ za reševanje položaj družbe SSBI na dan 31. julija 2015 in ne na dan 31. decembra 2014.
26
Zato naj se Delegirana uredba 2015/63 zanjo ne bi uporabljala za obdobje od 1. januarja do 5. julija 2015, kar naj bi povzročilo, da zanjo ne obstaja nobena obveznost plačila prispevkov.
27
Podredno je družba SSBI predlagala, da zanjo lahko velja obveznost plačila zgolj rednih prispevkov, ki ustrezajo obdobju, v katerem je družba SSB Italija opravljala svoje dejavnosti v Italiji.
28
Banca d’Italia je zavrnila trditve družbe SSBI in potrdila, da ima ta družba obveznost plačila prispevkov. Zlasti je navajala, da nemški organ za reševanje ni mogel upoštevati združitve s pripojitvijo, katere predmet je bila družba SSB Italija, in da bi v nasprotju z navedbami družbe SSBI neobstoj obveznosti plačila prispevkov v Italiji privedel do tega, da bi se družba SSBI izognila obveznosti plačila prispevkov tako v Italiji kot v Nemčiji.
29
Banca d’Italia je tako potrdila, da se v tem primeru uporablja člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63, saj so za plačilo prispevka v italijanski sklad za reševanje zavezane vse banke, ki imajo sedež v Italiji, in poleg tega vse podružnice bank s sedežem zunaj Evropske unije na ta datum.
30
V teh okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale per il Lazio (deželno upravno sodišče za Lacij, Italija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1.
Ali je treba ‚spremembe statusa‘, ki v skladu s členom 12 [Delegirane uredbe] ne vplivajo na obveznost plačevanja prispevkov, razlagati tako, da vključujejo tudi združitev s pripojitvijo institucije, ki je bila pod nadzorom nacionalnega organa za reševanje, k matičnemu podjetju s sedežem v drugi državi članici v prispevnem obdobju? Ali to pravilo velja tudi, če je do združitve in posledično prenehanja podjetja prišlo med letom 2015, ko nacionalni organ za reševanje in nacionalni sklad še nista bila formalno ustanovljena v državi članici in izračun prispevkov še ni bil narejen?
2.
Ali je treba člen 12 [Delegirane uredbe] v povezavi s členom 14 te uredbe ter členoma 103 in 104 Direktive 2014/59 razlagati tako, da je tudi v primeru združitve s pripojitvijo družbe matičnemu podjetju s sedežem v drugi državi članici v prispevnem letu institucija zavezana k plačilu celotnega prispevka za zadevno leto, in ne le sorazmernega deleža za tiste mesece, ko je bila pod nadzorom organa za reševanje v prvi državi članici, enako kot člen 12(1) [Delegirane uredbe] določa za ‚institucijo, ki se na novo nadzoruje‘?
3.
Ali se v skladu z Direktivo 2014/59 in [Delegirano uredbo] ter načeli, ki urejajo nabor instrumentov za reševanje bank, pravila, ki urejajo plačevanje rednih prispevkov, zlasti člen 12(2) [Delegirane uredbe], uporabljajo – v zvezi s trenutkom določitve zavezancev za plačevanje ter višino prispevka – tudi za določanje izrednih prispevkov, če se upoštevajo njihova narava in pogoji, na podlagi katerih se lahko predpišejo?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvi del prvega vprašanja in drugo vprašanje
31
Predložitveno sodišče s prvim delom prvega vprašanja in z drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „sprememba statusa“ v smislu člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 razlagati tako, da vključuje transakcijo, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, s katero institucija, ki je bila prej pod nadzorom nacionalnega organa za reševanje, v prispevnem obdobju preneha biti pod nadzorom tega organa zaradi čezmejne združitve s pripojitvijo matični družbi in ali zato ta transakcija nima vpliva na obveznost institucije, da plača celotne redne prispevke, ki se dolgujejo iz naslova zadevnega prispevnega leta.
32
V zvezi s tem je treba po eni strani opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso iz zahtev tako po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze iz določbe prava Unije, ki za opredelitev pomena in obsega ne napotuje izrecno na pravo držav članic, navadno razlagati avtonomno in enotno v celotni Uniji (sodba z dne 11. aprila 2019, Tarola, C‑483/17, EU:C:2019:309, točka 36 in navedena sodna praksa).
33
Člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 za določitev pomena in obsega pojma „sprememba statusa“ ne vsebuje nobenega izrecnega napotila na pravo držav članic. Ta pojem je treba za namene uporabe te delegirane uredbe šteti za avtonomen pojem prava Unije, ki ga je treba na ozemlju vseh držav članic razlagati enotno.
34
Po drugi strani je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi določbe prava Unije upoštevati njeno besedilo, kontekst, v katerega se umešča, in cilj, ki mu sledi (glej v tem smislu sodbo z dne 27. maja 2019, PF (Generalni državni tožilec v Litvi), C‑509/18, EU:C:2019:457, točka 28).
35
Na prvem mestu, glede jezikovne razlage pojma „sprememba statusa“ v smislu člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 je treba poudariti, da lahko ta pojem, kot je razvidno iz točke 58 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, zajema vse vrste spremembe v pravnem ali dejanskem položaju institucije, ki lahko ima vpliv glede uporabe člena 12(2) te delegirane uredbe.
36
To razlago člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 potrjuje dikcija „vključno z majhno institucijo“, ki nakazuje, da je sprememba velikosti institucije, ki je upoštevna za uporabo določb v korist majhnih institucij, le eden izmed položajev, ki jih zajema ta določba.
37
Na drugem mestu je treba v zvezi s kontekstom, v katerega se umešča člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63, opozoriti, da člen 12(1) te delegirane uredbe določa, da nove institucije, ki so nadzorovane samo določen del prispevnega obdobja, v sklad za reševanje države članice vplačajo le sorazmerne redne prispevke, izračunane na podlagi števila celih mesecev prvega prispevnega obdobja, ko je bila institucija pod nadzorom.
38
Tako se člen 12(2) te delegirane uredbe, ki določa, da sprememba statusa institucije ne vpliva na obveznost te institucije, da plača redne letne prispevke, ki se dolgujejo za zadevno leto, na splošno nanaša na spremembe, ki lahko vplivajo na institucijo, medtem ko člen 12(1) te delegirane uredbe pojasnjuje metodo izračuna, ki se izjemoma uporablja za institucijo, ki je pod nadzorom samo del prispevnega obdobja.
39
Ker člen 12(1) Delegirane uredbe 2015/63 uvaja odstopanje od splošnega pravila iz odstavka 2 tega člena, ga je treba razlagati ozko, tako da ne dopušča razlage, ki bi presegala ta edini primer, ki ga izrecno predpisuje ta uredba (glej po analogiji sodbi z dne 1. decembra 2011, Painer, C‑145/10, EU:C:2011:798, točka 74, in z dne 6. junija 2019, Weil, C‑361/18, EU:C:2019:473, točka 43 in navedena sodna praksa).
40
Zato za transakcijo, ki pomeni spremembo statusa v smislu člena 12(2) iste delegirane uredbe, načeloma ne velja izračun prispevka, kot je določen v členu 12(1) Delegirane uredbe 2015/63.
41
Na tretjem mestu, glede cilja, ki se uresničuje z Direktivo 2014/59 in Delegirano uredbo 2015/63, iz člena 102(1) in člena 103(1) te direktive ter iz člena 4(2) te delegirane uredbe izhaja, da je bilo letno pobiranje rednih prispevkov institucij vzpostavljeno zaradi zagotavljanja, da do 31. decembra 2024 razpoložljiva finančna sredstva shem financiranja držav članic dosežejo vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na njihovem ozemlju.
42
Za dosego tega cilja člen 4(1) in člen 14, od (1) do (3), iste delegirane uredbe nacionalnemu organu za reševanje nalagata, da izračuna dolgovane prispevke z opiranjem na računovodske informacije iz potrjenih in certificiranih najnovejših računovodskih izkazov, ki so na voljo pred 31. decembrom v letu pred prispevnim obdobjem, skupaj z mnenjem, ki ga predloži zakoniti revizor ali revizijsko podjetje.
43
Če bi v zvezi s tem, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 72 sklepnih predlogov, nacionalni organi za reševanje morali upoštevati spremembo pravnega in finančnega položaja institucij v zadevnem poslovnem letu, bi težko zanesljivo izračunali redne prispevke, ki se dolgujejo v naslednjem letu, in torej uresničevali cilj, da se najkasneje do 31. decembra 2024 doseže vsaj 1 % zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na ozemlju države članice.
44
Da bi se torej nacionalnim organom za reševanje omogočil izračun prispevkov in tako uresničitev cilja Direktive 2014/59 in Delegirane uredbe 2015/63, je treba pojem „sprememba statusa“ iz člena 12(2) te delegirane uredbe razumeti široko, kot da med drugim vključuje čezmejno združitev s pripojitvijo, do katere je prišlo v prispevnem obdobju.
45
To razlago člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 potrjuje tudi cilj Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1), katere udejanjenje je ravno tako cilj Direktive 2014/59 in te delegirane uredbe.
46
V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila ustanovitev nacionalnih skladov za reševanje leta 2015, kot je določena s to direktivo in to delegirano uredbo, kombinirana s tem, da je bil leta 2016 predviden enotni sklad za reševanje držav članic, ki so del bančne unije, na podlagi Uredbe št. 806/2014, katerega cilj je bila postopna nadomestitev nacionalnih skladov za reševanje. Medvladni sporazum, ki pojasnjuje vzpostavitev tega enotnega sklada za reševanje, v členu 3(3) in (5) določa, da morajo biti tudi prispevki, ki so v skladu s členoma 103 in 104 Direktive 2014/59 prejeti pred datumom uporabe tega sporazuma, to je 1. januar 2016, preneseni na ta enotni sklad za reševanje.
47
S tega vidika pojma „sprememba statusa“ ni mogoče omejiti na spremembe institucije v državi članici z izključitvijo sprememb, ki zajemajo več držav članic, kot so čezmejne združitve s pripojitvijo. Iz istega razloga je mogoče le zavrniti trditev, da pripojena institucija ne more biti deležna ugodnosti iz sklada za reševanje države članice, v katerega je plačala redne prispevke.
48
Glede na prej navedene preudarke je treba na prvi del prvega vprašanja in na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba pojem „sprememba statusa“ v smislu člena 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 razlagati tako, da zajema transakcijo, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v okviru katere institucija med letom preneha biti pod nadzorom nacionalnega organa za reševanje zaradi čezmejne združitve s pripojitvijo matični družbi in da zato ta transakcija ne vpliva na obveznost te institucije, da plača celotne redne prispevke, ki jih dolguje iz naslova zadevnega prispevnega leta.
Drugi del prvega vprašanja
49
Predložitveno sodišče z drugim delom prvega vprašanja v bistvu sprašuje, ali je treba člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 razlagati tako, da se uporablja za položaj, v katerem je do čezmejne združitve s pripojitvijo institucije, ki ima sedež v državi članici, matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici, in posledično prenehanja te pripojene institucije prišlo leta 2015, čeprav prva država članica še ni uradno ustanovila niti nacionalnega organa za reševanje niti nacionalnega sklada in prispevki še niso bili izračunani.
50
Najprej je treba poudariti, da je bila ta delegirana uredba v vseh svojih elementih zavezujoča in se je neposredno uporabljala v vseh državah članicah od 1. januarja 2015. Zato je ta uredba veljala na dan čezmejne združitve s pripojitvijo zadevne institucije njeni matični družbi.
51
Dalje, opozoriti je treba, da Direktiva 2014/59, ki v členih od 101 do 104 državam članicam nalaga, da ustanovijo nacionalne sklade za reševanje, ki jih upravljajo nacionalni organi in se financirajo s pobiranjem prispevkov, v členu 130(1) določa, da morajo države članice do 31. decembra 2014 sprejeti in objaviti zakone in druge predpise, ki so potrebni za uskladitev s to direktivo in uporabljati te ukrepe od 1. januarja 2015.
52
Iz predložitvene odločbe je razvidno, da je italijanski ukrep, s katerim je bila v nacionalno pravo prenesena navedena direktiva, začel veljati šele 16. novembra 2015, kar pomeni, da v Italiji niti nacionalni organ za reševanje niti nacionalni sklad še nista bila formalno ustanovljena, ko je prišlo do čezmejne združitve s pripojitvijo zadevne institucije njeni matični družbi.
53
Vendar je treba poudariti, da so bile v člen 20 Delegirane uredbe 2015/63 vključene prehodne določbe, da bi se prilagodili roki za pobiranje rednih prispevkov za prvo prispevno leto, to je za leto 2015.
54
Člen 20(1) navedene delegirane uredbe namreč določa, da lahko z odstopanjem od člena 13(1) te delegirane uredbe nacionalni organi za reševanje v zvezi s prispevki, ki jih je treba plačati za leto 2015, uradno obvestijo vsako institucijo o svoji odločitvi o določitvi letnega prispevka, ki ga mora institucija plačati najpozneje do 30. novembra 2015.
55
V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, da je Banca d’Italia kot italijanski nacionalni organ za reševanje nacionalni sklad za reševanje ustanovila 18. novembra 2015 in od institucij, tudi od tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, zahtevala vplačilo rednih in izrednih prispevkov 23. in 26. novembra 2015.
56
Iz tega izhaja, da je italijanska država v svoje nacionalno pravo prenesla Direktivo 2014/59 v času, ki je v skladu s prehodnimi določbami člena 20 Delegirane uredbe 2015/63 Banca d’Italia kot nacionalnemu organu za reševanje omogočal, da v skladu s členoma 102 in 103(1) navedene direktive od institucij zahteva plačilo rednih prispevkov od leta 2015 naprej.
57
Dejstvo, da je zadevna institucija zaradi čezmejne združitve s pripojitvijo prenehala obstajati, ko je Banca d’Italia zahtevala plačilo prispevkov, v zvezi s tem ni upoštevno, ker morajo, kot je bilo že navedeno v točki 42 te sodbe, nacionalni organi za reševanje dolgovane redne prispevke izračunati z opiranjem na računovodske informacije glede potrjenih in certificiranih najnovejših računovodskih izkazov, ki so na voljo pred 31. decembrom v letu pred prispevnim obdobjem.
58
Glede na zgornje preudarke je treba na drugi del prvega vprašanja odgovoriti, da je treba člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 razlagati tako, da se uporablja za položaj, v katerem je do čezmejne združitve s pripojitvijo institucije, ki ima sedež v državi članici, matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici, in posledično prenehanje te pripojene institucije prišlo leta 2015, čeprav prva država članica še ni uradno ustanovila niti nacionalnega organa za reševanje niti nacionalnega sklada in prispevki še niso bili izračunani.
Tretje vprašanje
59
Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2014/59 in Delegirano uredbo 2015/63 razlagati tako, da je institucija v državi članici, ki je bila z združitvijo pripojena matični družbi s sedežem v drugi državi članici, preden je nacionalni organ za reševanje prve države članice vzpostavil izredni prispevek, dolžna plačati ta prispevek.
60
Banca d’Italia meni, da odgovor na to vprašanje ponuja Delegirana uredba 2015/63, zlasti njen člen 12(2). Vendar iz naslova te uredbe izhaja, da se ta nanaša na predhodne prispevke, torej letne prispevke. Poleg tega člen 12(2) navedene uredbe omenja le letni prispevek.
61
Na odgovor na tretje vprašanje je torej mogoče sklepati le iz razlage člena 104 Direktive 2014/59, ki se, kot navaja njegov naslov, nanaša na „Izredne naknadne prispevke“. Vendar niti besedilo člena 104 te direktive niti odstavki 2 in od 4 do 8 člena 103 te direktive, ki se uporabljajo za redne prispevke in na katere se sklicuje ta člen 104, ne vsebujejo nobene navedbe o datumu, ki bi moral biti referenca za določitev institucij, ki so dolžne plačati izredni prispevek in izračun njegovega zneska. Zato je treba člen 104 te direktive razlagati glede na njeno sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (glej po analogiji sodbo z dne 10. julija 2019, Bundesverband der Verbraucherzentralen und Verbraucherverbände, C‑649/17, EU:C:2019:576, točka 37 in navedena sodna praksa).
62
V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 104(1) te direktive določa, da če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za pokrivanje izgub, stroškov ali drugih izdatkov, ki nastanejo pri uporabi shem financiranja, države članice zagotovijo, da se od institucij z dovoljenjem na njihovem ozemlju poberejo izredni naknadni prispevki.
63
Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 86 in 87 sklepnih predlogov, se izredni prispevek tako razlikuje od rednega prispevka glede trenutka in namena njegovega pobiranja. Težko je namreč predvideti datum, na katerega se naložijo izredni prispevki, saj je to odvisno od datuma reševalnih transakcij, ki so razlog za primanjkljaj v nacionalnem skladu. Izrednih prispevkov torej ni mogoče načrtovati na enak način kot redne prispevke, ki se izračunajo z opiranjem na računovodske informacije iz potrjenih in certificiranih najnovejših računovodskih izkazov, ki so na voljo pred 31. decembrom v letu pred prispevnim obdobjem in se poberejo za prispevno koledarsko leto.
64
Tudi datum 31. december leta pred prispevnim obdobjem, ki je določen v členu 14(1) Delegirane uredbe 2015/63, glede na cilj izrednega prispevka ni upošteven. Namen te naknadne dajatve je namreč, da prispevajo vse institucije, ki so pod nadzorom nacionalnega organa na datum, ki se določi ob upoštevanju zlasti njihove dejanske finančne zmožnosti in njihove dejanske izpostavljenosti tveganju finančne neustreznosti na ta datum. S tega vidika tega prispevka ne more biti dolžna plačati institucija, ki na dan, ko je bilo o njem odločeno, ni bila več pod nadzorom nacionalnega organa zaradi združitve s pripojitvijo matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici.
65
Poudariti je namreč treba, da medtem ko so redni prispevek dolžne plačati vse institucije, ki so upravičene do kritja, ki ga ponuja nacionalni sistem za reševanje, vsaj del leta, je odmera izrednega prispevka instituciji, ki ni več krita s nacionalnim sistemom za reševanje, upravičena le v manjši meri s tveganjem, ki ga sistem nosi zaradi dejavnosti te institucije.
66
Glede na prej navedene preudarke je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 104 Direktive 2014/59 razlagati tako, da institucija v državi članici, ki se je združila s pripojitvijo matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici, preden je nacionalni organ za reševanje prve države članice uvedel izredni prispevek, ni dolžna plačati tega prispevka.
Stroški
67
Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:
1.
Pojem „sprememba statusa“ v smislu člena 12(2) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja je treba razlagati tako, da zajema transakcijo, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v okviru katere institucija med letom preneha biti pod nadzorom nacionalnega organa za reševanje zaradi čezmejne združitve s pripojitvijo matični družbi in da zato ta transakcija ne vpliva na obveznost te institucije, da plača celotne redne prispevke, ki jih dolguje iz naslova zadevnega prispevnega leta.
2.
Člen 12(2) Delegirane uredbe 2015/63 je treba razlagati tako, da se uporablja za položaj, v katerem je do čezmejne združitve s pripojitvijo institucije, ki ima sedež v državi članici, matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici, in posledično prenehanje te pripojene institucije prišlo leta 2015, čeprav prva država članica še ni uradno ustanovila niti nacionalnega organa za reševanje niti nacionalnega sklada in prispevki še niso bili izračunani.
3.
Člen 104 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je treba razlagati tako, da institucija v državi članici, ki se je združila s pripojitvijo matični družbi, ki ima sedež v drugi državi članici, preden je nacionalni organ za reševanje prve države članice uvedel izredni prispevek, ni dolžna plačati tega prispevka.
Podpisi
(
*1
) Jezik postopka: italijanščina.
| 33,949
| 1
|
2013/Autres actes_8/Autres actes_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,013
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 306
| 780
|
C_2013197SL.01001601.xml
10.7.2013
SL
Uradni list Evropske unije
C 197/16
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva COMP/M.6972 – BC Partners/Springer Science + Business Media)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
2013/C 197/05
1.
Komisija je 3. julija 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje BC European Capital IX („BC Fund“, Združeno kraljestvo), ki ga zastopa njegov generalni partner CIE Management IX Limited („CIE IX“, Združeno kraljestvo) in je pod končnim nadzorom podjetja BC Partners Holdings Limited („BC Partners Holdings“, Združeno kraljestvo), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad podjetjem Springer Science + Business Media AG („SSBM“, Nemčija).
2.
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
—
BC Partners Holdings deluje kot holding skladov zasebnega kapitala BC,
—
SSBM deluje na založniškem trgu na področju akademskih in strokovnih knjig ter revij za naravoslovje, tehniko in medicino.
3.
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.
4.
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.
Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov [email protected] ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6972 – BC Partners/Springer Science + Business Media na naslov:
European Commission
Directorate-General for Competition
Merger Registry
Place Madou 1
1210 Bruxelles/Brussel
BELGIQUE/BELGIË
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).
| 6,985
| 1
|
2022/02019R1842-20220619/02019R1842-20220619_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,931
| 4,217
|
Konsolidirano BESEDILO: 32019R1842 — SL — 19.06.2022
02019R1842 — SL — 19.06.2022 — 001.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
►B
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1842
z dne 31. oktobra 2019
o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti
(UL L 282 4.11.2019, str. 20)
spremenjena z:
Uradni list
št.
stran
datum
M1
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/827 z dne 20. maja 2022
L 147
25
30.5.2022
▼B
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1842
z dne 31. oktobra 2019
o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti
Člen 1
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za brezplačno dodelitev pravic v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES za obdobje trgovanja od leta 2021 do leta 2030.
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)
„povprečna raven delovanja“ pomeni za vsako podnapravo aritmetično povprečje ustreznih letnih ravni dejavnosti za dve koledarski leti pred predložitvijo poročila iz člena 3(1);
(2)
„obstoječa naprava“ pomeni obstoječo napravo, kot je opredeljena v členu 2(1) Delegirane uredbe (EU) 2019/331;
(3)
„podnaprava z referenčno vrednostjo za toploto“ pomeni podnapravo z referenčno vrednostjo za toploto, kot je opredeljena v členu 2(3) Delegirane uredbe (EU) 2019/331;
(4)
„podnaprava z referenčno vrednostjo za gorivo“ pomeni podnapravo z referenčno vrednostjo za gorivo, kot je opredeljena v členu 2(6) Delegirane uredbe (EU) 2019/331;
(5)
„obdobje dodelitve“ pomeni obdobje dodelitve, kot je opredeljeno v členu 2(15) Delegirane uredbe (EU) 2019/331;
(6)
„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (
1
).
Člen 3
Zahteve glede poročanja
1.
Upravljavci naprav, ki jim je bila v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES dodeljena brezplačna dodelitev za obdobje trgovanja od leta 2021 do leta 2030, od vključno leta 2021 naprej vsako leto poročajo o ravni dejavnosti vsake podnaprave v prejšnjem koledarskem letu. Poročilo leta 2021 vključuje podatke za dve leti pred njegovo predložitvijo.
Novi udeleženci lahko predložijo poročila iz člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 v letu po prvem dnevu delovanja.
2.
Poročilo o ravni dejavnosti mora vsebovati informacije o ravni dejavnosti za vsako podnapravo in vsakega izmed parametrov iz oddelka 1, razen 1.3(c), in oddelkov 2.3 do 2.7 Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2019/331. Poročilo o ravni dejavnosti vsebuje tudi informacije o strukturi skupine, če obstaja, v katero ta naprava spada, in o tem, ali je katera izmed podnaprav prenehala delovati.
Pristojni organ lahko od upravljavcev zahteva tudi poročanje o katerem koli od dodatnih parametrov iz Priloge IV k Delegirani uredbi (EU) 2019/331 v poročilu o ravni dejavnosti ali poročilu iz odstavka 1 navedene priloge.
3.
Poročilo o ravni dejavnosti se organu, pristojnemu za brezplačno dodelitev, vsako leto predloži do 31. marca v letih od 2021 do 2030, razen če pristojni organ določi zgodnejši rok za to predložitev. Predloži se skupaj s poročilom o preverjanju poročila o ravni dejavnosti, izdanim v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067.
Države članice lahko zahtevajo predložitev predhodnega poročila o ravni dejavnosti, ki vsebuje vse razpoložljive informacije v času predložitve. Države članice lahko določijo roke za predložitev predhodnega poročila o ravni dejavnosti.
Pristojni organ lahko začasno ustavi izdajanje brezplačnih pravic do emisije napravi, dokler se ne prepriča, da ne obstajajo nikakršne zahteve po prilagoditvi dodelitve zadevni napravi, ali dokler Komisija ne sprejme sklepa v skladu s členom 23(4) Delegirane uredbe (EU) 2019/331 v zvezi s prilagoditvami dodelitve zadevni napravi.
Kadar je to ustrezno, pristojni organ izterja vse presežne pravice, ki izhajajo iz prekomerne dodelitve, v skladu s postopkom iz člena 48(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/1122 (
2
).
Pristojni organ lahko od upravljavcev in preveriteljev zahteva, da za predložitev poročil o ravni dejavnosti uporabijo elektronske predloge ali posebne oblike datotek.
4.
Pristojni organ oceni poročilo o ravni dejavnosti iz odstavkov 1 do 3 tega člena v skladu z zahtevami iz členov 7 do 12 Delegirane uredbe (EU) 2019/331. Pristojni organ lahko izvede konservativno oceno vrednosti katerega koli parametra v kateri koli od naslednjih situacij:
(a)
upravljavec ni predložil preverjenega poročila o ravni dejavnosti do roka iz odstavka 3, izdaja pravic pa ni bila začasno ustavljena;
(b)
predložena preverjena vrednost ni skladna s to uredbo ali Delegirano uredbo (EU) 2019/331;
(c)
poročilo o ravni dejavnosti upravljavca ni bilo preverjeno v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067.
Pristojni organ napravi ne poveča dodelitve na podlagi ocene iz situacije v točki (a).
Kadar je preveritelj v poročilu o preverjanju v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/2067 ugotovil nebistvene napačne navedbe, katerih upravljavec ni odpravil pred izdajo poročila o preverjanju, pristojni organ oceni navedene napačne navedbe in izvede konservativno oceno vrednosti parametra, kadar je to mogoče. Pristojni organ obvesti upravljavca, katere popravke je treba vnesti, če sploh, v poročilo o ravni dejavnosti. Upravljavec da navedene informacije na voljo preveritelju.
Člen 4
Povprečne ravni dejavnosti
1.
Pristojni organ vsako leto določi povprečno raven dejavnosti vsake podnaprave, in sicer na podlagi poročil o ravni dejavnosti za zadevno dveletno obdobje.
2.
Povprečna raven dejavnosti novih podnaprav in novih udeležencev se ne izračuna za prva tri koledarska leta delovanja.
Člen 5
Prilagoditve brezplačne dodelitve zaradi sprememb ravni dejavnosti
1.
Pristojni organ vsako leto primerja povprečno raven dejavnosti vsake podnaprave, določeno v skladu s členom 4, s preteklo ravnjo dejavnosti, ki je bila prvotno uporabljena za določitev brezplačne dodelitve. Kadar je absolutna vrednost razlike med povprečno ravnjo dejavnosti in preteklo ravnjo dejavnosti navedene podnaprave večja od 15 %, se brezplačna dodelitev pravic za navedeno napravo prilagodi. Taka prilagoditev se uporablja od leta, ki sledi koledarskima letoma, uporabljenima za določitev povprečne ravni dejavnosti, in pod pogojem, da prilagoditev letne predhodne količine pravic do emisije, ki je bila brezplačno dodeljena tej podnapravi, znaša vsaj 100 pravic do emisije. Prilagoditev se izvede s povečanjem ali zmanjšanjem brezplačne dodelitve za zadevno podnapravo, in sicer za natanko tolikšen odstotni delež, kolikor je znašala razlika v povprečni ravni dejavnosti v primerjavi s preteklo ravnjo dejavnosti, ki je bila prvotno uporabljena za določitev brezplačne dodelitve.
2.
Kadar je bila izvedena prilagoditev v skladu z odstavkom 1, med obdobjem dodelitve, se lahko nadaljnje prilagoditve izvedejo samo, če absolutna vrednost razlike med povprečno ravnjo dejavnosti in preteklo ravnjo dejavnosti navedene podnaprave presega najbližji 5-odstotni interval preko obsega 15-odstotne razlike, ki je bil razlog za prejšnjo prilagoditev brezplačne dodelitve zadevni napravi s povečanjem ali zmanjšanjem brezplačne dodelitve za zadevno podnapravo za natanko tolikšen odstotni delež, kolikor je znašala razlika v povprečni ravni dejavnosti v primerjavi s preteklo ravnjo dejavnosti, ki je bila prvotno uporabljena za določitev brezplačne dodelitve, in pod pogojem, da prilagoditev letne predhodne količine pravic do emisije, ki so bile tej podnapravi brezplačno dodeljene, znaša vsaj 100 pravic do emisije.
3.
Če povečanje ali zmanjšanje povprečne ravni dejavnosti podnaprave ne presega več 15 % v primerjavi s preteklo ravnjo dejavnosti, ki je bila prvotno uporabljena za določitev brezplačne dodelitve, je brezplačna dodelitev pravic za navedeno podnapravo enaka prvotni dodelitvi, določeni s členom 16 ali 18 Delegirane uredbe (EU) 2019/331, začenši z letom, ki sledi koledarskima letoma, uporabljenima za določitev povprečne ravni dejavnosti.
4.
Če je podnaprava prenehala delovati, se brezplačna dodelitev tej podnapravi določi na nič od leta, ki sledi letu prenehanja dejavnosti.
5.
Za nove podnaprave in nove udeležence se za prva tri koledarska leta delovanja brezplačna dodelitev pravic do emisije ne prilagodi. Za prvo in drugo koledarsko leto delovanja se brezplačna dodelitev pravic do emisije določi na podlagi ravni dejavnosti vsakega izmed teh dveh let, za tretje koledarsko leto delovanja pa se brezplačna dodelitev pravic do emisije določi na podlagi pretekle ravni dejavnosti, ki se je uporabila za brezplačno dodelitev.
6.
Končna letna količina pravic do emisije, ki se napravi dodeli brezplačno, je vsota pravic do emisije vseh podnaprav, izračunana v skladu s členom 16 ali 18, kot je ustrezno, Delegirane uredbe (EU) 2019/331.
Člen 6
Druge spremembe v delovanju naprave
1.
Kadar upravljavec na podlagi podatkov, predloženih v poročilu o ravni dejavnosti, in kakršnih koli drugih dodatnih podatkov, ki jih je zahteval pristojni organ, dokaže, da zmanjšanje ravni dejavnosti podnaprave, za katero je bila količina brezplačno dodeljenih pravic določena na podlagi referenčne vrednosti za toploto ali gorivo, ni povezano s spremembo ravni proizvodnje podnaprave, temveč mu je botrovala povečana energijska učinkovitost te podnaprave v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki je v primerjavi z energijsko učinkovitostjo na podlagi poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih za več kot 15 % večja, se brezplačna dodelitev ne prilagodi.
2.
Kadar na zahtevo pristojnega organa upravljavec na podlagi podatkov, predloženih v poročilu o ravni dejavnosti, in kakršnih koli drugih dodatnih podatkov, ki jih je zahteval pristojni organ, ne uspe dokazati, da je povečanje ravni dejavnosti podnaprave, za katero je bila količina brezplačno dodeljenih pravic določena na podlagi referenčne vrednosti za toploto ali gorivo, povezano s spremembo ravni proizvodnje podnaprave in da mu ni botrovalo zmanjšanje energijske učinkovitosti te podnaprave v skladu z odstavkom 3 tega člena, ki v primerjavi z energijsko učinkovitostjo na podlagi poročila o izhodiščnih podatkih ali poročila o podatkih o novih udeležencih znaša več kot 15 %, lahko pristojni organ zavrne prilagoditev brezplačne dodelitve.
3.
Za podnaprave z referenčno vrednostjo za toploto in podnaprave z referenčno vrednostjo za gorivo se sprememba energijske učinkovitosti določi tako, da se količnike količine toplote ali goriva, uporabljene za proizvodnjo vsakega proizvoda, in količine proizvodnje teh podnaprav, navedene v poročilu o izhodiščnih podatkih, primerja s stanjem po spremembi delovanja podnaprave. Taka določitev energijske učinkovitosti se izvede za proizvodnjo vsakega proizvoda, zajetega v vsaki oznaki PRODCOM podnaprave s seznama iz člena 2(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3924/91 (
3
).
V skladu s prvim pododstavkom tega odstavka se količine toplote in goriva, uporabljene za proizvodnjo vsakega proizvoda določijo v skladu z metodologijami iz načrta metodologije spremljanja, kot je odobren v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) 2019/331.
4.
Kadar je v poročilu o ravni dejavnosti, predloženem v skladu s členom 3, navedeno, da se je drseče dveletno povprečje parametra iz člena 16(5), členov 19, 20, 21 ali 22 Delegirane uredbe (EU) 2019/331, ki niso ravni dejavnosti, spremenilo za več kot 15 % za eno od podnaprav v primerjavi z vrednostmi, uporabljenimi za določitev začetne ravni brezplačne dodelitve, se brezplačna dodelitev pravic za to napravo prilagodi, začenši z letom, ki sledi dvema letoma, uporabljenima za določitev spremembe parametrov, pod pogojem, da prilagoditev letne predhodne količine pravic do emisije, ki je bila podnapravi dodeljena brezplačno, znaša vsaj 100 pravic do emisije, in sicer s povečanjem ali zmanjšanjem brezplačne dodelitve za zadevno podnapravo z uporabo nove natančne vrednosti parametra.
Člen 7
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
(
1
) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).
(
2
) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije (UL L 177, 2.7.2019, str. 3).
(
3
) Uredba Sveta (EGS) št. 3924/91 z dne 19. decembra 1991 o uvedbi analize industrijske proizvodnje na ravni Skupnosti (UL L 374, 31.12.1991, str. 1).
| 12,678
| 1
|
2014/32014R0691_1/32014R0691_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,014
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 1,153
| 2,856
|
L_2014183SL.01000601.xml
24.6.2014
SL
Uradni list Evropske unije
L 183/6
IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 691/2014
z dne 23. junija 2014
o izvajanju člena 17(1) Uredbe (EU) št. 224/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 224/2014 z dne 10. marca 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Srednjeafriški republiki (1) in zlasti člena 17(1) navedene uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Svet je 10. marca 2014 sprejel Uredbo (EU) št. 224/2014.
(2)
Odbor za sankcije, ustanovljen z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VSZN) 2127 (2013), je 9. maja 2014 na seznam oseb in subjektov, za katere veljajo ukrepi iz odstavkov 30 in 32 Resolucije VSZN 2134 (2014), vključil tri osebe.
(3)
Prilogo I k Uredbi (EU) št. 224/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Osebe s seznama iz Priloge k tej uredbi se dodajo na seznam iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 224/2014.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Luxembourgu, 23. junija 2014
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
(1) UL L 70, 11.3.2014, str. 1.
PRILOGA
Osebe iz člena 1
1. FRANÇOIS YANGOUVONDA BOZIZÉ
PRIIMEK: BOZIZÉ
IME: François Yangouvonda
ALIAS: Bozize Yangouvonda
DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 14. oktober 1946/Mouila, Gabon
POTNI LIST/PODATKI ZA UGOTAVLJANJE IDENTITETE: Sin Martine Kofio
UVRSTITEV NA SEZNAM/UTEMELJITEV: Sodelovanje pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost Srednjeafriške republike, ali zagotavljanje podpore tem dejanjem: Bozizé je po državnem udaru 24. marca 2013 zagotavljal finančno in materialno podporo pripadnikom milice, ki si prizadevajo za destabilizacijo trenutne tranzicije in njegov ponovni prevzem oblasti. François Bozizé je skupaj s svojimi podporniki spodbujal k napadu na Bangui 5. decembra 2013. Razmere v Srednjeafriški republiki so se po napadu, ki so ga 5. decembra 2013 v Banguiju izvedle sile „anti-balaka“ in v katerem je umrlo več kot 700 ljudi, drastično poslabšale. Bozizé od takrat poskuša izvajati operacije za destabilizacijo in združiti milice „anti-balaka“ ter na ta način ohranjati napetost v glavnem mestu Srednjeafriške republike. Bozizé si je prizadeval za reorganizacijo več segmentov srednjeafriških oboroženih sil, ki so se po državnem udaru razkropili po podeželju. Sile, zveste Bozizéju, so vpletene v povračilne napade na muslimansko prebivalstvo v Srednjeafriški republiki. Bozizé je svojo milico pozval, naj nadaljuje s krutimi dejanji zoper sedanji režim in islamiste.
2. NOURREDINE ADAM
PRIIMEK: ADAM
IME: Nourredine
ALIAS: Nourredine Adam; Nureldine Adam; Nourreldine Adam; Nourreddine Adam
DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 1970/Ndele, Srednjeafriška republika
Drugi možni datumi rojstva: 1969, 1971
POTNI LIST/PODATKI ZA UGOTAVLJANJE IDENTITETE:
UVRSTITEV NA SEZNAM/UTEMELJITEV: Sodelovanje pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost Srednjeafriške republike, ali zagotavljanje podpore tem dejanjem: Noureddine je eden od prvih voditeljev skupine Séléka. Je obenem general in predsednik ene od oboroženih uporniških skupin Séléke, in sicer centralne PJCC, skupine z uradnim nazivom Konvencija domoljubov za pravičnost in mir, katere kratica je tudi CPJP (Convention des patriotes pour la justice et la paix). Kot nekdanji vodja „fundamentalne“ frakcije Konvencije domoljubov za pravičnost in mir (CPJP/F) je bil vojaški koordinator ex-Séléke med ofenzivami v času prejšnjega upora v Srednjeafriški republiki, ki je trajal od začetka decembra 2012 do marca 2013. Brez sodelovanja Noureddina Séléki verjetno ne bi uspelo vreči z oblasti nekdanjega predsednika Srednjeafriške republike Françoisa Bozizéja. Odkar je bila 20. januarja 2014 za začasno predsednico imenovana Catherine Samba-Panza, je Noureddine eden od glavnih načrtovalcev taktičnega umika ex-Séléke v Sibut, njegov cilj pa je uresničitev načrta o oblikovanju muslimanskega oporišča na severu države. Svojim silam je jasno naročil, naj ne upoštevajo navodil prehodne vlade in vojaških voditeljev mednarodne podporne misije v Srednjeafriški republiki pod afriškim vodstvom (MISCA). Noureddine dejavno poveljuje ex-Séléki, nekdanjim silam Séléke, ki jih je septembra 2013 razpustil Djotodia, ter vodi operacije, usmerjene proti krščanskim soseskam, in še naprej zelo podpira in usmerja pripadnike ex-Séléke, ki delujejo v Srednjeafriški republiki.
Sodelovanje pri načrtovanju, vodenju ali zagrešitvi dejanj, s katerimi se krši veljavno mednarodno pravo v zvezi s človekovimi pravicami ali mednarodno humanitarno pravo: Potem ko je Séléka 24. marca 2013 prevzela nadzor nad Banguijem, je bil Nourredine Adam imenovan za ministra za varnost, nato pa za generalnega direktorja „izrednega odbora za obrambo demokratičnih dosežkov“ (Comité extraordinaire de défense des acquis démocratiques – CEDAD, to je zdaj že nedelujoča obveščevalna služba Srednjeafriške republike). Nourredine Adam je uporabljal CEDAD kot svojo osebno politično policijo, ki je izvedla številne samovoljne aretacije, mučenja in usmrtitve po hitrem postopku. Poleg tega je bil Noureddine eden od ključnih akterjev, odgovornih za krvavo operacijo v Boy Rabu. Sile Séléke so avgusta 2013 napadle Boy Rabe, srednjeafriško sosesko, ki velja za oporišče podpornikov Françoisa Bozizéja in njegove etnične skupine. Pod pretvezo, da iščejo skladišča orožja, so pripadniki Séléke domnevno pobili številne civiliste in nato divje ropali. Ko so se ti napadi razširili na druge četrti, je na tisoče prebivalcev zavzelo mednarodno letališče, ki se je zaradi prisotnosti francoskih vojakov zdelo varno zatočišče, in zasedlo vzletno stezo.
Podpora oboroženim skupinam ali kriminalnim združbam s pomočjo nezakonitega izkoriščanja naravnih virov: Nourredine Adam je imel v začetku leta 2013 pomembno vlogo v mrežah financiranja ex-Séléke. Potoval je v Saudovo Arabijo, Katar in Združene arabske emirate, kjer je zbiral sredstva za nekdanji upor. Deloval je tudi kot posrednik pri čadski mreži preprodaje diamantov, ki je potekala med Srednjeafriško republiko in Čadom.
3. LEVY YAKETE
PRIIMEK: YAKETE
IME: Levy
ALIAS: Levi Yakite; Levy Yakite
DATUM ROJSTVA/KRAJ ROJSTVA: 14. avgust 1964/Bangui, Srednjeafriška republika
Drug možen datum rojstva: 1965
POTNI LIST/PODATKI ZA UGOTAVLJANJE IDENTITETE: Sin Pierra Yakétéja in Joséphine Yamazon
UVRSTITEV NA SEZNAM/UTEMELJITEV: Sodelovanje pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost Srednjeafriške republike, ali zagotavljanje podpore tem dejanjem: Yakete je 17. decembra 2013 postal politični koordinator novoustanovljene uporniške skupine „anti-balaka“ – ljudskega odporniškega gibanja za reformo Srednjeafriške republike. Neposredno je bil vpleten v odločitve uporniške skupine, ki je sodelovala pri dejanjih, ki so ogrožala mir, stabilnost in varnost v Srednjeafriški republiki, zlasti 5. decembra 2013 in od takrat naprej. Poleg tega je bila ta skupina izrecno navedena kot storilka takih dejanj v resolucijah VSZN 2127, 2134 in 2149. Yakete je bil obdolžen izdaje ukazov za prijetje oseb, povezanih s skupino Séléka, pozivov k napadom na ljudi, ki ne podpirajo predsednika Bozizéja, in novačenja mladih pripadnikov milice, da bi z mačetami napadali nasprotnike režima. Po marcu 2013 je ostal v krogu Françoisa Bozizéja in se pridružil fronti za ponovno vzpostavitev ustavnega reda v Srednjeafriški republiki (Front pour le Retour à l'Ordre Constitutionnel en CentrAfrique – FROCCA), katere namen je odstavljenega predsednika s kakršnimi koli potrebnimi sredstvi vrniti na oblast. Konec poletja 2013 je potoval v Kamerun in Benin, kjer je skušal novačiti ljudi za boj proti Séléki. Septembra 2013 je poskušal ponovno prevzeti nadzor nad operacijami pod vodstvom Bozizéju naklonjenih borcev v mestih in vaseh okoli Bossangoe. Yakete je tudi osumljen spodbujanja razdeljevanja mačet mladim nezaposlenim kristjanom, da bi ti lažje napadali muslimane.
| 9,162
| 1
|
2023/02013R0575-20230628_1/02013R0575-20230628_SL.txt_28
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,254
| 15,751
|
3.
Institucije določijo obseg celotnega preostalega zneska iz točke (d) odstavka 1,
►C2
za katerega se uporablja člen 472(11), ◄ tako da znesek iz točke (a) tega odstavka delijo z zneskom iz točke (b) tega odstavka:
(a)
znesek neposrednih in posrednih deležev instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz točke (b) člena 470(2);
(b)
vsota zneskov iz točk (a) in (b) člena 470(2).
▼M7
Člen 469a
Odstopanje od odbitkov od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala za nedonosne izpostavljenosti
Z odstopanjem od točke (m) člena 36(1) institucije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne odbijejo ustreznega zneska nezadostnega kritja za nedonosne izpostavljenosti, če je izpostavljenost nastala pred 26. aprilom 2019.
Kadar institucija pogoje za izpostavljenost, ki je nastala pred 26. aprilom 2019, spremeni tako, da se izpostavljenost institucije do dolžnika poveča, se šteje, da je izpostavljenost nastala na dan začetka veljavnosti spremembe, in odstopanje iz prvega pododstavka zanjo preneha veljati.
▼B
Člen 470
Izvzetje iz odbitka od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
1.
Za namene tega člena zadevne postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala vključujejo postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije, izračunane po uporabi določb iz členov 32 do 35 ter po odbitkih v skladu s točkami (a) do (h), (k)(ii) do (v) in (l) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik.
2.
Z odstopanjem od člena 48(1) institucije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 ne odbijajo postavk iz točk (a) in (b) tega odstavka, ki skupaj znašajo enako ali manj kot 15 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije:
(a)
odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter skupaj znašajo enako ali manj kot 10 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala institucije;
(b)
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, njene neposredne, posredne in sintetične deleže v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala tega subjekta, ki skupaj znašajo enako ali manj kot 10 % zadevnih postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala.
3.
Z odstopanjem od člena 48(4) se za postavke, izvzete iz odbitkov v skladu z odstavkom 2 tega člena, uporabi utež tveganja 250 %. Za postavke iz točke (b) odstavka 2 tega člena veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kjer je primerno.
Člen 471
Izvzetje iz odbitka deležev v lastniški kapital zavarovalnic od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala
▼M8
1.
Z odstopanjem od člena 49(1) se lahko institucije v obdobju od 31. decembra 2018 do 31. decembra 2024 odločijo, da ne odbijejo deležev v lastniški kapital zavarovalnic, pozavarovalnic in zavarovalnih holdingov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
pogoji iz točk (a) in (e) člena 49(1);
(b)
pristojni organi so zadovoljni z ravnijo kontrole tveganj in postopki finančne analize, ki jih je institucija sprejela izrecno za nadzor naložbe v družbo ali holding;
(c)
delež lastniškega kapitala institucije v zavarovalnico, pozavarovalnico ali zavarovalni holding ne presega 15 % instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki jih je izdala zadevna zavarovalna družba, na dan 31. decembra 2012 in v obdobju od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2024;
(d)
znesek deleža lastniškega kapitala, ki se ne odbije, ne presega zneska v instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala zavarovalnice, pozavarovalnice ali zavarovalnega holdinga, ki ga ima institucija na dan 31. decembra 2012.
▼B
2.
Deleži lastniškega kapitala, ki se ne odbijejo v skladu z odstavkom 1, se štejejo za izpostavljenosti, dodeli pa se jim utež tveganja 370 %.
Člen 472
Postavke, ki se ne odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala
1.
Z odstopanjem od točke (c) člena 33 in točk (a) do (i) člena 36(1) institucije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 uporabljajo ta člen za preostale zneske postavk iz drugega pododstavka člena 468(4) ter točk (b) in (d) člena 469(1), kot je ustrezno.
2.
Preostali zneski prilagoditev vrednotenja na izvedene finančne obveznosti, ki izhajajo iz kreditnega tveganja same institucije, se ne odbijejo.
3.
Institucije za preostali znesek izgub tekočega poslovnega leta, navedene v točki (a) člena 36(1), uporabljajo naslednje:
(a)
pomembne izgube se odbijejo od postavk temeljnega kapitala;
(b)
izgube, ki niso pomembne, se ne odbijejo.
4.
Institucije odbijejo preostali znesek neopredmetenih sredstev iz člena 36(1)(b) od postavk temeljnega kapitala.
5.
Preostali znesek odloženih terjatev za davek iz točke (c) člena 36(1) se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja 0 %.
6.
Polovica preostalega zneska postavk iz člena 36(1)(d) se odbije od postavk temeljnega kapitala, polovica pa od postavk dodatnega kapitala.
7.
Preostali znesek sredstev pokojninskega sklada z določenimi pravicami iz člena 36(1)(e) se ne odbije od katere koli sestavine kapitala ter se vključi v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala v obsegu, kot bi se znesek priznal za temeljni kapital v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos za točke (a) do (ca) člena 57 Direktive 2006/48/ES.
8.
Institucije za preostali znesek deležev v lastne instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala iz člena 36(1)(f) uporabljajo naslednje:
(a)
znesek neposrednih deležev se odbije od postavk temeljnega kapitala;
(b)
znesek posrednih in sintetičnih deležev, vključno z instrumenti navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
9.
Če ima institucija vzajemni navzkrižni delež s subjektom iz točke (g) člena 36(1), institucije za preostali znesek deleža instrumentov navadnega lastniškega temeljnega kapitala subjekta finančnega sektorja uporabijo naslednje:
(a)
če institucija v tem subjektu finančnega sektorja nima pomembne naložbe, se znesek njenega deleža v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (h) člena 36(1);
(b)
če ima institucija v tem subjektu finančnega sektorja pomembno naložbo, se znesek njenega deleža v instrumentih navadnega lastniškega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava
►C2
kot znesek iz točke (i) člena 36(1). ◄
10.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (h) člena 36(1) uporabljajo naslednje:
(a)
polovica zneskov za odbitek, ki se nanašajo na neposredne deleže, se odbije od postavk temeljnega kapitala, polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
(b)
zneski, ki se nanašajo na posredne in sintetične deleže, se ne odbijejo, zanje pa se uporabijo uteži tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, poleg tega zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
11.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (i) člena 36(1) uporabljajo naslednje:
(a)
polovica zneskov za odbitek, ki se nanašajo na neposredne deleže, se odbije od postavk temeljnega kapitala, polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
(b)
zneski, ki se nanašajo na posredne in sintetične deleže, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3, poleg tega zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Člen 473
Uvedba sprememb mednarodnega računovodskega standarda 19
1.
Z odstopanjem od člena 481 lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2018 institucijam, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002, dovolijo da k svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo ustrezen znesek v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena, kot je ustrezno, ki ga pomnožijo s faktorjem, v skladu z odstavkom 4.
2.
Ustrezni znesek se izračuna tako, da se od zneska, izračunanega v skladu z (a), odbije znesek, izračunan v skladu z (b):
(a)
institucije v skladu z Uredbo (ES) št. 1126/2008 (
28
) določijo vrednosti sredstev svojih pokojninskih skladov ali načrtov z določenimi pravicami, kot so bile spremenjene z Uredbo (EU) št. 1205/2011 (
29
). Nato od vrednosti teh sredstev odbijejo vrednosti obveznosti iz istih skladov ali načrtov, določene v skladu z istimi računovodskimi pravili;
(b)
institucije določijo vrednosti sredstev svojih pokojninskih skladov ali načrtov z določenimi pravicami v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1126/2008. Nato od vrednosti teh sredstev odbijejo vrednosti obveznosti iz istih skladov ali načrtov, določene v skladu z istimi računovodskimi pravili.
3.
Znesek, določen v skladu z odstavkom 2, je omejen na znesek, ki ga pred 1. januarja 2014 ni bilo treba odbiti od kapitala v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos Direktive 2006/48/ES, če bi ti nacionalni ukrepi za prenos v zadevni državi članici izpolnjevali pogoje za obravnavo iz člena 481 te uredbe.
4.
Uporabljajo se naslednji faktorji:
(a)
1 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
0,8 v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
0,6 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
(d)
0,4 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;
(e)
0,2 v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018.
5.
Institucije razkrijejo vrednosti sredstev in obveznosti, izračunane v skladu z odstavkom 2, v svojih objavljenih računovodskih izkazih.
▼M4
Člen 473a
Uvedba MSRP 9
▼M11
1.
Z odstopanjem od člena 50 in do konca prehodnih obdobij iz odstavkov 6 in 6a tega člena, lahko naslednji subjekti navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo znesek, izračunan v skladu s tem odstavkom:
▼M4
(a)
institucije, ki pripravljajo svoje računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002;
(b)
institucije, ki v skladu s členom 24(2) te uredbe izvajajo vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk ter določitev kapitala skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002;
(c)
institucije, ki izvajajo vrednotenje aktivnih in zunajbilančnih postavk skladno z računovodskimi standardi na podlagi Direktive 86/635/EGS ter pri tem uporabijo model za pričakovane kreditne izgube, ki je enak tistemu, ki se uporablja pri mednarodnih računovodskih standardih, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.
▼M11
Znesek iz prvega pododstavka, se izračuna kot vsota naslednjega:
(a)
pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, se znesek (ABSA) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
A2,SA
=
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2;
A4,SA
=
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3;
=
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020;
=
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje;
f1
=
veljavni faktor, določen v odstavku 6;
f2
=
veljavni faktor, določen v odstavku 6a;
t1
=
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A2,SA;
t2
=
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska A4,SA;
t3
=
povečanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi odbitka davka od zneska ;
(b)
pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, se znesek (ABIRB) izračuna v skladu z naslednjo formulo:
pri čemer je:
A2,IRB
=
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 2 in prilagojen v skladu s točko (a) odstavka 5;
A4,IRB
=
znesek, izračunan v skladu z odstavkom 4 na podlagi zneskov, izračunanih v skladu z odstavkom 3 in prilagojenih v skladu s točkama (b) in (c) odstavka 5;
;
=
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na dan 1. januarja 2020. Kadar je rezultat izračuna negativen, institucija določi, da je vrednost nič;
=
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na datum začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje, zmanjšana za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe. ▼M4
2.
Institucije zneska A2,SA in A2,IRB iz točk (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 kot večjega od zneskov iz točk (a) in (b) tega odstavka ločeno izračunajo za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:
(a)
nič;
(b)
znesek, izračunan v skladu s točko (i), zmanjšan za znesek, izračunan v skladu s točko (ii):
(i)
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, ki se določijo v skladu z odstavkom 5.5.5 MSRP 9 kot je določeno v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1126/2008 (v nadaljnjem besedilu: Priloga v zvezi z MSRP 9), in zneska popravka vrednosti za izgubo za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, ki se določijo v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2018 ali na dan začetka uporabe MSRP 9;
(ii)
skupni znesek izgub zaradi oslabitve finančnih sredstev, razvrščenih kot posojila in terjatve, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, kot so opredeljena v odstavku 9 MRS 39, razen kapitalskih instrumentov in enot ali deležev v kolektivnih naložbenih podjemih, določenih v skladu z odstavki 63, 64, 65, 67, 68 in 70 MRS 39, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (ES) št. 1126/2008, na dan 31. decembra 2017 ali na dan pred začetkom uporabe MSRP 9.
3.
Institucije znesek, za katerega znesek iz točke (a) presega znesek iz točke (b) izračunajo ločeno za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, in za svoje izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3:
▼M11
(a)
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A Priloge v zvezi z MSRP 9, na datum poročanja, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9;
(b)
vsota pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe– brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, na dan 1. januarja 2020 ali na dan začetka uporabe MSRP 9, kar je pozneje.
▼M4
4.
Za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 3, pri katerih znesek, določen v skladu s točko (a) odstavka 3, presega znesek iz točke (b) odstavka 3, institucije določijo, da je vrednost A4,SA enaka razliki med tema zneskoma, v nasprotnem primeru pa določijo, da je vrednost A4,SA enaka nič.
Za izpostavljenosti, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, pri katerih znesek, določen v skladu s točko (a) odstavka 3, po uporabi točke (b) odstavka 5, presega znesek za te izpostavljenosti iz točke (b) odstavka 3 po uporabi točke (c) odstavka 5, institucije določijo, da je vrednost A4,IRB enaka razliki med tema zneskoma, v nasprotnem primeru pa določijo, da je vrednost A4,IRB enaka nič.
5.
Pri izpostavljenostih, za katere se uporablja utež tveganja v skladu s poglavjem 3 naslova II dela 3, institucije uporabijo odstavke 2 do 4, kot sledi:
(a)
za izračun A2,IRB institucije zmanjšajo vsak znesek, izračunan v skladu s točkama (b)(i) in (ii) odstavka 2 tega člena, za vsoto zneskov pričakovanih izgub, izračunano v skladu s členom 158(5), (6) in (10) na dan 31. decembra 2017 ali na dan pred začetkom uporabe MSRP 9. Kadar je rezultat izračuna zneska iz točke (b)(i) odstavka 2 tega člena negativna vrednost, institucija določi to vrednost zneska na nič. Kadar je rezultat izračuna zneska iz točke (b)(ii) odstavka 2 tega člena negativna vrednost, institucija določi vrednost tega zneska na nič;
▼M11
(b)
institucije nadomestijo znesek, izračunan v skladu s točko (a) odstavka 3 tega člena, z vsoto pričakovanih kreditnih izgub v 12-mesečnem obdobju, določenih v skladu z odstavkom 5.5.5 Priloge v zvezi z MSRP 9, in zneska popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja, določene v skladu z odstavkom 5.5.3 Priloge v zvezi z MSRP 9, brez upoštevanja popravka vrednosti za pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja za finančna sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo, kot so opredeljena v Dodatku A k Prilogi v zvezi z MSRP 9, in – kadar se uporablja člen 468 te uredbe – brez pričakovanih kreditnih izgub, določenih za izpostavljenosti, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu z odstavkom 4.1.2 A Priloge v zvezi z MSRP 9, zmanjšano za vsoto zneskov pričakovanih izgub za iste izpostavljenosti, izračunanih v skladu s členom 158(5), (6) in (10) te uredbe, na datum poročanja. 6.
Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f1:
(a)
0,7 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
(b)
0,5 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
(c)
0,25 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
(d)
0 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024.
Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (d) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.
Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (d) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.
▼M11
6a.
Institucije pri izračunu zneskov ABSA oziroma ABIRB iz točke (a) oziroma (b) drugega pododstavka odstavka 1 uporabljajo naslednje faktorje f2:
(a)
1 v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
(b)
1 v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
(c)
0,75 v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
(d)
0,5 v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023;
(e)
0,25 v obdobju od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.
Institucije, katerih poslovno leto se začne po 1. januarju 2020, vendar pred 1. januarjem 2021, datume iz točk (a) do (e) iz prvega pododstavka prilagodijo svojemu poslovnemu letu, prilagojene datume pa sporočijo pristojnemu organu in jih javno razkrijejo.
Institucije, ki začnejo računovodske standarde iz odstavka 1 uporabljati 1. januarja 2021 ali po tem datumu, uporabijo ustrezne faktorje v skladu s točkami (b) do (e) prvega pododstavka, začenši s faktorjem, ki ustreza letu prve uporabe teh računovodskih standardov.
▼M4
7.
Kadar institucija navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu doda znesek v skladu z odstavkom 1 tega člena, preračuna vse zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU, ki se nanašajo na katero od spodnjih postavk, ne da bi upoštevala učinke rezervacij za pričakovane kreditne izgube, ki jih je dodala navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu, na zadevne postavke:
(a)
znesek odloženih terjatev za davek, ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s točko (c) člena 36(1) ali je tehtan z utežjo tveganja v skladu s členom 48(4);
(b)
vrednost izpostavljenosti, določeno v skladu s členom 111(1), pri čemer se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja, za katere se zmanjša vrednost izpostavljenosti, pomnožijo z naslednjim prilagoditvenim faktorjem (sf):
pri čemer je:
ABSA = znesek, izračunan v skladu s točko (a) drugega pododstavka odstavka 1;
RASA = skupni znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja;
(c)
znesek postavk dodatnega kapitala, izračunan v skladu s točko (d) člena 62.
▼M11
7a.
Z odstopanjem od točke (b) odstavka 7 tega člena lahko institucije pri preračunu zahtev iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU dodelijo utež tveganja 100 % zneska ABSA iz točke (a) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena. Za namene izračuna mere skupne izpostavljenosti iz člena 429(4) te uredbe institucije dodajo zneska ABSA in ABIRB iz točk (a) in (b) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena k meri skupne izpostavljenosti.
Institucije lahko samo enkrat izberejo, ali bodo uporabile izračun iz točke (b) odstavka 7 ali izračun iz prvega pododstavka tega odstavka. Institucije svojo odločitev razkrijejo.
▼M11
8.
Institucije, ki se odločijo za uporabo prehodne ureditve iz tega člena, v obdobjih iz odstavkov 6 in 6a tega člena poleg razkritja zahtevanih informacij iz dela 8 tudi poročajo pristojnim organom in razkrijejo tudi zneske kapitala, navadnega lastniškega temeljnega kapitala in temeljnega kapitala, količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, količnik temeljnega kapitala, količnik skupnega kapitala in količnik finančnega vzvoda, ki bi jih imele, če ne bi uporabile tega člena.
9.
Institucija se odloči, ali bo v prehodnem obdobju uporabila ureditev iz tega člena, in o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. Kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju spremeni svojo odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.
Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 4, in v tem primeru o svoji odločitvi do 1. februarja 2018 obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A4,SA, A4,IRB, , , , t2 in t3 iz odstavka 1 na nič. Kadar institucija dobi predhodno dovoljenje pristojnega organa, lahko v prehodnem obdobju spremeni svojo odločitev. Institucije javno razkrijejo vsako odločitev, sprejeto v skladu s tem pododstavkom.
▼M11
Institucija, ki se je odločila, da bo uporabila prehodno ureditev iz tega člena, se lahko odloči, da ne bo uporabila odstavka 2, in v tem primeru o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojni organ. V takšnem primeru institucija določi A2,SA, A2,IRB in t1 iz odstavka 1 na nič. Institucija lahko spremeni svojo odločitev v prehodnem obdobju, če je prejela predhodno dovoljenje pristojnega organa.
Pristojni organi vsaj enkrat na leto uradno obvestijo EBA o uporabi tega člena s strani institucij pod njihovim nadzorom.
▼M4
10.
EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 do 30. junija 2018 pripravi smernice glede zahtev po razkritju iz tega člena.
▼B
Pododdelek 2
Odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala
Člen 474
Odbitki od postavk dodatnega temeljnega kapitala
Z odstopanjem od člena 56 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 velja naslednje:
(a)
institucije od postavk dodatnega temeljnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od zneskov, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 56;
(b)
institucije uporabijo zahteve iz člena 475 za preostale zneske postavk, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 56.
Člen 475
Postavke, ki se ne odbijejo od postavk dodatnega temeljnega kapitala
▼C2
1.
Z odstopanjem od člena 56 se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 zahteve iz tega člena uporabljajo za preostale zneske iz točke (b) člena 474.
▼B
2.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (a) člena 56 uporabljajo naslednje:
(a)
neposredni deleži v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala se po knjigovodski vrednosti odbijejo od postavk temeljnega kapitala;
(b)
posredni in sintetični deleži v lastne instrumente dodatnega temeljnega kapitala, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega temeljnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
3.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (b) člena 56 uporabljajo naslednje:
(a)
če institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev teh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (c) člena 56;
(b)
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev teh instrumentov dodatnega temeljnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (d) člena 56.
4.
Institucije za preostale zneske postavk iz točk (c) in (d) člena 56 uporabljajo naslednje:
(a)
polovica zneska, ki se nanaša na neposredne deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 56, se odbije od postavk temeljnega kapitala, druga polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
(b)
znesek, ki se nanaša na posredne in sintetične deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 56, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
Pododdelek 3
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
Člen 476
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
Z odstopanjem od člena 66 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 velja naslednje:
(a)
institucije od postavk dodatnega kapitala odbijejo veljavni odstotek iz člena 478 od zneskov, ki jih je treba
►C2
odbiti ◄ v skladu s členom 66;
(b)
institucije uporabijo zahteve iz člena 477 za preostale zneske, ki jih je treba odbiti v skladu s členom 66.
Člen 477
Odbitki od postavk dodatnega kapitala
1.
Z odstopanjem od člena 66 se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 zahteve iz tega člena uporabljajo za preostale zneske iz točke (b) člena 476.
2.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (a) člena 66 uporabljajo naslednje:
(a)
neposredni deleži v lastne instrumente dodatnega kapitala se po knjigovodski vrednosti odbijejo od postavk dodatnega kapitala;
(b)
posredni in sintetični deleži v lastne instrumente dodatnega kapitala, vključno z lastnimi instrumenti dodatnega kapitala, ki bi jih institucija lahko bila obvezana kupiti na podlagi obstoječe ali pogojne pogodbene obveznosti, se ne odbijejo in se zanje uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanje veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
3.
Institucije za preostale zneske postavk iz točke (b) člena 66 uporabljajo naslednje:
(a)
če institucija nima pomembne naložbe v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev instrumentov dodatnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (c) člena 66;
(b)
če ima institucija pomembno naložbo v subjektu finančnega sektorja, s katero ima vzajemni navzkrižni delež, se znesek neposrednih, posrednih in sintetičnih deležev instrumentov dodatnega kapitala zadevnega subjekta obravnava kot znesek iz točke (d) člena 66.
4.
Institucije za preostale zneske postavk iz točk (c) in (d) člena 66 uporabljajo naslednje:
(a)
polovica zneska, ki se nanaša na neposredne deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 66, se odbije od postavk temeljnega kapitala, druga polovica pa od postavk dodatnega kapitala;
(b)
znesek, ki se nanaša na posredne in sintetične deleže, ki ga je treba odbiti v skladu s točkama (c) in (d) člena 66, se ne odbije in se zanj uporabi utež tveganja v skladu s poglavjem 2 ali 3 naslova II dela 3 ter zanj veljajo zahteve iz naslova IV dela 3, kot je ustrezno.
▼M15
Pododdelek 3a
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
Člen 477a
Odbitki od postavk kvalificiranih obveznosti
1.
Z odstopanjem od člena 72e(4) in do 31. decembra 2024 lahko organ za reševanje nadrejene institucije, potem ko ustrezno upošteva mnenje organov za reševanje ali ustreznih organov tretjih držav zadevnih podrejenih družb, dovoli, da se prilagojeni znesek mi izračuna z uporabo naslednje opredelitve ri in wi:
ri
=
skupna kapitalska zahteva, ki temelji na tveganju in se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če je ta zahteva izpolnjena z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za kapital;
wi
=
skupna zahteva temeljnega kapitala, ki ne temelji na tveganju in se uporablja za podrejeno družbo i v tretji državi, v kateri ima sedež, če je ta zahteva izpolnjena z instrumenti, ki bi se na podlagi te uredbe šteli za temeljni kapital.
2.
Organ za reševanje lahko izda dovoljenje iz odstavka 1, kadar ima podrejena družba sedež v tretji državi, ki še nima veljavne lokalne ureditve za reševanje, če je izpolnjen vsaj eden izmed naslednjih pogojev:
(a)
ni trenutne ali predvidene pomembne praktične ali pravne ovire za takojšnji prenos sredstev s podrejene družbe na nadrejeno institucijo;
(b)
ustrezni organ tretje države podrejene družbe je organu za reševanje nadrejene institucije predložil mnenje, da bi se lahko sredstva, enaka znesku, ki ga mora podrejena družba odbiti v skladu s členom 72e(4), drugi pododstavek, prenesla s podrejene družbe na nadrejeno institucijo.
▼B
Pododdelek 4
Veljavni odstotki za odbitek
Člen 478
Veljavni odstotki za odbitek od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala, dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala
1.
Odstotek, ki se uporabi za namene člena 468(4), člena 469(1)(a) in (c), člena 474(a) in člena 476(a), se uvršča v naslednje razpone:
(a)
od 20 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
od 40 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
od 60 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
(d)
od 80 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
▼C1
2.
Z odstopanjem od odstavka 1, se za postavke iz točke (c) člena 36(1), ki so obstajale že pred 1. januarjem 2014, veljavni odstotek, ki se uporabi za namen točke (c) člena 469(1), uvršča v naslednje razpone:
(a)
od 0 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
od 10 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
od 20 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
(d)
od 30 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017;
(e)
od 40 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2018;
(f)
od 50 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019;
(g)
od 60 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020;
(h)
od 70 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021;
(i)
od 80 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022;
(j)
od 90 % do 100 % v obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
▼B
3.
Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavkov 1 in 2 za vsakega od naslednjih odbitkov:
(a)
posamezni odbitki, ki se zahtevajo v skladu s točkami (a) do (h) člena 36(1), razen odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik;
(b)
celotni znesek odloženih terjatev za davek, ki se nanašajo na prihodnji dobiček in izhajajo iz začasnih razlik, ter postavke iz točke (i) člena 36(1), ki ga je treba
►C2
odbiti ◄ v skladu s členom 48,;
(c)
vsak odbitekzahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 56;
(d)
vsak odbitek zahtevan v skladu s točkami (b) do (d) člena 66.
Oddelek 4
Manjšinski deleži ter instrumenti dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala, izdani s strani podrejenih družb
Člen 479
Priznavanje instrumentov in postavk v konsolidiranem navadnem lastniškem temeljnem kapitalu, ki se ne štejejo za manjšinske deleže
1.
Z odstopanjem od naslova II dela 2 pristojni organi v skladu z odstavkoma 2 in 3 tega člena v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 odločijo glede priznanja postavk v konsolidiranem kapitalu, ki bi se uvrstile med konsolidacijske rezerve v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos skladno s členom 65 Direktive 2006/48/ES in ki ne štejejo za navadni lastniški temeljni kapital iz katerega koli od naslednjih razlogov:
(a)
instrument ne šteje med instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala in posledično z njimi povezani zadržani dobički in vplačani presežki kapitala ne štejejo za postavke konsolidiranega navadnega lastniškega temeljnega kapitala;
(b)
postavka ne izpolnjuje zahteviz člena 81(2);
(c)
postavkaese ne štejejo, ker podrejena družba ni institucija ali subjekt, za katerega na podlagi veljavne nacionalne zakonodaje veljajo zahteve iz te uredbe in Direktive 2013/36/EU;
(d)
postavke se ne štejejo, ker podrejena družba ni polno vključena v konsolidacijo v skladu s poglavjem 2 naslova II dela 1;
2.
Veljavni odstotek postavk iz odstavka 1, ki bi se uvrstile med konsolidacijske rezerve v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos za člen 65 Direktive 2006/48/ES, se šteje za konsolidiran navadni lastniški temeljni kapital.
3.
Za namene odstavka 2 se veljavni odstotki uvrščajo v naslednje razpone:
(a)
od 0 % do 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
od 0 % do 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
od 0 % do 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
(d)
od 0 % do 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
4.
Pristojni organi določijo in objavijo veljavni odstotek v razponih iz odstavka 3.
Člen 480
Priznavanje manjšinskih deležev ter kvalificiranega dodatnega temeljnega kapitala in dodatnega kapitala v konsolidiranem kapitalu
1.
Z odstopanjem od točke (b) člena 84(1), točke (b) člena 85(1) in točke (b) člena 87(1) se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 odstotki iz teh členov pomnožijo z veljavnim faktorjem.
2.
Za namene odstavka 1 se veljavni faktor uvršča v naslednje razpone:
(a)
od 0,2 do 1 v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
od 0,4 do 1 v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
od 0,6 do 1 v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016; in
(d)
od 0,8 do 1 v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
3.
Pristojni organi določijo in objavijo vrednost veljavnega faktorja v razponih iz odstavka 2.
Oddelek 5
Dodatni filtri in odbitki
Člen 481
Dodatni filtri in odbitki
1.
Z odstopanjem od členov 32 do 36 ter 56 in 66 institucije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 izvedejo prilagoditve, s katerimi v postavke navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavke temeljnega kapitala, postavke dodatnega kapitala ali postavke kapitala vključijo ali od navedenih postavk odbijejo veljavni odstotek filtrov ali odbitkov, ki se zahtevajo v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos za člene 57, 61, 63, 63a, 64 in 66 Direktive 2006/48/ES ter za člena 13 in 16 Direktive 2006/49/ES, in se ne zahtevajo v skladu z delom 2 te uredbe.
2.
►C2
Z odstopanjem od členov 36(1)(i) ter 49(1) lahko pristojni organi v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 od institucij zahtevajo ali jim dovolijo, da namesto odbitka, ki se zahteva v skladu s členom 36(1), uporabo metode iz člena 49(1), če zahteve iz točke (b) člena 49(1) niso izpolnjene. ◄ V takih primerih se obseg deležev kapitalskih instrumentov subjekta finančnega sektorja, v katerem ima nadrejena oseba pomembno naložbo, za katero se ne zahteva odbitek v skladu s členom 49(1), določi na podlagi veljavnega odstotka iz odstavka 4 tega člena. Za znesek, ki se ne odbije, veljajo zahteve iz člena 49(4), kot je ustrezno.
3.
Za namene odstavka 1 se veljavni odstotki uvrščajo v naslednje razpone:
(a)
od 0 % do 80 % v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014;
(b)
od 0 % do 60 % v obdobju od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015;
(c)
od 0 % do 40 % v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016;
(d)
od 0 % do 20 % v obdobju od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2017.
4.
Za namen odstavka 2 se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 uporabljajo veljavni odstotki, ki se uvrščajo v razpon od 0 % do 50 %.
5.
Pristojni organi za vsak filter ali odbitek iz odstavkov 1 in 2 določi in objavijo veljavne odstotke v razponih iz odstavkov 3 in 4.;
6.
EBA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pogoje, pod katerimi pristojni organi določijo, ali je treba prilagoditve kapitala ali njihovih sestavin v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos za Direktivo 2006/48/ES ali Direktivo 2006/49/ES, ki niso vključene v del 2 te uredbe, za namene tega člena izvesti na postavkah navadnega lastniškega temeljnega kapitala, postavkah dodatnega temeljnega kapitala, postavkah temeljnega kapitala, postavkah dodatnega kapitala ali kapitala.
▼C1
EBA predloži Komisiji navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov do 28. julija 2013.
▼B
Komisija se pooblasti za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.
Člen 482
Obseg uporabe pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti s pokojninskimi skladi
Glede transakcije iz člena 89 Uredbe (EU) št. 648/2012 sklenjene s pokojninskimi shemami, kot so opredeljene v členu 2 navedene uredbe, institucije ne izračunajo kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve vrednotenja zaradi kreditnega tveganja, kot to predvideva člen 382(4)(c) te uredbe.
POGLAVJE 2
Uporaba predhodnih pravil za kapitalske instrumente
Oddelek 1
Instrumenti, ki tvorijo državno pomoč
Člen 483
Uporaba predhodnih pravil za instrumente državne pomoči
1.
Z odstopanjem od členov 26 do 29, 51, 52, 62 in 63 se v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2017 ta člen uporablja za kapitalske instrumente in postavke, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a)
instrumenti so bili izdani pred 1. januarja 2014;
(b)
instrumenti so bili izdani v okviru ukrepov dokapitalizacije v skladu s pravili za državno pomoč. Če je del instrumentov vpisan s strani zasebnih vlagateljev, morajobiti izdani pred 30. junijem 2012 in skupaj s tistimi deli, ki jih vpiše država članica;
(c)
Komisija je instrumente štela za združljive z notranjim trgom v skladu s členom 107 PDEU;
▼C2
Kadar instrumente vpišejo tako država članica kot tudi zasebni vlagatelji in če se instrumenti, ki jih vpiše država članica, delno odkupijo, se za ustrezen del zasebno vpisanih instrumentov uporabijo predhodna pravila v skladu s členom 484. Ko se odkupijo vsi instrumenti, vpisani s strani države članice, se za preostale instrumente, vpisane s strani zasebnih vlagateljev, uporabijo predhodna pravila v skladu s členom 484.
▼B
2.
Instrumenti, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos, izpolnjujejo pogoje za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ne glede na karkoli od naslednjega:
(a)
pogoji iz člena 28 te uredbe niso izpolnjeni;
(b)
instrumente je izdala družba iz člena 27 te uredbe in pogoji iz člena 28 ali člena 29, kot je ustrezno, niso izpolnjeni.
3.
Instrumenti iz točke (c) odstavka 1 tega člena, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos ne izpolnjujejo pogojev za točko (a) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala, tudi če zahteve iz točke (a) ali (b) odstavka 2 tega člena niso izpolnjene, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 8 tega člena.
Instrumenti, ki se štejejo za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente dodatnega temeljnega kapitala ali dodatnega kapitala iz odstavka 5 ali 7.
4.
Instrumenti, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos izpolnjujejo pogoje za točko (ca) člena 57 in za člen 66(1) Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, tudi če niso izpolnjeni pogoji iz člena 52(1) te uredbe.
5.
Instrumenti iz točke (c) odstavka 1 tega člena, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos ne izpolnjujejo pogojev za točko (ca) člena 57 Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala, tudi če pogoji iz člena 52(1) te uredbe niso izpolnjeni, pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 8 tega člena.
Instrumenti, ki štejejo za instrumente dodatnega temeljnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala
►C2
ali instrumente dodatnega kapitala iz odstavka 3 ali 7. ◄
6.
Postavke, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos izpolnjujejo pogoje za točko (f), (g) ali (h) člena 57 in za člen 66(1) Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, tudi če postavke niso opredeljene v členu 62 te uredbe ali pogoji iz člena 63 te uredbe niso izpolnjeni.
7.
Instrumenti iz točke (c) odstavka 1 tega člena, ki v skladu z nacionalnimi ukrepi za prenos ne izpolnjujejo pogojev za točko (f), (g) ali (h) člena 57 in za člen 66(1) Direktive 2006/48/ES, se štejejo za instrumente dodatnega kapitala, tudi če postavke niso opredeljene v členu 62 te uredbe ali pogoji iz člena 63 te uredbe niso izpolnjeni, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 8 tega člena.
Instrumenti, ki se štejejo za instrumente dodatnega kapitala v skladu s prvim pododstavkom, se ne morejo šteti za instrumente navadnega lastniškega temeljnega kapitala ali dodatnega temeljnega kapitala iz odstavka 3 ali 5.
8.
Instrumenti iz odstavkov 3, 5 in 7 se lahko štejejo za kapitalske instrumente iz teh odstavkov samo, če je izpolnjen pogoj iz točke (a) odstavka 1 in če te instrumente izdajo institucije, ki imajo sedež v državi članici, vključeni v program za gospodarsko prilagoditev, in izdaja teh instrumentov je odobrena ali upravičena v okviru tega programa.
Oddelek 2
Instrumenti, ki ne tvorijo državne pomoči
Pododdelek 1
Upravičenost in omejitve uporabe predhodnih pravil
Člen 484
Upravičenost uporabe predhodnih pravil za postavke, ki se štejejo za kapital v okviru nacionalnih ukrepov za prenos Direktive 2006/48/ES
▼C2
1.
Ta člen se uporablja le za instrumente in postavke, ki so bili izdani 31. decembra 2011 ali pred tem dnevom in so šteli za kapital 31. decembra 2011 in niso tisti, ki so navedeni v členu 483(1).
▼B
2.
Z odstopanjem od členov 26 do 29, 51, 52, 62 in 63 se ta člen uporablja v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2021.
| 30,921
| 1
|
2016/32016D0203(01)/32016D0203(01)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,016
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 234
| 600
|
C_2016040SL.01000301.xml
3.2.2016
SL
Uradni list Evropske unije
C 40/3
SKLEP KOMISIJE
z dne 2. februarja 2016
o imenovanju spomeniških območij, ki se jim v letu 2015 podeli znak evropske dediščine
(2016/C 40/03)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Sklepa št. 1194/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o uvedbi ukrepa Evropske unije za znak evropske dediščine (1) in zlasti člena 14(1) Sklepa,
ob upoštevanju naslednjega:
1.
Evropska žirija je 2. decembra 2015 Komisiji predložila poročilo o postopku izbire spomeniških območij za podelitev znaka evropske dediščine v letu 2015, Komisija pa bi ob upoštevanju njenih priporočil morala imenovati spomeniška območja, ki se jim podeli znak.
2.
V skladu s členom 15 Sklepa št. 1194/2011/EU bi bilo treba redno spremljati vsako spomeniško območje, ki mu je podeljen znak, s čimer se zagotovi, da še naprej izpolnjuje merila ter spoštuje projekt in delovni načrt, predložena v prijavi na izbor –
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Edini člen
Znak evropske dediščine se podeli neandertalskemu najdišču in muzeju Krapina (Hrvaška), gradu Olomouc Přemyslid in nadškofijskemu muzeju (Češka), rtu Sagres (Portugalska), palači Hofburg (Avstrija), zgodovinskemu kompleksu Univerze v Tartuju (Estonija), Akademiji za glasbo Franza Liszta (Madžarska), Mundaneumu (Belgija), pokopališču št. 123 na vzhodni fronti prve svetovne vojne (Poljska) in evropski četrti v Strasbourgu (Francija).
V Bruslju, 2. februarja 2016
Za Komisijo
Tibor NAVRACSICS
Član Komisije
(1) UL L 303, 22.11.2011, str. 1.
| 14,464
| 1
|
2023/Note_124/Note_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 243
| 615
|
15782/23 ADD 1 vm/MS/fh 1
LIFE.4 SL
Svet
Evropske unije
Bruselj
,
24.
november
2023
(OR.
en, de
)
15782
/
23
ADD 1
SOC 815
ANTIDISCRIM 193
FREMP 341
TRANS 522
SPORT 59
CULT 166
CODEC 2216
IA 315
Medinstitucionalna zadeva:
20
23/0311(COD)
DOPIS
Pošiljatelj:
Generalni se
kretariat Sveta
Prejemnik:
Svet
Zadeva:
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropske
kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne karte za invalide
– izjava nemške delegacije
V prilogi vam pošiljamo izjavo nemške delegacije v zvezi z navedenim predlogom.
15782/23 ADD 1 vm/MS/fh 2
PRILOGA LIFE.4 SL
PRILOGA
Izjava Zvezne republike Nemčije o splošnem pristopu glede predloga direktive Evropskega
parlamenta in Sveta o uvedbi evropske kartice ugodnosti za invalide in evropske parkirne
karte za invalide
Nemčija se je zavezala, da bo ohranila nizke stroške evropske kartice ugodnosti za invalide. Na
podlagi izkušenj z nemško kartico ugodnosti za invalide Nemčija ne vidi posebnega tveganja
zlorabe, ki bi upravičevalo velika tehničn a prizadevanja in varnostne ukrepe za evropsko kartico
ugodnosti za invalide. To bi bilo treba upoštevati pri nadaljnjih pogajanjih in sprejemanju potrebnih
izvedbenih aktov. Zlasti ne bi smeli zahtevati hologramov, čipov ali podobnega, kar bi podražilo
proizvodnjo kartic.
V Nemčiji so do parkirne karte EU upravičeni tudi slepi. Da bi slepim omogočili uporabo parkirne
karte EU, se bo Nemčija v nadaljnjih pogajanjih zavzemala tudi za zapis v Braillovi pisavi na
parkirni karti EU, da bi jih lahko osebe z okvarami vida razlikovale od drugih kartic.
| 41,068
| 1
|
2015/02014R0680-20150221/02014R0680-20150221_SL.txt_11
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 9,535
| 33,246
|
V, del 1, točka 35(d) 170 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 180 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) 190 NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA Četrta direktiva, člen 42a(1), (4) 4.8 Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Knjigovodska vrednost Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Priloga V, del 2, točka 46 10 20 010 Lastniški instrumenti ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5 020 Od tega: ki ne kotirajo na borzi 030 Od tega: kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 040 Od tega: druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 050 Od tega: nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 060 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točki 24 in 26 070 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 080 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 090 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 100 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 110 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 120 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točki 24 in 27 130 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 140 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 150 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 160 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 170 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 180 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) 190 NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA, MERJENA PO POŠTENI VREDNOSTI PREK LASTNIŠKEGA KAPITALA Četrta direktiva, člen 42a(1), člen 42c(2) 4.9 Netrgovalni dolžniški instrumenti, merjeni z metodo na podlagi nabavne vrednosti Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Neoslabljena sredstva Oslabljena sredstva [bruto knjigovodska vrednost] Posebni popravki za kreditno tveganje Splošni popravki za kreditno tveganje Knjigovodska vrednost CRR, člen 4(1)(95) CRR, člen 4(1)(95) CRR, člen 4(1)(95) Priloga V, del 2, točka 39 010 020 030 040 050 010 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točki 24 in 26 020 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 030 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 040 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 050 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 060 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 070 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točki 24 in 27 080 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 090 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 100 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 110 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 120 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 130 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) 140 NETRGOVALNI DOLŽNIŠKI INSTRUMENTI, MERJENI Z METODO NA PODLAGI NABAVNE VREDNOSTI Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37(1), člen 42a(4)(b) 4.10 Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Knjigovodska vrednost 010 010 Lastniški instrumenti ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5 020 Od tega: ki ne kotirajo na borzi 030 Od tega: kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 040 Od tega: druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 050 Od tega: nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 060 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točki 24 in 26 070 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 080 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 090 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 100 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 110 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 120 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točki 24 in 27 130 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 140 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 150 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 160 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 170 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 180 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) 190 DRUGA NETRGOVALNA NEIZVEDENA FINANČNA SREDSTVA Četrta direktiva, člen 42a(1), člen 42c(2) 5. Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev po produktih Centralne banke Sektor država Kreditne institucije Druge finančne družbe Nefinančne družbe Gospodinjstva Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Priloga V, del 1, točka 35(a) Priloga V, del 1, točka 35(b) Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(f) Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Priloga V, del 1, točka 35(a) Priloga V, del 1, točka 35(b) Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(f) 010 020 030 040 050 060 Po produktih 010 Na vpogled [zahtevo] in s kratkim odpovednim rokom [transakcijski račun] Priloga V, del 2, točka 41(a) 020 Dolg po kreditnih karticah Priloga V, del 2, točka 41(b) 030 Odkupljene terjatve Priloga V, del 2, točka 41(c) 040 Finančni najem Priloga V, del 2, točka 41(d) 050 Krediti z začasnim odkupom Priloga V, del 2, točka 41(e) 060 Drugi krediti Priloga V, del 2, točka 41(f) 070 Druga finančna sredstva, ki niso krediti Priloga V, del 2, točka 41(g) 080 KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA Priloga V, del 1, točki 24 in 27 Po zavarovanjih 090 Od tega: hipotekarni krediti [krediti, zavarovani z nepremičninami] Priloga V, del 2, točka 41(h) 100 Od tega: drugi zavarovani krediti Priloga V, del 2, točka 41(i) Po namenu 110 Od tega: potrošniški krediti Priloga V, del 2, točka 41(j) 120 Od tega: stanovanjski krediti Priloga V, del 2, točka 41(k) Po podrejenosti 130 Od tega: krediti za financiranje projektov Priloga V, del 2, točka 41(l) 6. Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev za nefinančne družbe Nefinančne družbe Bruto knjigovodska vrednost Od tega: nedonosni Akumulirane oslabitve ali akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Priloga V, del 2, točka 45 Priloga V, del 2, točke 145-162 Priloga V, del 2, točka 46 Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Priloga V, del 2, točka 45 Priloga V, del 2, točke 145-162 Priloga V, del 2, točka 46 010 012 020 010 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo Uredba NACE 020 B Rudarstvo Uredba NACE 030 C Predelovalne dejavnosti Uredba NACE 040 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro Uredba NACE 050 E Oskrba z vodo Uredba NACE 060 F Gradbeništvo Uredba NACE 070 G Trgovina Uredba NACE 080 H Promet in skladiščenje Uredba NACE 090 I Gostinstvo Uredba NACE 100 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti Uredba NACE 110 L Poslovanje z nepremičninami Uredba NACE 120 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Uredba NACE 130 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Uredba NACE 140 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti Uredba NACE 150 P Izobraževanje Uredba NACE 160 Q Zdravstvo in socialno varstvo Uredba NACE 170 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Uredba NACE 180 S Druge dejavnosti Uredba NACE 190 KREDITI IN DRUGA FINANČNA SREDSTVA Priloga V, del 1, točki 24 in 27, del 2, točke 42-43 7. Finančna sredstva, ki so predmet oslabitve in so zapadla ali oslabljena Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Zapadla, vendar ne oslabljena Knjigovodska vrednost oslabljenih sredstev Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena skupinsko Skupinski popravki vrednosti za nastale izgube, ki niso bile sporočene Posebni popravki za kreditno tveganje Splošni popravki za kreditno tveganje Splošni popravki za bančna tveganja Akumulirani odpisi V ≤ 30 dneh V > 30 dneh in ≤ 60 dneh V > 60 dneh in ≤ 90 dneh V > 90 dneh in ≤ 180 dneh V > 180 dneh in ≤ 1 letu V > 1 letu MSRP 7, 37.(a) člen; IG26.–28. člen; Priloga V, del 2, točke 47–48
MRS 39, 58.–70. člen
MRS 39, AG84.–92. člen; MSRP 7, 37.(b) člen; Priloga V, del 2, točka 36
MRS 39, AG84.–92. člen; Priloga V, del 2, točka 37
MRS 39, AG84.–92. člen; Priloga V, del 2, točka 38
MRS 39, AG84.–92. člen; MSRP 7, 16., 37.(b), B5.(d) člen; Priloga V, del 2, točke 49–50
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točke 47–48
CRR, člen 4(1)(95)
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 36
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 37
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 38
CRR, člen 4(1)(95)
CRR, člen 4(1)(95)
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37(2); CRR, člen 4(1)(95)
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točke 49–50
010
020
030
040
050
060
070
080
090
100
102
103
104
110
010
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen 020 Od tega: po nabavni vrednosti MRS 39, 46.(c) člen 030 Od tega: kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(c) 040 Od tega: druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(d) 050 Od tega: nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(e) 060 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točki 24 in 26 Priloga V, del 1, točki 24 in 26 070 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) Priloga V, del 1, točka 35(a) 080 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) Priloga V, del 1, točka 35(b) 090 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(c) 100 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(d) 110 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(e) 120 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točki 24 in 27 Priloga V, del 1, točki 24 in 27 130 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) Priloga V, del 1, točka 35(a) 140 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) Priloga V, del 1, točka 35(b) 150 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(c) 160 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(d) 170 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(e) 180 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) Priloga V, del 1, točka 35(f) 190 SKUPAJ Krediti in druga finančna sredstva po produktih, po zavarovanju in po podrejenosti 200 Na vpogled [zahtevo] in s kratkim odpovednim rokom [transakcijski račun] Priloga V, del 2, točka 41(a) Priloga V, del 2, točka 41(a) 210 Dolg po kreditnih karticah Priloga V, del 2, točka 41(b) Priloga V, del 2, točka 41(b) 220 Odkupljene terjatve Priloga V, del 2, točka 41(c) Priloga V, del 2, točka 41(c) 230 Finančni najem Priloga V, del 2, točka 41(d) Priloga V, del 2, točka 41(d) 240 Krediti z začasnim odkupom Priloga V, del 2, točka 41(e) Priloga V, del 2, točka 41(e) 250 Drugi krediti Priloga V, del 2, točka 41(f) Priloga V, del 2, točka 41(f) 260 Druga finančna sredstva, ki niso krediti Priloga V, del 2, točka 41(g) Priloga V, del 2, točka 41(g) 270 Od tega: hipotekarni krediti [krediti, zavarovani z nepremičninami] Priloga V, del 2, točka 41(h) Priloga V, del 2, točka 41(h) 280 Od tega: drugi zavarovani krediti Priloga V, del 2, točka 41(i) Priloga V, del 2, točka 41(i) 290 Od tega: potrošniški krediti Priloga V, del 2, točka 41(j) Priloga V, del 2, točka 41(j) 300 Od tega: stanovanjski krediti Priloga V, del 2, točka 41(k) Priloga V, del 2, točka 41(k) 310 Od tega: krediti za financiranje projektov Priloga V, del 2, točka 41(l) Priloga V, del 2, točka 41(l) 8. Razčlenitev finančnih obveznosti 8.1 Razčlenitev finančnih obveznosti po produktih in po sektorju nasprotne stranke Knjigovodska vrednost Akumulirane spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Vrednost, ki se plača ob zapadlosti na podlagi pogodbe V posesti za trgovanja Označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida Odplačana vrednost Trgovanje Z metodo na podlagi nabavne vrednosti Obračunavanje varovanja pred tveganjem Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP MSRP 7, 8.(e)(ii) člen; MRS 39, 9., AG14.–15. člen
MSRP 7, 8.(e)(i) člen; MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(f) člen; MRS 39, 47. člen
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen
CRR, člen 33(1)(b) in člen 33(1)(c)
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9., AG14.–15. člen
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
Četrta direktiva, člen 42a(3), (5a); MRS 39, 47. člen
Četrta direktiva, člen 42a(3); Priloga V, del 1, točka 15
Četrta direktiva, člen 42a(3)
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a), 42c(1)(a)
CRR, člen 33(1)(b) in člen 33(1)(c)
ECB/2008/32, člen 7(2)
010
020
030
034
035
037
040
050
010
Izvedeni finančni instrumenti
CRR, Priloga II
MRS 39, 9., AG15.(a) člen
020
Kratke pozicije
MRS 39, AG15.(b) člen
030
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 4–5
MRS 32, 11. člen 040 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točki 24 in 26 Priloga V, del 1, točki 24 in 26 050 Vloge ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30 060 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) Priloga V, del 1, točka 35(a) 070 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 080 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 090 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 1, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 100 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 110 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) Priloga V, del 1, točka 35(b) 120 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 130 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 140 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 150 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 160 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) Priloga V, del 1, točka 35(c) 170 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 180 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 190 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 200 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 210 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(d) 220 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 230 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 240 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 250 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 260 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(e) 270 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 280 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 290 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 300 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 310 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) Priloga V, del 1, točka 35(f) 320 Transakcijski računi/vloge čez noč ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.1 330 Vloge z dogovorjeno zapadlostjo ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.2 340 Vloge na odpoklic ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.3; Priloga V, del 2, točka 51 350 Pogodbe o začasni prodaji ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9.4 360 Izdani dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 31; Priloga V, del 2, točka 52 Priloga V, del 1, točka 31; Priloga V, del 2, točka 52 370 Potrdila o vlogah Priloga V, del 2, točka 52(a) Priloga V, del 2, točka 52(a) 380 Vrednostni papirji s premoženjskim kritjem CRR, člen 4(1)(61) CRR, člen 4(1)(61) 390 Krite obveznice CRR, člen 129(1) CRR, člen 129(1) 400 Hibridne pogodbe Priloga V, del 2, točka 52(d) MRS 39, 10.–11., AG27., AG29. člen; OPMSRP 9; Priloga V, del 2, točka 52(d)
410
Drugi izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 2, točka 52(e)
Priloga V, del 2, točka 52(e)
420
Konvertibilni sestavljeni finančni instrumenti
MRS 32, AG31. člen
430
Nekonvertibilni
440
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
450
FINANČNE OBVEZNOSTI
8.2
Podrejene finančne obveznosti
Knjigovodska vrednost
Označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Po nabavni vrednosti
Z metodo na podlagi nabavne vrednosti
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
MSRP 7, 8.(e)(i) člen; MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(f) člen; MRS 39, 47. člen
Sklicevanje na nacionalna GAAP
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
Četrta direktiva, člen 42a(3), (5a); MRS 39, 47. člen
Četrta direktiva, člen 42a(3)
010
020
030
010
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
020
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
030
PODREJENE FINANČNE OBVEZNOSTI
Priloga V, del 2, točke 53–54
Priloga V, del 2, točke 53–54
9.
Zaveze iz kreditov, finančna poroštva in druge zaveze
9.1
Zunajbilančne izpostavljenosti: prevzete obveznosti iz kreditov, dana finančna poroštva in druge prevzete obveznosti
Sklicevanje na nacionalna GAAP
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Nominalni znesek
MSRP 7, 36.(a), B10.(c), (d) člen; CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točka 62
CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točka 62
010
010
Prevzete obveznosti iz kreditov
CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točke 56–57
MRS 39, 2.(h), 4.(a) in (c), BC15. člen; CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točke 56–57
021
Od tega: nedonosne
Priloga V, del 2, točka 61
Priloga V, del 2, točka 61
030
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
040
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
050
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
060
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
070
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
080
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
090
Dana finančna poroštva
CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točki 56 in 58
MRS 39, 9., AG4., BC21. člen; MSRP 4 Priloga A; CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točki 56 in 58
101
Od tega: nedonosna
Priloga V, del 2, točka 61
Priloga V, del 2, točka 61
110
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
120
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
130
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
140
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
150
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
160
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
170
Druge prevzete obveznosti
CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točki 56 in 59
CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točki 56 in 59
181
Od tega: nedonosne
Priloga V, del 2, točka 61
Priloga V, del 2, točka 61
190
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
200
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
210
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
220
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
230
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
240
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
9.2
Prejete obveze iz kreditov, prejeta finančna poroštva in druge prejete obveze
Sklicevanje na nacionalna GAAP
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Najvišja vrednost poroštva, ki se lahko upošteva
Nominalni znesek
MSRP 7, 36.(b) člen; Priloga V, del 2, točka 63
Priloga V, del 2, točka 63
Priloga V, del 2, točka 63
Priloga V, del 2, točka 63
010
020
010
Prejete obveze iz kreditov
Priloga V, del 2, točke 56–57
MRS 39, 2.(h), 4.(a), (c) člen, BC15. člen; Priloga V, del 2, točke 56–57
020
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
030
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
040
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
050
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
060
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
070
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
080
Prejeta finančna poroštva
Priloga V, del 2, točki 56 in 58
MRS 39, 9., AG4., BC21. člen; MSRP 4 Priloga A; CRR, Priloga I; Priloga V, del 2, točki 56 in 58
090
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
100
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
110
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
120
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
130
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
140
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
150
Druge prejete obveze
Priloga V, del 2, točki 56 in 59
Priloga V, del 2, točki 56 in 59
160
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
170
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
180
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
190
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
200
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
210
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
10.
Izvedeni finančni instrumenti – trgovanje
Po vrsti tveganja/po produktu ali po vrsti trga
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Knjigovodska vrednost
Vrednost po tržnem vrednotenju [vrednotenju z modelom]
Hipotetični znesek
Finančna sredstva v posesti za trgovanje
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje
Pozitivna vrednost. Trgovanje
Negativna vrednost. Trgovanje
Skupaj trgovanje
Od tega: prodano
Priloga V, del 2, točka 69
Priloga V, del 2, točka 69
Priloga V, del 2, točke 70–71
Priloga V, del 2, točka 72
CRR, člen 105
CRR, člen 105
Priloga V, del 2, točke 70–71
Priloga V, del 2, točka 72
010
020
022
025
030
040
010
Obrestna mera
Priloga V, del 2, točka 67(a)
Priloga V, del 2, točka 67(a)
020
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, točka 74
030
Opcije OTC
040
OTC – drugo
050
Opcije organiziranega trga
060
Organizirani trg – drugo
070
Lastniški kapital
Priloga V, del 2, točka 67(b)
Priloga V, del 2, točka 67(b)
080
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, točka 74
090
Opcije OTC
100
OTC – drugo
110
Opcije organiziranega trga
120
Organizirani trg – drugo
130
Tuja valuta in zlato
Priloga V, del 2, točka 67(c)
Priloga V, del 2, točka 67(c)
140
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, točka 74
150
Opcije OTC
160
OTC – drugo
170
Opcije organiziranega trga
180
Organizirani trg – drugo
190
Kredit
Priloga V, del 2, točka 67(d)
Priloga V, del 2, točka 67(d)
200
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, točka 74
210
Kreditne zamenjave
220
Opcija kreditnega razmika
230
Zamenjave skupnega donosa
240
Drugo
250
Blago
Priloga V, del 2, točka 67(e)
Priloga V, del 2, točka 67(e)
260
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, točka 74
270
Drugo
Priloga V, del 2, točka 67(f)
Priloga V, del 2, točka 67(f)
280
Od tega: ekonomska varovanja
Priloga V, del 2, točka 74
Priloga V, del 2, 74
290
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI
CRR, Priloga II; Priloga V, del 1, točka 15
MRS 39, 9. člen
300
Od tega: OTC – kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c), del 2, točka 75(a)
Priloga V, del 1, točka 35(c), del 2, točka 75(a)
310
Od tega: OTC – druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d), del 2, točka 75(b)
Priloga V, del 1, točka 35(d), del 2, točka 75(b)
320
Od tega: OTC – preostalo
Priloga V, del 2, točka 75(c)
Priloga V, del 2, točka 75(c)
11.
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem
11.1
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem: razčlenitev po vrsti tveganja in vrsti varovanja
Po produktu ali po vrsti trga
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Knjigovodska vrednost
Hipotetični znesek
Sredstva
Obveznosti
Skupaj varovanja
Od tega: prodano
Priloga V, del 2, točka 69
Priloga V, del 2, točka 69
Priloga V, del 2, točki 70 in 71
Priloga V, del 2, točka 72
010
020
030
040
010
Obrestna mera
Priloga V, del 2, točka 67(a)
020
Opcije OTC
030
OTC – drugo
040
Opcije organiziranega trga
050
Organizirani trg – drugo
060
Lastniški kapital
Priloga V, del 2, točka 67(b)
070
Opcije OTC
080
OTC – drugo
090
Opcije organiziranega trga
100
Organizirani trg – drugo
110
Tuja valuta in zlato
Priloga V, del 2, točka 67(c)
120
Opcije OTC
130
OTC – drugo
140
Opcije organiziranega trga
150
Organizirani trg – drugo
160
Kredit
Priloga V, del 2, točka 67(d)
170
Kreditne zamenjave
180
Opcija kreditnega razmika
190
Zamenjave skupnega donosa
200
Drugo
210
Blago
Priloga V, del 2, točka 67(e)
220
Drugo
Priloga V, del 2, točka 67(f)
230
VAROVANJA POŠTENE VREDNOSTI
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 86.(a) člen
240
Obrestna mera
Priloga V, del 2, točka 67(a)
250
Opcije OTC
260
OTC – drugo
270
Opcije organiziranega trga
280
Organizirani trg – drugo
290
Lastniški kapital
Priloga V, del 2, točka 67(b)
300
Opcije OTC
310
OTC – drugo
320
Opcije organiziranega trga
330
Organizirani trg – drugo
340
Tuja valuta in zlato
Priloga V, del 2, točka 67(c)
350
Opcije OTC
360
OTC – drugo
370
Opcije organiziranega trga
380
Organizirani trg – drugo
390
Kredit
Priloga V, del 2, točka 67(d)
400
Kreditne zamenjave
410
Opcija kreditnega razmika
420
Zamenjave skupnega donosa
430
Drugo
440
Blago
Priloga V, del 2, točka 67(e)
450
Drugo
Priloga V, del 2, točka 67(f)
460
VAROVANJA DENARNIH TOKOV
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 86.(b) člen
470
VAROVANJE NETO NALOŽB V POSLOVANJE V TUJINI
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 86.(c) člen
480
VAROVANJE POŠTENE VREDNOSTI PORTFELJA PRED OBRESTNIM TVEGANJEM
MRS 39, 89.A člen, IE1–31
490
VAROVANJE DENARNIH TOKOV PORTFELJA PRED OBRESTNIM TVEGANJEM
MRS 39, IG, F6, 1–3
500
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen
510
Od tega: OTC – kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c), del 2, točka 75(a)
520
Od tega: OTC – druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d), del 2, točka 75(b)
530
Od tega: OTC – preostalo
Priloga V, del 2, točka 75(c)
11.2
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem v skladu z nacionalnimi GAAP: razčlenitev po vrsti tveganja
Po produktu ali po vrsti trga
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Hipotetični znesek
Skupaj varovanja
Od tega: prodano
Priloga V, del 2, točki 70 in 71
Priloga V, del 2, točka 72
010
020
010
Obrestna mera
Priloga V, del 2, točka 67(a)
020
Opcije OTC
030
OTC – drugo
040
Opcije organiziranega trga
050
Organizirani trg – drugo
060
Lastniški kapital
Priloga V, del 2, točka 67(b)
070
Opcije OTC
080
OTC – drugo
090
Opcije organiziranega trga
100
Organizirani trg – drugo
110
Tuja valuta in zlato
Priloga V, del 2, točka 67(c)
120
Opcije OTC
130
OTC – drugo
140
Opcije organiziranega trga
150
Organizirani trg – drugo
160
Kredit
Priloga V, del 2, točka 67(d)
170
Kreditne zamenjave
180
Opcija kreditnega razmika
190
Zamenjave skupnega donosa
200
Drugo
210
Blago
Priloga V, del 2, točka 67(e)
220
Drugo
Priloga V, del 2, točka 67(f)
230
IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI – OBRAČUNAVANJE VAROVANJA PRED TVEGANJEM
240
Od tega: OTC – kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c), del 2, točka 75(a)
250
Od tega: OTC – druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d), del 2, točka 75(b)
260
Od tega: OTC – preostalo
Priloga V, del 2, točka 75(c)
12.
Gibanja popravkov vrednosti za kreditne izgube in oslabitve lastniških instrumentov
Sklicevanje na nacionalna GAAP
CRR, člen 428(i)
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
MSRP 7, 16., B5.(d) člen; CRR, člen 428(i)
Začetno stanje
Povečanja zaradi zneskov, namenjenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju
Zmanjšanja zaradi zneskov, razveljavljenih za ocenjene kreditne izgube v zadevnem obdobju
Zmanjšanja zaradi zneskov, sprejetih glede na popravke vrednosti
Prenosi med vrednostmi
Druge prilagoditve
Končno stanje
Poplačila, evidentirana neposredno v izkazu poslovnega izida
Prilagoditve vrednosti, evidentirane neposredno v izkazu poslovnega izida
Priloga V, del 2, točka 77
Priloga V, del 2, točka 77
Priloga V, del 2, točka 78
Priloga V, del 2, točka 78
Priloga V, del 2, točka 77
Priloga V, del 2, točka 77
Priloga V, del 2, točka 78
Priloga V, del 2, točka 78
010
020
030
040
050
060
070
080
090
010
Lastniški instrumenti
020
Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena posamično
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 36
MRS 39, 63.–70., AG84.–92. člen; MSRP 7, 37.(b) člen; Priloga V, del 2, točka 36
030
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
Priloga V, del 1, točka 26
040
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
050
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
060
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
070
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
080
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
090
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
Priloga V, del 1, točka 27
100
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
110
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
120
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
130
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
140
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
150
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
160
Posebni popravki vrednosti za finančna sredstva, ocenjena skupinsko
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 37
MRS 39, 59., 64. člen; Priloga V, del 2, točka 37
170
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
Priloga V, del 1, točka 26
180
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
190
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
200
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
210
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
220
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
230
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
Priloga V, del 1, točka 27
240
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
250
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
260
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
270
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
280
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
290
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
300
Skupinski popravki vrednosti za nastale izgube iz finančnih sredstev, ki niso bile sporočene
CRR, člen 4(1)(95); Priloga V, del 2, točka 38
MRS 39, 59., 64. člen; Priloga V, del 2, točka 38 310 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 Priloga V, del 1, točka 26 320 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 27 Priloga V, del 1, točka 27 330 Posebni popravki za kreditno tveganje CRR, člen 428(g)(ii) 340 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 350 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 360 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 370 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 380 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 390 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 400 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 17 410 Centralne banke Priloga V, del 1, točka 35(a) 420 Sektor država Priloga V, del 1, točka 35(b) 430 Kreditne institucije Priloga V, del 1, točka 35(c) 440 Druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) 450 Nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) 460 Gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) 470 Splošni popravki za kreditno tveganje CRR, člen 4(1)(95) 480 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 490 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 27 500 Rezervacije za splošna bančna tveganja Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37(2); CRR, člen 4(1)(95) 510 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 520 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 27 530 Skupaj 13. Prejeta zavarovanja in poroštva 13.1 Razčlenitev kreditov in drugih finančnih sredstev po zavarovanjih in poroštvih Poroštva in zavarovanje s premoženjem Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Najvišji znesek zavarovanja ali poroštva, ki se lahko upošteva Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Hipotekarni krediti [Krediti, zavarovani z nepremičninami] Drugi zavarovani krediti Prejeta finančna poroštva Stanovanjski Poslovni Denar [izdani dolžniški instrumenti] Preostalo MSRP 7, 36.(b) člen Priloga V, del 2, točka 81(a) Priloga V, del 2, točka 81(a) Priloga V, del 2, točka 81(b) Priloga V, del 2, točka 81(b) Priloga V, del 2, točka 81(c) 010 020 030 040 050 010 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 2, točka 80 Priloga V, del 2, točka 81 020 Od tega: druge finančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(d) Priloga V, del 1, točka 35(d) 030 Od tega: nefinančne družbe Priloga V, del 1, točka 35(e) Priloga V, del 1, točka 35(e) 040 Od tega: gospodinjstva Priloga V, del 1, točka 35(f) Priloga V, del 1, točka 35(f) 13.2 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem v obdobju [v posesti na datum poročanja] Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Knjigovodska vrednost 010 010 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo MSRP 7, 38.(a) člen 020 Nepremičnine, naprave in oprema MSRP 7, 38.(a) člen 030 Naložbene nepremičnine MSRP 7, 38.(a) člen 040 Lastniški in dolžniški instrumenti MSRP 7, 38.(a) člen 050 Drugo MSRP 7, 38.(a) člen 060 Skupaj 13.3 Zavarovanje, pridobljeno s priposestvovanjem [opredmetena osnovna sredstva], akumulirano Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Knjigovodska vrednost 010 010 Zasežena [opredmetena osnovna sredstva] Priloga V, del 2, točka 84 MSRP 7, 38.(a) člen; Priloga V, del 2, točka 84 14. Hierarhija poštene vrednosti: finančni instrumenti po pošteni vrednosti Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Hierarhija poštene vrednosti MSRP 13, 93.(b) člen Sprememba poštene vrednosti za zadevno obdobje Priloga V, del 2, točka 86 Akumulirana sprememba poštene vrednosti pred davki Priloga V, del 2, točka 87 Raven 1 Raven 2 Raven 3 Raven 2 Raven 3 Raven 1 Raven 2 Raven 3 MSRP 13, 76. člen
MSRP 13, 81. člen
MSRP 13, 86. člen
MSRP 13, 81. člen
MSRP 13, 86., 93.(f) člen
MSRP 13, 76. člen
MSRP 13, 81. člen
MSRP 13, 86. člen
010
020
030
040
050
060
070
080
SREDSTVA
010
Finančna sredstva v posesti za trgovanje
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MRS 39, 9., AG14. člen
020
Izvedeni finančni instrumenti
CRR, Priloga II
MRS 39, 9. člen
030
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
040
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
050
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
060
Finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MRS 39, 9. člen
070
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
080
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
090
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
100
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(h), (d) člen; MRS 39, 9. člen
110
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
120
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
130
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
140
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a); MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, točka 19
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, točka 19
OBVEZNOSTI
150
Finančne obveznosti v posesti za trgovanje
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9., AG14.–15. člen
MSRP 7, 8.(e)(ii) člen; MRS 39, 9., AG14.–15. člen
160
Izvedeni finančni instrumenti
CRR, Priloga II
MRS 39, 9., AG15.(a) člen
170
Kratke pozicije
MRS 39, AG15.(b) člen
180
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
190
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
200
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
210
Finančne obveznosti, označene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(e)(i) člen; MRS 39, 9. člen
220
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9; Priloga V, del 1, točka 30
230
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
240
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
250
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a); Priloga V, del 1, točka 19
MSRP 7, 22.(b) člen; MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 1, točka 19
15.
Odprava pripoznanja in finančne obveznosti, povezane s prenesenimi finančnimi sredstvi
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Prenesena finančna sredstva, ki so pripoznana v celoti
Prenesena finančna sredstva, ki so pripoznana do obsega nadaljnje udeležbe institucije
Neporavnana vrednost glavnice prenesenih finančnih sredstev, katerih pripoznanje se v celoti odpravi in za katere institucija ohrani pravice servisiranja
Sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno za kapitalske namene
Povezane obveznosti Priloga V, del 2, točka 89
Povezane obveznosti
Priloga V, del 2, točka 88
Neporavnana vrednost glavnice prvotnih sredstev
Knjigovodska vrednost sredstev, ki so še vedno pripoznana [nadaljnja udeležba]
Knjigovodska vrednost povezanih obveznosti
Knjigovodska vrednost
Od tega: listinjenja
Od tega: pogodbe o začasni prodaji
Knjigovodska vrednost
Od tega: listinjenja
Od tega: pogodbe o začasni prodaji
MSRP 7, 42.D(e) člen
MSRP 7, 42.D(e) člen; CRR, člen 4(1)(61)
MSRP 7, 42.D(e) člen; Priloga V, del 2, točki 91 in 92
MSRP 7, 42.D(e) člen
MSRP 7, 42.D(e) člen
MSRP 7, 42.D(e) člen; Priloga V, del 2, točki 91 in 92
MSRP 7, 42.D(f) člen
MSRP 7, 42.D(f) člen; Priloga V, del 2, točka 89
CRR, člen 109; Priloga V, del 2, točka 90
CRR, člen 4(1)(61)
Priloga V, del 2, točki 91 in 92
CRR, člen 4(1)(61)
Priloga V, del 2, točki 91 in 92
CRR, člen 109; Priloga V, del 2, točka 90
010
020
030
040
050
060
070
080
090
100
110
010
Finančna sredstva v posesti za trgovanje
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(a)(ii) člen; MRS 39, 9., AG14. člen
020
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
030
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
040
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
041
Trgovalna finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 15
042
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
043
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
044
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
050
Finančna sredstva, označena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(a)(i) člen; MRS 39, 9. člen
060
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
070
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
080
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
090
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(d) člen; MRS 39, 9. člen
100
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
110
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
120
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
121
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida
Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)
122
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
123
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
124
Krediti in druga finančna sredstva
Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)(b); del 1, točka 14, del 3, točka 35
125
Netrgovalna neizvedena finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti prek lastniškega kapitala
Četrta direktiva, člen 42a(1); člen 42c(2)
126
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
127
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
128
Krediti in druga finančna sredstva
Četrta direktiva, člen 42a(1), (4)(b); del 1, točka 14, del 3, točka 35
130
Krediti in terjatve
Četrta direktiva, člen 42a(4)(b), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7,.(c) člen; MRS 39, 9., AG16., AG26. člen
140
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
150
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
160
Finančne naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo
Četrta direktiva, člen 42a(4)(a), (5a); MRS 39, 9. člen
MSRP 7, 8.(b) člen; MRS 39, 9., AG16., AG26. člen
170
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
180
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
181
Netrgovalni dolžniški instrumenti, merjeni z metodo na podlagi nabavne vrednosti
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 37(1); člen 42a(4)(b); Priloga V, del 1, točka 16
182
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
183
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
184
Druga netrgovalna neizvedena finančna sredstva
Direktiva o računovodskih izkazih bank, členi 35–37
185
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
186
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točki 24 in 26
187
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točki 24 in 27
190
Skupaj
16.
Razčlenitev izbranih postavk izkaza poslovnega izida
16.1
Prihodki in odhodki iz naslova obresti po instrumentih in sektorju nasprotne stranke
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Tekoče obdobje
Prihodki
Odhodki
Priloga V, del 2, točka 95
Priloga V, del 2, točka 95
010
020
010
Izvedeni finančni instrumenti – trgovanje
CRR, Priloga II; Priloga V, del 2, točka 96
MRS 39, 9. člen; Priloga V, del 2, točka 96
020
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
Priloga V, del 1, točka 26
030
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
040
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
050
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
060
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
070
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
080
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
Priloga V, del 1, točka 27
090
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
100
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
110
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
120
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
130
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
140
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
150
Druga sredstva
Priloga V, del 1, točka 51
Priloga V, del 1, točka 51
160
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
170
Centralne banke
Priloga V, del 1, točka 35(a)
Priloga V, del 1, točka 35(a)
180
Sektor država
Priloga V, del 1, točka 35(b)
Priloga V, del 1, točka 35(b)
190
Kreditne institucije
Priloga V, del 1, točka 35(c)
Priloga V, del 1, točka 35(c)
200
Druge finančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(d)
Priloga V, del 1, točka 35(d)
210
Nefinančne družbe
Priloga V, del 1, točka 35(e)
Priloga V, del 1, točka 35(e)
220
Gospodinjstva
Priloga V, del 1, točka 35(f)
Priloga V, del 1, točka 35(f)
230
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
240
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
250
Izvedeni finančni instrumenti – obračunavanje varovanja pred tveganjem, obrestno tveganje
Priloga V, del 2, točka 95
Priloga V, del 2, točka 95
260
Druge obveznosti
Priloga V, del 2, točka 10
Priloga V, del 1, točka 10
270
OBRESTI
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (1), (2)
MRS 18, 35.(b) člen; MRS 1, 97. člen
16.2
Dobički ali izgube iz odprave pripoznanja finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Tekoče obdobje
010
010
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen
020
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
Priloga V, del 1, točka 26
030
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
Priloga V, del 1, točka 27
040
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
060
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
070
DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)
MSRP 7, 20.(a)(v)–(vii) člen; MRS 39, 55.(a) člen
16.3
Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po instrumentih
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Tekoče obdobje
010
010
Izvedeni finančni instrumenti
CRR, Priloga II
MRS 39, 9. člen
020
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
MRS 32, 11. člen 030 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 Priloga V, del 1, točka 26 040 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 27 Priloga V, del 1, točka 27 050 Kratke pozicije MRS 39, AG15.(b) člen 060 Vloge ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9 ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9 070 Izdani dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 31 Priloga V, del 1, točka 31 080 Druge finančne obveznosti Priloga V, del 1, točke 32–34 Priloga V, del 1, točke 32–34 090 DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6) MSRP 7, 20.(a)(i) člen 100 Izvedeni finančni instrumenti CRR, Priloga II 110 Lastniški instrumenti ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5 120 Dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 26 130 Krediti in druga finančna sredstva Priloga V, del 1, točka 27 140 Kratke pozicije 150 Vloge ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9 160 Izdani dolžniški vrednostni papirji Priloga V, del 1, točka 31 170 Druge finančne obveznosti Priloga V, del 1, točke 32–34 180 DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ TRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6) 16.4 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti v posesti za trgovanje po tveganju Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Tekoče obdobje 010 010 Instrumenti z obrestno mero in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(a) Priloga V, del 2, točka 99(a) 020 Lastniški instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(b) Priloga V, del 2, točka 99(b) 030 Trgovanje v tuji valuti ter izvedeni finančni instrumenti, povezani s tujo valuto in zlatom Priloga V, del 2, točka 99(c) Priloga V, del 2, točka 99(c) 040 Instrumenti, povezani s kreditnim tveganjem, in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(d) Priloga V, del 2, točka 99(d) 050 Izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom Priloga V, del 2, točka 99(e) Priloga V, del 2, točka 99(e) 060 Drugo Priloga V, del 2, točka 99(f) Priloga V, del 2, točka 99(f) 070 DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI V POSESTI ZA TRGOVANJE, NETO Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6) MSRP 7, 20.(a)(i) člen 080 Obrestni instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(a) 090 Lastniški instrumenti in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(b) 100 Trgovanje v tuji valuti ter izvedeni finančni instrumenti, povezani s tujo valuto in zlatom Priloga V, del 2, točka 99(c) 110 Instrumenti s kreditnim tveganjem in povezani izvedeni finančni instrumenti Priloga V, del 2, točka 99(d) 120 Izvedeni finančni instrumenti, povezani z blagom Priloga V, del 2, točka 99(e) 130 Drugo Priloga V, del 2, točka 99(f) 140 DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ TRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6) 16.5 Dobički ali izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, označenih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, po instrumentih Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP Tekoče obdobje Spremembe poštene vrednosti zaradi kreditnega tveganja Priloga V, del 2, točka 100 010 020 010 Lastniški instrumenti ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5 MRS 32, 11. člen
020
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
Priloga V, del 1, točka 26
030
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
Priloga V, del 1, točka 27
040
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
050
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
Priloga V, del 1, točka 31
060
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
Priloga V, del 1, točke 32–34
070
DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI SO OZNAČENI PO POŠTENI VREDNOSTI PREK POSLOVNEGA IZIDA, NETO
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)
MSRP 7, 20.(a)(i) člen
080
Lastniški instrumenti
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točke 4–5
090
Dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 26
100
Krediti in druga finančna sredstva
Priloga V, del 1, točka 27
110
Vloge
ECB/2008/32, Priloga 2, del 2, točka 9
120
Izdani dolžniški vrednostni papirji
Priloga V, del 1, točka 31
130
Druge finančne obveznosti
Priloga V, del 1, točke 32–34
140
DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ NETRGOVALNIH FINANČNIH SRESTEV IN OBVEZNOSTI, NETO
Direktiva o računovodskih izkazih bank, člen 27, navpična členitev (6)
16.6
Dobički ali izgube iz obračunavanja varovanja pred tveganjem
Pravna podlaga v nacionalnih GAAP na podlagi direktive o računovodskih izkazih bank
Pravna podlaga v MSRP, združljivih z nacionalnimi GAAP
Tekoče obdobje
010
010
Spremembe poštene vrednosti instrumenta varovanja [vključno s prekinitvijo]
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)
MSRP 7, 24.(a)(i) člen
020
Spremembe poštene vrednosti varovanih postavk, ki se pripiše zavarovanemu tveganju
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)
MSRP 7, 24.(a)(ii) člen
030
Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja denarnih tokov
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)
MSRP 7, 24.(b) člen
040
Neučinkovitost v zvezi z dobičkom ali izgubo zaradi varovanja neto naložb v poslovanje v tujini
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a); člen 42c(1)(a)
MSRP 7, 24.(c) člen
050
DOBIČKI ALI (–) IZGUBE IZ OBRAČUNAVANJA VAROVANJA PRED TVEGANJEM, NETO
Četrta direktiva, člen 42a(1), (5a), 42c(1)(a)
MSRP 7, 24.
| 7,284
| 1
|
2023/52023PC0432/52023PC0432_SL.txt_14
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 8,089
| 19,059
|
Vsaka pogodbenica lahko svobodno določi svoj pristop k dobrim regulativnim praksam na podlagi tega dela, in sicer na način, ki je skladen z njenim pravnim okvirom, prakso in temeljnimi načeli, tudi s previdnostnim načelom, na katerih temelji njen regulativni sistem.
3.
Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da od pogodbenice zahteva, da:
(a)
odstopa od domačih postopkov za pripravo in sprejetje regulativnih ukrepov;
(b)
sprejme ukrepe, ki bi ogrozili ali ovirali pravočasno sprejetje regulativnih ukrepov za doseganje ciljev njene javne politike, ali
(c)
doseže kakršen koli specifičen regulativen rezultat.
ČLEN 36.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„regulativni organ“ pomeni:
(i)
v primeru pogodbenice EU: Evropska komisija in
(ii)
v primeru Čila: kateri koli regulativni organ izvršilne veje oblasti ter
(b)
„regulativni ukrepi“ pomeni:
(i)
v primeru pogodbenice EU:
(A)
uredbe in direktive, kakor so določene v členu 288 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ter
(B)
delegirane in izvedbene akte, kakor so določeni v členu 290 oziroma členu 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ter
(ii)
za Čile: zakone in odloke za splošno uporabo, ki jih sprejmejo regulativni organi in katerih upoštevanje je obvezno
44.
ČLEN 36.4
Notranje usklajevanje regulativnega razvoja
Vsaka pogodbenica za pripravo, ocenjevanje in pregled regulativnih ukrepov ohranja notranje postopke ali mehanizme za usklajevanje ali pregled. Namen takih postopkov ali mehanizmov bi moral biti med drugim:
(a)
spodbujanje dobrih regulativnih praks, vključno s tistimi iz tega poglavja;
(b)
ugotavljanje in preprečevanje nepotrebnega podvajanja ter neskladnih zahtev regulativnih ukrepov pogodbenice;
(c)
zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi trgovinskimi obveznostmi pogodbenice ter
(d)
spodbujanje upoštevanja vpliva regulativnih ukrepov, ki se pripravljajo, vključno z vplivom na mala in srednja podjetja.
ČLEN 36.5
Preglednost regulativnih postopkov in mehanizmov
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi pravili in postopki objavi opis postopkov in mehanizmov, ki jih njen regulativni organ uporablja za pripravo, oceno ali pregled regulativnih ukrepov. Ti opisi se nanašajo na zadevne smernice, pravila ali postopke, vključno s tistimi glede omogočanja javnosti, da predloži pripombe.
ČLEN 36.6
Zgodnje obveščanje o načrtovanih regulativnih ukrepih
1.
Vsaka pogodbenica si prizadeva vsako leto v skladu s svojimi pravili in postopki objaviti informacije o načrtovanih večjih
45
regulativnih ukrepih.
2.
V zvezi z vsakim večjim regulativnim ukrepom iz odstavka 1 si vsaka pogodbenica prizadeva pravočasno objaviti:
(a)
kratek opis področja uporabe in ciljev in
(b)
če je na voljo, predvideni čas za njegovo sprejetje, po potrebi vključno z možnostmi za javna posvetovanja.
ČLEN 36.7
Javna posvetovanja
1.
Pri pripravi večjega
46
regulativnega ukrepa vsaka pogodbenica po potrebi v skladu s svojimi pravili in postopki:
(a)
objavi osnutek regulativnega ukrepa ali posvetovalne dokumente, ki zagotavljajo dovolj podrobnosti o regulativnem ukrepu v pripravi, da lahko vsakdo
47
oceni, ali in kako bi lahko ukrep znatno vplival na njegove interese;
(b)
vsem osebam nediskriminatorno zagotovi razumne možnosti za predložitev pripomb in
(c)
prouči prejete pripombe.
2.
Regulativni organ vsake pogodbenice bi moral uporabljati elektronska komunikacijska sredstva ter si prizadevati za vzdrževanje posebnega elektronskega portala za zagotavljanje informacij in sprejemanje pripomb v zvezi z javnimi posvetovanji.
3.
Regulativni organ vsake pogodbenice si prizadeva objaviti povzetek rezultatov posvetovanj ali kakršnih koli prejetih pripomb, razen kadar to onemogoča varstvo zaupnih informacij ali nerazkrivanje osebnih podatkov ali neobjavljanje neprimernih vsebin.
ČLEN 36.8
Ocena učinka
1.
Vsaka pogodbenica spodbuja svoj regulativni organ, naj pri pripravi večjih regulativnih ukrepov v skladu z veljavnimi pravili in postopki izvaja oceno učinka.
2.
Regulativni organ vsake pogodbenice pri izvajanju ocene učinka spodbuja postopke in mehanizme, ki upoštevajo naslednje dejavnike:
(a)
potrebo po regulativnem ukrepu, vključno z naravo in pomenom težave, ki jo ima regulativni ukrep namen obravnavati;
(b)
izvedljive in ustrezne regulativne ali neregulativne druge možnosti, če obstajajo, ki bi dosegle cilj javne politike pogodbenice, vključno z možnostjo neregulacije;
(c)
kolikor je to mogoče in ustrezno, morebitni socialni, gospodarski in okoljski učinek teh možnosti, tudi na mednarodno trgovino ter mala in srednja podjetja, in
(d)
kako se obravnavane možnosti nanašajo na morebitne zadevne mednarodne standarde, vključno z razlogom za kakršno koli odstopanje, če je ustrezno.
3.
V zvezi s kakršno koli oceno učinka, ki jo je regulativni organ izvedel za regulativni ukrep, zadevni regulativni organ pripravi končno poročilo, v katerem podrobno opiše dejavnike, ki jih je upošteval pri oceni, in povzame zadevne ugotovitve. Tako poročilo se objavi, ko se objavi zadevni regulativni ukrep.
ČLEN 36.9
Retrospektivna ocena
Pogodbenici priznavata pozitiven prispevek rednih retrospektivnih ocen obstoječih veljavnih regulativnih ukrepov k zmanjšanju nepotrebnega regulativnega bremena, tudi za mala in srednja podjetja, ter k učinkovitejšemu doseganju ciljev javne politike. Pogodbenici si prizadevata spodbujati uporabo rednih retrospektivnih ocen v svojih regulativnih sistemih.
ČLEN 36.10
Register regulativnih ukrepov
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se veljavni regulativni ukrepi objavijo v imenovanem registru, ki opredeljuje regulativne ukrepe po temah ter je objavljen na enotnem in prosto dostopnem spletnem mestu. Spletno mesto bi moralo omogočati iskanje regulativnih ukrepov po sklicih ali besedah. Vsaka pogodbenica redno posodablja svoj register.
ČLEN 36.11
Sodelovanje in izmenjava informacij
Pogodbenici lahko sodelujeta, da bi olajšali izvajanje tega poglavja. To sodelovanje lahko vključuje organizacijo vseh ustreznih dejavnosti za krepitev sodelovanja med njunimi regulativnimi organi in izmenjavo informacij o regulativnih praksah iz tega poglavja.
ČLEN 36.12
Kontaktne točke
Vsaka pogodbenica v enem mesecu po začetku veljavnosti tega sporazuma določi kontaktno točko za lažjo izmenjavo informacij med pogodbenicama.
ČLEN 36.13
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 38 se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 37
MALA IN SREDNJA PODJETJA
ČLEN 37.1
Cilji
Pogodbenici priznavata pomen malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP) v svojih dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosih ter potrjujeta svojo zavezo povečanju zmožnosti MSP, da izkoristijo ugodnosti iz tega dela tega sporazuma.
ČLEN 37.2
Izmenjava informacij
1.
Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani javno dostopno spletišče, namenjeno MSP, ki vsebuje informacije v zvezi s tem delom tega sporazumom, vključno s:
(a)
s povzetkom tega dela tega sporazuma; in
(b)
z informacijami, namenjenimi MSP, ki vsebujejo:
(i)
opis določb tega dela tega sporazuma, za katere pogodbenici menita, da so pomembne za MSP obeh pogodbenic, in
(ii)
kakršne koli dodatne informacije, za katere pogodbenica meni, da bi koristile MSP, ki želijo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja ta del tega sporazum.
2.
Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 doda internetno povezavo do:
(a)
besedila tega dela tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in dodatki, zlasti tarifnimi seznami in pravili o poreklu za določen izdelek;
(b)
enakovrednega spletišča druge pogodbenice in
(c)
spletišč svojih organov, za katera pogodbenica meni, da zagotavljajo koristne informacije za osebe, ki želijo trgovati in poslovati v pogodbenici.
3.
Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 vključi internetno povezavo do spletišč svojih organov z informacijami, ki vključujejo:
(a)
carinske predpise in postopke za uvoz, izvoz in tranzit ter ustrezne obrazce, dokumente in druge potrebne informacije;
(b)
predpise in postopke v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, tudi geografskimi označbami;
(c)
tehnične predpise, po potrebi vključno z obveznimi postopki ugotavljanja skladnosti in povezavami do seznamov organov za ugotavljanje skladnosti, kadar je obvezno ugotavljanje skladnosti s strani tretjih oseb, kot je določeno v poglavju 16;
(d)
sanitarne in fitosanitarne ukrepe v zvezi z uvozom in izvozom, kot je določeno v poglavju 13;
(e)
pravila o javnih naročilih, podatkovno zbirko z obvestili o javnih naročilih in drugimi ustreznimi določbami, kot je določeno v poglavju 28;
(f)
postopke registracije podjetja in
(g)
druge informacije, za katere pogodbenica meni, da bi lahko pomagale MSP.
4.
Vsaka pogodbenica na spletišče iz odstavka 1 doda internetno povezavo do podatkovne zbirke, ki omogoča elektronsko iskanje po oznaki harmoniziranega sistema in ki vključuje naslednje informacije v zvezi z dostopom do njenega trga:
(a)
stopnje carin in kvot, vključno s stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi, stopnje, ki zadevajo države, ki nimajo največjih ugodnosti, ter preferencialne stopnje in tarifne kvote;
(b)
trošarine;
(c)
davki (kot je davek na dodano vrednost);
(d)
carine ali druge pristojbine, vključno z drugimi pristojbinami za določene izdelke;
(e)
pravila o poreklu, kot so določena v poglavju 10;
(f)
povračilo carine, odlog ali druge vrste olajšav, ki zmanjšujejo, vračajo ali oproščajo carino;
(g)
merila za določitev carinske vrednosti blaga; in
(h)
drugi tarifni ukrepi;
(i)
informacije, potrebne za uvozne postopke, in
(j)
informacije, povezane z netarifnimi ukrepi ali predpisi.
5.
Vsaka pogodbenica redno ali na zahtevo druge pogodbenice posodobi informacije in povezave iz odstavkov 1 do 4, ki jih vzdržuje na svojem spletišču, da zagotovi njihovo posodobljenost in točnost.
6.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se informacije iz tega člena predstavijo na način, ustrezen za uporabo s strani MSP. Vsaka pogodbenica si prizadeva, da so take informacije na voljo v angleščini.
7.
Pogodbenica nobeni osebi iz pogodbenice ne zaračuna pristojbine za dostop do informacij, zagotovljenih v skladu z odstavki 1 do 4.
ČLEN 37.3
Kontaktni točki za MSP
1.
Vsaka pogodbenica drugi pogodbenici sporoči svojo kontaktno točko za MSP, ki bo opravljala naloge iz tega člena. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o vseh spremembah podatkov teh kontaktnih točk.
2.
Kontaktni točki za MSP:
(a)
zagotovita, da se pri izvajanju tega dela tega sporazuma upoštevajo potrebe MSP, tako da lahko MSP iz obeh pogodbenic izkoristijo nove priložnosti iz tega dela tega sporazuma;
(b)
zagotovita, da so informacije iz člena 37.2 posodobljene in upoštevne za MSP; vsaka pogodbenica lahko prek kontaktne točke za MSP predlaga dodatne informacije, ki bi jih druga pogodbenica lahko vključila v informacije, ki jih mora predložiti v skladu s členom 37.2;
(c)
proučita vsako zadevo, povezano z MSP, v zvezi z izvajanjem tega dela tega sporazuma, med drugim:
(i)
izmenjavo informacij za pomoč Skupnemu odboru pri njegovi nalogi, tj. spremljanju in izvajanju vidikov tega dela tega sporazuma, povezanih z MSP,
(ii)
pomoč pododborom in drugim kontaktnim točkam, vzpostavljenim s tem delom tega sporazumom, pri obravnavanju zadev, povezanih z MSP;
(d)
o svojih dejavnostih redno skupaj ali posamično poročata Skupnemu odboru v proučitev; in
(e)
obravnavata vsa druga vprašanja, ki izhajajo iz tega dela tega sporazuma in so povezana z MSP, po dogovoru med pogodbenicama.
3.
Kontaktni točki za MSP se sestajata po potrebi in opravljata svoje delo prek komunikacijskih kanalov, o katerih se dogovorita pogodbenici in ki lahko vključujejo elektronsko pošto, videokonference ali druga sredstva.
4.
Kontaktni točki za MSP se lahko pri izvajanju svojih dejavnosti po potrebi poskušata povezati z izvedenci in zunanjimi organizacijami.
ČLEN 37.4
Neuporaba reševanja sporov
Poglavje 38 se ne uporablja za to poglavje.
POGLAVJE 38
REŠEVANJE SPOROV
ODDELEK A
CILJ IN PODROČJE UPORABE
ČLEN 38.1
Cilj
Cilj tega poglavja je vzpostavitev uspešnega in učinkovitega mehanizma za preprečevanje in reševanje kakršnih koli sporov med pogodbenicama glede razlage in uporabe tega dela tega sporazuma, da se doseže sporazumna rešitev.
ČLEN 38.2
Področje uporabe
To poglavje se uporablja za vse spore med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo določb tega dela tega sporazuma (v nadaljnjem besedilu: zajete določbe), razen če je v tem delu tega sporazuma določeno drugače.
ČLEN 38.3
Opredelitev pojmov
V tem poglavju in prilogah 38-A in 38-B:
(a)
„pogodbenica pritožnica“ pomeni pogodbenico, ki zahteva ustanovitev senata v skladu s členom 38.5;
(b)
„mediator“ pomeni posameznika, ki je izbran kot mediator v skladu s členom 38.27;
(c)
„senat“ pomeni senat, ustanovljen v skladu s členom 38.6;
(d)
„član senata“ pomeni člana senata; in
(e)
„pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba“ pomeni pogodbenico, ki je domnevno kršila zajeto določbo.
ODDELEK B
POSVETOVANJA
ČLEN 38.4
Posvetovanja
1.
Pogodbenici si prizadevata za rešitev kakršnega koli spora iz člena 38.2 z začetkom posvetovanj v dobri veri, da bi dosegli sporazumno rešitev.
2.
Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisno zahtevo, ki jo predloži drugi pogodbenici in v kateri opredeli sporni ukrep ter zajete določbe, ki se po njenem mnenju uporabljajo.
3.
Pogodbenica, ki ji je bila predložena zahteva za posvetovanja, na zahtevo odgovori nemudoma, vendar najpozneje v desetih dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja. Posvetovanja se izvedejo v 30 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 46 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja, razen če se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali posvetovanja.
4.
Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi v zvezi s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, se opravijo v 15 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 23 dneh od datuma predložitve zahteve za posvetovanja, razen če se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali posvetovanja.
5.
Med posvetovanji vsaka pogodbenica zagotovi zadostne informacije o dejstvih za izčrpno preučitev načinov, na katere bi sporni ukrep lahko vplival na uporabo tega dela tega sporazuma. Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti sodelovanje osebja svojih pristojnih vladnih organov z ustreznim strokovnim znanjem o zadevi, ki je predmet posvetovanj.
6.
Posvetovanja ter zlasti vse informacije z oznako zaupnosti in stališča, ki jih pogodbenica izrazi med posvetovanji, so zaupni in ne posegajo v pravice vsake pogodbenice v nadaljnjih postopkih.
7.
Če se pogodbenica, na katero je naslovljena zahteva za posvetovanja, nanjo ne odzove v 10 dneh od datuma njegove predložitve ali če se posvetovanja ne izvedejo v rokih iz odstavkov 3 ali 4, če se pogodbenici strinjata, da ne bosta izvedli posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 38.5.
ODDELEK C
POSTOPKI SENATA
ČLEN 38.5
Začetek postopkov senata
1.
Če pogodbenicama ne uspe rešiti zadeve s posvetovanji, kot so opredeljena v členu 38.4, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, zahteva ustanovitev senata.
2.
Zahteva za ustanovitev senata se v pisni obliki predloži drugi pogodbenici. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi opredeli zadevni ukrep, navede zajete določbe, za katere meni, da se uporabljajo, in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na tak način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo.
ČLEN 38.6
Ustanovitev senata
1.
Senat sestavljajo trije člani.
2.
Pogodbenici se v 14 dneh od datuma predložitve zahteve za ustanovitev senata pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, posvetujeta, da bi dosegli dogovor o sestavi senata.
3.
Če se pogodbenici o sestavi senata ne dogovorita v roku iz odstavka 2, vsaka pogodbenica v 10 dneh po izteku roka iz odstavka 2 imenuje člana senata s podseznama te pogodbenice, sestavljenega v skladu s členom 38.8(1). Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne imenuje člana senata s svojega podseznama v navedenem roku, sopredsednik Skupnega odbora pogodbenice pritožnice v petih dneh po datumu izteka navedenega roka z žrebom izbere člana senata s podseznama te pogodbenice. Sopredsednik Skupnega odbora pogodbenice pritožnice lahko prenese pooblastilo za tak izbor člana senata z žrebom.
4.
Če se pogodbenici o predsedniku senata ne dogovorita v roku iz odstavka 2, sopredsednik Skupnega odbora pogodbenice pritožnice v 10 dneh po datumu izteka navedenega roka z žrebom izbere predsednika senata s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s pododstavkom (c) člena 38.8(1). Sopredsednik Skupnega odbora pogodbenice pritožnice lahko prenese pooblastilo za tak izbor predsednika senata.
5.
Senat se šteje za ustanovljenega 15 dni po datumu, ko trije izbrani člani senata uradno obvestijo pogodbenici o sprejetju imenovanja v skladu s Prilogo 38-A, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Vsaka pogodbenica takoj objavi datum ustanovitve senata.
6.
Če kateri koli seznam iz člena 38.8 ni bil sestavljen ali ne vključuje dovolj imen ob predložitvi zahteve v skladu z odstavkom 3 ali 4 tega člena, se člani senata z žrebom izberejo med posamezniki, ki jih je uradno predlagala ena pogodbenica ali obe pogodbenici v skladu s Prilogo 38-A.
ČLEN 38.7
Izbira razsodišča
1.
V primeru spora glede določenega ukrepa, ki domnevno krši obveznost iz tega dela tega sporazuma in enakovredno obveznost iz drugega mednarodnega sporazuma, katerih pogodbenici sta obe pogodbenici, vključno s Sporazumom o STO, razsodišče za rešitev spora izbere pogodbenica, ki želi kršitev odpraviti.
2.
Ko pogodbenica izbere razsodišče in začne postopke za reševanje sporov v okviru tega oddelka ali drugega mednarodnega sporazuma, v zvezi z določenim ukrepom iz odstavka 1 ne začne postopkov za reševanje sporov v okviru nobenega drugega mednarodnega sporazuma ali tega oddelka, razen če prvo izbrano razsodišče iz postopkovnih ali jurisdikcijskih razlogov ne more odločiti o zadevi.
3.
V tem členu:
(a)
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru tega oddelka začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevo za ustanovitev senata v skladu s členom 38.5;
(b)
se šteje, da se postopki za reševanje sporov na podlagi Sporazuma STO začnejo, ko pogodbenica vloži zahtevo za ustanovitev senata v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter
(c)
se šteje, da se postopki za reševanje sporov v okviru katerega koli drugega sporazuma začnejo v skladu z ustreznimi določbami navedenega sporazuma.
4.
Brez poseganja v odstavek 2 nobena določba tega dela tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje začasne opustitve obveznosti z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov ali na podlagi postopkov za reševanje sporov iz drugega mednarodnega sporazuma, katerega pogodbenici sta obe pogodbenici. Sporazum STO ali kateri koli drug mednarodni sporazum med pogodbenicama se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti iz tega oddelka.
ČLEN 38.8
Seznami članov senata
1.
Skupni odbor najpozneje v enem letu od začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni opravljati naloge članov senata. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
(a)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov pogodbenice EU;
(b)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in
(c)
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika senata.
2.
Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Skupni odbor zagotavlja, da je na seznamu ves čas navedeno najmanjše število posameznikov.
3.
Skupni odbor lahko pripravi dodatne sezname posameznikov s strokovnim znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, zajetih v tem delu tega sporazuma. Če pogodbenici soglašata, se taki dodatni seznami uporabijo za sestavo senata v skladu s postopkom iz člena 38.6.
ČLEN 38.9
Zahteve za člane senata
1.
Vsak član senata:
(a)
ima dokazano strokovno znanje in izkušnje na področju prava, mednarodne trgovine in drugih zadev, zajetih v tem delu tega sporazuma;
(b)
je neodvisen od obeh pogodbenic, ni povezan z njima in od njiju ne sprejema navodil;
(c)
deluje v svoji individualni pristojnosti in v zvezi s sporom ne sprejema navodil od nobene organizacije ali vlade in
(d)
izpolnjuje določbe Priloge 38-B.
2.
Predsednik ima poleg izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1 tudi izkušnje s postopki za reševanje sporov.
3.
Glede na predmet posameznega spora se lahko pogodbenici dogovorita o odstopanju od zahtev iz odstavka 1, pododstavek (a).
ČLEN 38.10
Naloge senata
Senat:
(a)
objektivno presodi predloženo zadevo, vključno z objektivno presojo dejstev primera, in uporabnost ter skladnost z zajetimi določbami;
(b)
v svojih odločitvah in poročilih navede ugotovitve glede dejstev, uporabo zajetih določb in utemeljitev sprejetih ugotovitev in sklepov in
(c)
bi se moral redno posvetovati s pogodbenicama in zagotoviti ustrezne priložnosti za razvoj sporazumne rešitve.
ČLEN 38.11
Pristojnosti
1.
Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve senata ne dogovorita drugače, so pristojnosti senata naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb dela III Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, na katere se sklicujeta pogodbenici, prouči zadevo, na katero se nanaša zahteva za ustanovitev senata, sprejme ugotovitve o združljivosti spornega ukrepa z zajetimi določbami dela III navedenega sporazuma in predloži poročilo v skladu s členom 38.13 navedenega sporazuma“.
2.
Če se pogodbenici dogovorita o drugačnih pristojnostih, kot so navedene v odstavku 1, o tem uradno obvestita senat v roku iz odstavka 1.
ČLEN 38.12
Odločitev o nujnosti
1.
Če pogodbenica tako zahteva, senat v desetih dneh od datuma svoje ustanovitve odloči, ali zadeva spada med nujne.
2.
V nujnih primerih so veljavni roki iz tega oddelka polovični v njem določeni roki, z izjemo rokov iz členov 38.6 in 38.11.
ČLEN 38.13
Vmesno in končno poročilo
1.
Senat predloži pogodbenicama vmesno poročilo v 90 dneh od datuma ustanovitve senata. Če senat meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik senata o tem uradno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava senat predložiti vmesno poročilo. Senat v nobenem primeru ne predloži vmesnega poročila pozneje kot 120 dni od datuma svoje ustanovitve.
2.
Vsaka pogodbenica lahko senatu predloži pisno zahtevo za pregled natančnih vidikov vmesnega poročila v desetih dneh od datuma njegove predložitve. Pogodbenica lahko predloži pripombe na zahtevo druge pogodbenice v šestih dneh od datuma predložitve te zahteve.
3.
Če se v skladu z odstavkom 2 ne predloži nobena zahteva, postane vmesno poročilo končno poročilo.
4.
Senat predloži pogodbenicama končno poročilo v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve. Če senat meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik senata o tem uradno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava senat predložiti končno poročilo. Senat v nobenem primeru ne predloži končnega poročila pozneje kot v 150 dneh od datuma ustanovitve senata.
5.
Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevah pogodbenic glede vmesnega poročila in jasno obravnava pripombe pogodbenic. Senat v vmesnem in končnem poročilu navede naslednje:
(a)
opisni del, ki vsebuje povzetek argumentov pogodbenic in pripomb iz odstavka 2;
(b)
svoje ugotovitve o dejstvih primera in uporabi zadevnih zajetih določb;
(c)
svoje ugotovitve o tem, ali je sporni ukrep združljiv z zadevnimi zajetimi določbami ali ne, in
(d)
razloge za ugotovitve iz pododstavkov (b) in (c).
6.
Končno poročilo je dokončno in zavezujoče za pogodbenici.
ČLEN 38.14
Ukrepi za izpolnitev obveznosti
1.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz končnega poročila, da bi dosegla skladnost z zajetimi določbami.
2.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 30 dneh po datumu predložitve končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, ki jih je sprejela ali ki jih namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
ČLEN 38.15
Razumni rok
1.
Če takojšnja izpolnitev obveznosti ni mogoča, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 30 dneh po datumu predložitve končnega poročila uradno obvesti pogodbenico pritožnico o dolžini razumnega roka, ki ga bo potrebovala za izpolnitev obveznosti. Pogodbenici si prizadevata za dogovor o dolžini razumnega roka za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
2.
Če se pogodbenici ne dogovorita o dolžini razumnega roka, lahko pogodbenica pritožnica ne prej kot 20 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 1 pisno zahteva od prvotnega senata, da določi dolžino razumnega roka. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 20 dneh od datuma predložitve zahteve.
3.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najmanj en mesec pred iztekom razumnega roka uradno obvesti pogodbenico pritožnico o svojem napredku pri izpolnitvi obveznosti iz končnega poročila.
4.
Pogodbenici se lahko dogovorita za podaljšanje razumnega roka.
ČLEN 38.16
Pregled izpolnitve obveznosti
1.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje na datum izteka razumnega roka iz člena 38.15 uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, sprejetih za izpolnitev obveznosti iz končnega poročila.
2.
Kadar se pogodbenici ne strinjata glede obstoja ali usklajenosti z zajetimi določbami katerega koli ukrepa, sprejetega za izpolnitev obveznosti, lahko pogodbenica pritožnica od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi. V zahtevi opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep pomeni kršitev zajetih določb na način, ki zadostuje za jasno predstavitev pravne podlage za pritožbo. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 46 dneh od datuma predložitve zahteve.
ČLEN 38.17
Začasna pravna sredstva
1.
Na zahtevo pogodbenice pritožnice in po posvetovanju z njo pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži ponudbo za začasno nadomestilo, če:
(a)
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico, da ne more izpolniti obveznosti iz končnega poročila;
(b)
pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, v roku iz člena 38.14 uradno ne sporoči nobenega ukrepa, ki ga je sprejela ali ga namerava sprejeti za izpolnitev obveznosti, ali nobenega ukrepa, ki ga je sprejela za izpolnitev pred iztekom razumnega roka iz člena 38.15;
(c)
senat ugotovi, da v skladu s členom 38.16 ne obstaja noben ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti ali
(d)
senat ugotovi, da ukrep v skladu s členom 38.16 sprejet za izpolnitev obveznosti, ni skladen z zajetimi določbami.
2.
Pogodbenica pritožnica lahko na podlagi katere koli od okoliščin iz odstavka 1, pododstavki (a), (b), (c) ali (d), uradno obvesti pogodbenico, proti kateri je vložena pritožba, da namerava začasno opustiti obveznosti iz zajetih določb, če:
(a)
se pogodbenica pritožnica odloči, da ne bo vložila zahteve v skladu z odstavkom 1, ali
(b)
pogodbenica pritožnica vloži zahtevo v skladu z odstavkom 1, pogodbenici pa se ne dogovorita o začasnem nadomestilu v 20 dneh po datumu izteka razumnega roka iz člena 38.15 ali po predložitvi odločitve senata v skladu s členom 38.16.
3.
Pogodbenica pritožnica lahko obveznosti začasno opusti 10 dni po datumu predložitve uradnega obvestila iz odstavka 2, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, vložila zahtevo v skladu z odstavkom 6.
4.
Raven opustitve obveznosti ne presega ravni, enakovredne izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve. V uradnem obvestilu iz odstavka 2 je navedena raven nameravane opustitve obveznosti.
5.
Pogodbenica pritožnica bi si morala pri odločanju o tem, katere obveznosti bo začasno opustila, najprej prizadevati za začasno opustitev obveznosti v sektorju ali sektorjih, na katere vpliva ukrep, za katerega je senat ugotovil, da ni v skladu z zajetimi določbami. Opustitev obveznosti se lahko uporabi za drug sektor ali sektorje, ki jih zajema ta del tega sporazum in ki niso sektorji, v katerih je senat ugotovil izničenje ali poslabšanje, zlasti če pogodbenica pritožnica meni, da je taka opustitev v drugem sektorju izvedljiva ali učinkovita za spodbujanje izpolnjevanja obveznosti.
6.
Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da priglašena raven nameravane opustitve obveznosti presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pred iztekom roka iz odstavka 3 predloži pisno zahtevo prvotnemu senatu, da odloči o zadevi. Senat pogodbenicama predloži svojo odločitev o ravni opustitve obveznosti v 30 dneh od datuma zahteve. Pogodbenica pritožnica ne opusti nobenih obveznosti, dokler senat ne predloži odločitve. Opustitev obveznosti je skladna z navedeno odločitvijo.
7.
Opustitev obveznosti ali nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata, ko:
(a)
pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 38.32;
(b)
se pogodbenici dogovorita, da ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, prispeva k izpolnjevanju zajetih določb pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, ali
(c)
je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, za katerega je senat ugotovil, da ni skladen z zajetimi določbami, umaknjen ali spremenjen, da bi se pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uskladila z navedenimi določbami.
ČLEN 38.18
Pregled ukrepov, sprejetih za izpolnitev obveznosti po začasnih pravnih sredstvih
1.
Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, uradno obvesti pogodbenico pritožnico o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev obveznosti po opustitvi obveznosti oziroma uporabi začasnega nadomestila, odvisno od primera. Z izjemo primerov iz odstavka 2 pogodbenica pritožnica opustitev obveznosti preneha v 30 dneh od datuma predložitve tega uradnega obvestila. Kadar je bilo uporabljeno nadomestilo, z izjemo primerov iz odstavka 2, lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, tako nadomestilo preneha uporabljati v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila, da je izpolnila obveznosti.
2.
Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali se je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, z ukrepom, ki je bil priglašen v skladu z odstavkom 1, uskladila z zajetimi določbami, lahko pogodbenica pritožnica od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi. Senat predloži svojo odločitev pogodbenicama v 46 dneh od datuma predložitve zahteve. Če senat meni, da je ukrep, sprejet za izpolnitev obveznosti, skladen z zajetimi določbami, opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila preneha. Če je ustrezno, pogodbenica pritožnica prilagodi raven opustitve obveznosti ali nadomestila na podlagi odločitve senata.
3.
Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven opustitve obveznosti, ki jo izvaja pogodbenica pritožnica, presega raven, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko od prvotnega senata pisno zahteva, da odloči o zadevi.
ČLEN 38.19
Zamenjava članov senata
Če med postopki senata v skladu s tem oddelkom član senata ne more sodelovati, odstopi ali ga je treba zamenjati, ker ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 38-B, se v skladu s členom 38.6 imenuje nov član senata. Rok za predložitev poročila ali odločitve iz tega oddelka se podaljša za toliko časa, kolikor je potrebno za imenovanje novega člana senata.
ČLEN 38.20
Poslovnik za reševanje sporov
1.
Postopke senata iz tega oddelka urejata to poglavje in Priloga 38-A.
2.
Vsa zaslišanja senata so odprta za javnost, razen če je v Prilogi 38-A določeno drugače.
ČLEN 38.21
Začasna prekinitev in prenehanje
1.
Na skupno zahtevo pogodbenic senat kadar koli začasno prekine delo za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 zaporednih mesecev.
2.
Senat nadaljuje delo pred koncem obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali ob koncu obdobja začasne prekinitve na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, o tem ustrezno uradno obvesti drugo pogodbenico. Če ob koncu obdobja začasne prekinitve pogodbenica ne zahteva nadaljevanja dela senata, pooblastilo senata preneha in postopek za reševanje sporov se ustavi.
3.
Če je delo senata začasno prekinjeno v skladu s tem členom, se ustrezna obdobja iz tega oddelka podaljšajo za enako obdobje, za katero se je delo senata začasno prekinilo.
ČLEN 38.22
Pravica do pridobitve informacij
1.
Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko senat od pogodbenic zahteva informacije, ki jih šteje za potrebne in ustrezne. Pogodbenici se nemudoma in celovito odzoveta na kakršno koli zahtevo senata za predložitev takih informacij.
2.
Senat lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo od katerega koli vira zahteva informacije, ki jih šteje za potrebne in ustrezne. Senat ima tudi pravico, da pridobi mnenje, vključno z informacijami in tehničnimi nasveti, izvedencev, če meni, da je to primerno, ter ob upoštevanju pogojev, o katerih se dogovorita pogodbenici, če je ustrezno.
3.
Senat obravnava stališča amicus curiae, ki jih predložijo fizične osebe pogodbenice ali pravne osebe s sedežem v pogodbenici, v skladu s Prilogo 38-A.
4.
Vse informacije, ki jih senat pridobi v skladu s tem členom, se razkrijejo pogodbenicama, ki lahko v zvezi z njimi predložita pripombe.
ČLEN 38.23
Pravila razlage
1.
Senat razlaga zajete določbe v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb.
2.
Senat tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov STO in pritožbenega organa, ki jih sprejme Organ za reševanje sporov STO.
3.
Poročila in odločitve senata ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih na podlagi tega dela tega sporazuma.
ČLEN 38.24
Poročila in odločitve senata
1.
Posvetovanja senata so zaupna. Senat si po najboljših močeh prizadeva za sprejemanje osnutkov poročil in odločitev s soglasjem. Če to ni mogoče, senat o zadevi odloči z večino glasov. Ločena mnenja članov senata se ne razkrijejo v nobenem primeru.
2.
Vsaka pogodbenica javno objavi svoje predložitve ter poročila in odločitve senata ob upoštevanju varstva zaupnih informacij.
3.
Pogodbenici brezpogojno sprejmeta poročila in odločitve senata. Ta poročila in odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za osebe.
4.
Senat in pogodbenici obravnavajo kot zaupno vsako informacijo, ki jo pogodbenica predloži senatu v skladu s Prilogo 38-A.
ODDELEK D
MEHANIZEM MEDIACIJE
ČLEN 38.25
Cilj
1.
Cilj mehanizma mediacije je olajšati sprejemanje sporazumnih rešitev s celovitim in hitrim postopkom ob pomoči mediatorja.
2.
Postopek mediacije se lahko začne le na podlagi medsebojnega dogovora pogodbenic, da se proučijo sporazumne rešitve ter upoštevajo vsi nasveti in predlagane rešitve mediatorja.
ČLEN 38.26
Začetek postopka mediacije
1.
Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko od druge pogodbenice (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) kadar koli pisno zahteva, naj začne postopek mediacije v zvezi s katerim koli ukrepom pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, ki domnevno škodljivo vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.
2.
Zahteva iz odstavka 1 je dovolj podrobna, da jasno predstavlja pomisleke pogodbenice, ki je predložila zahtevo, pri čemer so v njej navedeni:
(a)
zadevni sporni ukrep;
(b)
izjava o negativnih vplivih, ki jih po mnenju pogodbenice, ki je predložila zahtevo, ukrep ima ali bo imel na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, ter
(c)
povezava, ki po mnenju pogodbenice, ki je predložila zahtevo, obstaja med navedenimi vplivi in ukrepom.
3.
Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, z naklonjenostjo obravnava tako zahtevo ter jo sprejme ali zavrne v pisnem odgovoru, ki ga predloži pogodbenici, ki je predložila zahtevo, v desetih dneh po njeni predložitvi. Sicer se šteje, da je zahteva zavrnjena.
ČLEN 38.27
Izbira mediatorja
1.
Pogodbenici si prizadevata najpozneje v 14 dneh od datuma začetka postopka mediacije sprejeti dogovor o mediatorju.
2.
Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o mediatorju v roku iz odstavka 1 tega člena, lahko katera koli pogodbenica od sopredsednika Skupnega odbora pogodbenice, ki je predložila zahtevo, zahteva, da v petih dneh po datumu predložitve zahteve z žrebom izbere mediatorja s podseznama predsednikov, sestavljenega v skladu s členom 38.8(1), pododstavek (c). Sopredsednik Skupnega odbora pogodbenice, ki je predložila zahtevo, lahko prenese pooblastilo za tak izbor mediatorja z žrebom.
3.
Če podseznam predsednikov iz člena 38.8(1), pododstavek (c), ni sestavljen ob predložitvi zahteve na podlagi člena 38.26, se mediator izbere z žrebom med posamezniki, ki jih uradno predlaga ena ali obe pogodbenici za navedeni podseznam.
4.
Mediator ni državljan nobene od pogodbenic niti ni zaposlen s strani nobene od pogodbenic, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače.
5.
Mediator izpolnjuje določbe Priloge 38-B.
ČLEN 38.28
Pravila postopka mediacije
1.
Pogodbenica, ki je predložila zahtevo, v desetih dneh od imenovanja mediatorja mediatorju in pogodbenici, na katero je zahteva naslovljena, predloži podroben pisni opis svojih pomislekov, zlasti v zvezi z izvajanjem spornega ukrepa in njegovimi možnimi negativnimi vplivi na trgovino ali naložbe. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, lahko v 20 dneh po datumu predložitve tega opisa predloži pisne pripombe nanj. Pogodbenica lahko v svoj opis ali pripombe vključi vse informacije, ki se ji zdijo pomembne.
2.
Mediator pogodbenicama pregledno pomaga, da razjasnita sporni ukrep in njegove možne negativne vplive na trgovino ali naložbe. Mediator lahko zlasti organizira srečanja med pogodbenicama, se z njima skupaj ali posamezno posvetuje, zaprosi ustrezne izvedence in deležnike za pomoč ali se z njimi posvetuje ter zagotovi kakršno koli dodatno podporo, ki jo zahtevata pogodbenici. Mediator se posvetuje s pogodbenicama, preden zaprosi ustrezne izvedence in deležnike za pomoč ali se posvetuje z njimi.
3.
Mediator lahko daje nasvete ali predlaga rešitev glede pomislekov pogodbenic. Pogodbenici lahko ponujeno rešitev sprejmeta ali zavrneta ali pa se dogovorita o drugačni rešitvi. Mediator ne daje nasvetov ali pripomb glede skladnosti spornega ukrepa s tem delom tega sporazuma.
4.
Postopek mediacije poteka na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, ali na kateri koli drugi lokaciji ali s kakršnimi koli sredstvi ob soglasju pogodbenic.
5.
Pogodbenici si prizadevata sprejeti sporazumno rešitev v 60 dneh od datuma imenovanja mediatorja. Do sprejetja dokončnega dogovora lahko pogodbenici proučita morebitne začasne rešitve, zlasti če se ukrep nanaša na pokvarljivo ali sezonsko blago ali storitve.
6.
Mediator na zahtevo katere koli od pogodbenic pogodbenicama predloži osnutek poročila o dejanskem stanju, v katerem so navedeni:
(a)
kratek povzetek zadevnega spornega ukrepa;
(b)
uporabljeni postopki ter
(c)
kadar je primerno, morebitna dosežena sporazumna rešitev, vključno z morebitnimi vmesnimi rešitvami.
7.
Mediator pogodbenicama da na voljo 15 dni od datuma predložitve osnutka poročila o dejanskem stanju za predložitev pripomb nanj. Mediator po proučitvi prejetih pripomb pogodbenic v 15 dneh po njihovi predložitvi pogodbenicama predloži končno poročilo o dejanskem stanju. Osnutek poročila o dejanskem stanju in končno poročilo o dejanskem stanju ne vsebujeta nobene razlage tega dela tega sporazuma.
8.
Postopek mediacije se konča:
(a)
ko pogodbenici sprejmeta sporazumno rešitev, in sicer na datum, ko o njej uradno obvestita mediatorja;
(b)
ko pogodbenici dosežeta sporazumni dogovor v kateri koli fazi postopka, in sicer na datum, ko o dogovoru uradno obvestita mediatorja;
(c)
ko mediator po posvetovanju s pogodbenicama predloži pisno izjavo, da bi bila nadaljnja prizadevanja v okviru mediacije neuspešna, in sicer na datum, ko o tej izjavi uradno obvesti pogodbenici, ali
(d)
ko pogodbenica predloži pisno izjavo po proučitvi sporazumnih rešitev v okviru postopka mediacije ter po obravnavi morebitnih nasvetov in predlaganih rešitev mediatorja, in sicer na datum, ko zadevna pogodbenica o tej izjavi uradno obvesti mediatorja in drugo pogodbenico.
ČLEN 38.29
Zaupnost
Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, so vse faze postopka mediacije, vključno z morebitnimi nasveti ali predlaganimi rešitvami, zaupne. Pogodbenica lahko javnosti razkrije, da se izvaja mediacija.
ČLEN 38.30
Razmerje do postopkov za reševanje sporov
1.
Postopek mediacije ne posega v pravice in obveznosti pogodbenic iz oddelkov B in C ali v okviru postopkov za reševanje sporov na podlagi katerega koli drugega sporazuma.
2.
Pogodbenica se v drugih postopkih za reševanje sporov na podlagi tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma ne sklicuje na v nadaljevanju navedeno niti tega ne predlaga kot dokaz, prav tako pa senat ne upošteva v nadaljevanju navedenega:
(a)
stališč druge pogodbenice v postopku mediacije ali informacij, ki so bile zbrane izključno v skladu s členom 38.28(2);
(b)
dejstva, da je druga pogodbenica izrazila pripravljenost, da sprejme rešitev v zvezi z ukrepom, ki je predmet mediacije, ali
(c)
nasvetov ali predlogov mediatorja.
3.
Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, mediator ni član senata v postopkih za reševanje sporov v okviru tega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, če je imel v isti zadevi vlogo mediatorja.
ODDELEK E
SKUPNE DOLOČBE
ČLEN 38.31
Zahteva za informacije
1.
Pogodbenica lahko pred vložitvijo zahteve za posvetovanja ali mediacijo v skladu s členom 38.4 ali 38.26 od druge pogodbenice zahteva informacije glede ukrepa, ki domnevno škodljivo vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama. Pogodbenica, ki prejme tako zahtevo, v 20 dneh od datuma predložitve zahteve predloži pisni odgovor s pripombami na zahtevane informacije.
2.
Če pogodbenica, ki prejme tako zahtevo, meni, da ne bo mogla predložiti odgovora v 20 dneh od datuma predložitve zahteve, drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o razlogih za odlog in predvidenem najkrajšem možnem roku, v katerem bo lahko predložila svoj odgovor.
3.
Praviloma se pričakuje, da pogodbenica zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 pred predložitvijo zahteve za posvetovanja ali mediacijo v skladu s členom 38.4 ali 38.26.
ČLEN 38.32
Sporazumna rešitev
1.
Pogodbenici lahko kadar koli sprejmeta sporazumno rešitev za kakršne koli spore iz člena 38.2.
2.
Če se v postopkih senata ali mediacije sprejme sporazumna rešitev, pogodbenici o navedeni rešitvi skupaj uradno obvestita predsednika senata oziroma mediatorja. Po takem uradnem obvestilu se postopki senata ali mediacije končajo.
3.
Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za izvedbo sporazumne rešitve nemudoma ali v dogovorjenem roku, kakor je primerno.
4.
Pogodbenica, ki izvaja rešitev, najpozneje do izteka dogovorjenega roka pisno obvesti drugo pogodbenico o kakršnem koli ukrepu, ki ga je sprejela za izvedbo sporazumne rešitve.
ČLEN 38.33
Roki
1.
Vsi roki, določeni v tem poglavju, se štejejo od dneva po dejanju, na katerega se nanašajo.
2.
Vsak rok iz tega poglavja lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
3.
V skladu z oddelkom C lahko senat pogodbenicama kadar koli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloge za svoj predlog.
ČLEN 38.34
Stroški
1.
Vsaka pogodbenica krije svoje stroške, ki nastanejo pri udeležbi v postopkih senata ali mediacije.
2.
Pogodbenici si skupaj v enaki meri delita organizacijske stroške, vključno s plačilom in stroški članov senata in mediatorja. Plačilo članom senata se določi v skladu s Prilogo 38-A. Pravila o plačilu članom senata iz Priloge 38-A se smiselno uporabljajo za mediatorje.
ČLEN 38.35
Sprememba prilog
Skupni svet lahko v skladu s členom 8.5(1), pododstavek (a) sprejme sklep o spremembi prilog 38-A in 38-B.
POGLAVJE 39
IZJEME
ČLEN 39.1
Splošne izjeme
1.
Za namene poglavij 9, 11, 15, 26, 29 in oddelka B poglavja 17
48
tega sporazuma je člen XX GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum ter je njegov sestavni del.
2.
V skladu z zahtevo, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje liberalizacije naložb ali trgovine s storitvami, se nobena določba v poglavju 15, poglavjih 18 do 27
49
, poglavju 29 ali oddelku B poglavja 17
50
tega sporazuma ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov, ki so:
(a)
potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda;
51
(b)
potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;
(c)
potrebni za zagotovitev skladnosti z zakoni ali predpisi, ki niso v neskladju s tem delom tega sporazuma, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:
(i)
preprečevanje zavajajočih in goljufivih praks ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;
(ii)
varovanje zasebnosti v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti osebne dokumentacije in računov ali
(iii)
varnost.
3.
Pojasniti je treba, da se pogodbenici zavedata, da če taki ukrepi niso združljivi z določbami poglavij tega dela tega sporazuma iz odstavkov 1 in 2 tega člena:
(a)
ukrepi iz člena XX, pododstavek (b), GATT 1994 in odstavka 2, pododstavek (b), tega člena vključujejo okoljske ukrepe, potrebne za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;
(b)
se člen XX, pododstavek (g), GATT 1994 uporablja za ukrepe za ohranjanje živih in neživih neobnovljivih naravnih virov in
(c)
lahko ukrepi, sprejeti za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, spadajo pod člen XX, pododstavek (b) ali (g), GATT 1994 ali pod odstavek 2, pododstavek (b), tega člena.
4.
Preden ena pogodbenica uporabi kateri koli ukrep iz člena XX GATT 1994, pododstavka (i) in (j), drugi pogodbenici zagotovi vse ustrezne informacije, da se najde rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici. Če pogodbenici v 30 dneh od predložitve ustreznih informacij ne dosežeta sprejemljive rešitve, lahko pogodbenica, ki namerava uporabiti ukrep, to stori. Če izjemne in kritične okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, preprečujejo predhodno zagotovitev in proučitev informacij, lahko pogodbenica, ki namerava uporabiti ukrepe, nemudoma uporabi vse previdnostne ukrepe, potrebne za rešitev razmer. Navedena pogodbenica o uporabi takih ukrepov takoj obvesti drugo pogodbenico.
ČLEN 39.2
Varnostne izjeme
Za ta del tega sporazuma se uporablja člen 41.4.
ČLEN 39.3
Obdavčitev
1.
V tem členu:
(a)
„rezidentstvo“ pomeni rezidentstvo za davčne namene
(b)
„davčni sporazum“ pomeni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali kateri koli drug mednarodni dogovor ali ureditev, ki se v celoti ali pretežno nanaša na obdavčitev, pogodbenica katerega je katera koli država članica, Evropska unija ali Čile, in
(c)
„davčni ukrep“ pomeni ukrep za uporabo davčne zakonodaje Evropske unije, katere koli države članice ali Čila.
2.
Ta del tega sporazuma se uporablja za davčne ukrepe le, če je njihova uporaba potrebna za izvajanje določb tega dela tega sporazuma.
3.
Nobena določba v tem delu tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti Evropske unije ali njenih držav članic ali Čila v okviru katerega koli davčnega sporazuma. V primeru kakršne koli neskladnosti med tem delom tega sporazuma in katerim koli davčnim sporazumom prevlada davčni sporazum, kar zadeva to neskladnost. V zvezi z davčnim sporazumom med Evropsko unijo ali njenimi državami članicami in Čilom ustrezni pristojni organi Evropske unije ali njenih držav članic na eni strani in Čila na drugi strani v skladu s tem delom tega sporazuma in navedenim davčnim sporazumom skupaj odločijo, ali obstaja neskladnost med tem delom tega sporazuma in navedenim davčnim sporazumom.
4.
Nobena obveznost po načelu države z največjimi ugodnostmi iz tega dela tega sporazuma se ne uporablja za ugodnosti, ki jih Evropska unija, njene države članice ali Čile odobrijo v skladu z davčnim sporazumom.
5.
V skladu z zahtevo, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, v katerih prevladujejo podobne razmere, ali prikrito omejevanje trgovine in naložb, se nobena določba v tem delu tega sporazuma ne razlaga tako, da pogodbenici preprečuje sprejetje, ohranjanje ali izvajanje katerega koli ukrepa, namenjenega zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, ki:
(a)
razlikuje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihovo rezidentstvo ali kraj, kjer so vložili svoj kapital, ali
(b)
katerega cilj je preprečiti izogibanje ali utajo davkov v skladu z davčnim sporazumom ali davčno zakonodajo te pogodbenice.
ČLEN 39.4
Razkrivanje informacij
1.
Nobena določba v tem delu tega sporazuma od pogodbenice ne zahteva, naj da na voljo zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi vplivalo na upravičene poslovne interese določenih javnih ali zasebnih podjetij, razen če senat potrebuje take zaupne informacije v postopku za reševanje sporov v skladu s poglavjem 38. V takih primerih senat zagotovi, da je zaupnost v celoti zagotovljena.
2.
Kadar pogodbenica Skupnemu svetu, Skupnemu odboru, pododborom ali drugim organom, ustanovljenim v skladu s tem sporazumom, predloži informacije, ki se v skladu z njeno zakonodajo štejejo za zaupne, druga pogodbenica navedene informacije obravnava kot zaupne, razen če se s pogodbenico, ki je informacije predložila, dogovori drugače.
ČLEN 39.5
Oprostitev obveznosti STO
Če je obveznost na podlagi tega dela tega sporazuma vsebinsko enakovredna obveznosti iz Sporazuma STO, se šteje, da je vsak ukrep, sprejet na podlagi oprostitve obveznosti, sprejete v skladu s členom IX Sporazuma STO, skladen z vsebinsko enakovredno obveznostjo na podlagi tega dela tega sporazuma.
DEL IV
SPLOŠNI INSTITUCIONALNI OKVIR
POGLAVJE 40
INSTITUCIONALNI OKVIR
ČLEN 40.1
Skupni svet
1.
Pogodbenici ustanovita Skupni svet. Skupni svet nadzoruje doseganje ciljev tega sporazuma in njegovo izvajanje. Preverja vse zadeve v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.
2.
Skupni svet se sestane v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa vsaki dve leti ali kakor se dogovorita pogodbenici. Sestanki Skupnega sveta se izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi v skladu z njegovim poslovnikom. Seje v živo se izvajajo izmenično v Bruslju in Santiagu.
3.
Skupni svet za pogodbenico EU sestavljajo predstavniki na ministrski ravni, za Čile pa minister za zunanje zadeve ali njihovi pooblaščeni predstavniki. Kadar Skupni svet deluje v trgovinski sestavi v skladu s členom 8.5, ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za zadeve v zvezi s trgovino in naložbami.
4.
Skupni svet je pristojen za sprejemanje odločitev v primerih, predvidenih v tem sporazumu, in za oblikovanje priporočil v skladu s svojim poslovnikom. Skupni svet sprejema odločitve in oblikuje priporočila na podlagi vzajemnega dogovora. Odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Priporočila niso zavezujoča.
5.
Skupnemu svetu v skladu z določbami njegovega poslovnika sopredseduje predstavnik vsake pogodbenice, pri čemer se upoštevajo posebna vprašanja, ki jih je treba obravnavati na določenem sestanku.
6.
Skupni svet na svojem prvem sestanku sprejme svoj poslovnik in poslovnik Skupnega odbora.
7.
Skupni svet lahko na Skupni odbor prenese katero koli od svojih nalog, vključno s pooblastilom za sprejemanje odločitev in oblikovanje priporočil;
8.
Poleg tega člena se, kadar Skupni svet deluje v trgovinski sestavi, uporablja še člen 8.5.
ČLEN 40.2
Skupni odbor
1.
Pogodbenici ustanovita Skupni odbor. Skupni odbor pomaga Skupnemu svetu pri opravljanju njegovih nalog.
2.
Skupni odbor je odgovoren za splošno izvajanje tega sporazuma. Čeprav zadevo ali vprašanje obravnava Skupni odbor, to Skupnemu svetu ne preprečuje, da bi oboje obravnaval tudi sam.
3.
Skupni odbor se sestane v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa enkrat na leto ali kakor se dogovorita pogodbenici. Sestanki Skupnega odbora se izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi v skladu z njegovim poslovnikom. Seje v živo se izvajajo izmenično v Bruslju in Santiagu.
4.
Skupni odbor je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic in mu v skladu z določbami njegovega poslovnika sopredseduje predstavnik vsake pogodbenice, pri čemer se upoštevajo posebna vprašanja, ki jih je treba obravnavati na določenem sestanku.
5.
Kadar Skupni odbor deluje v trgovinski sestavi v skladu s členom 8.6, ga sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za zadeve v zvezi s trgovino in naložbami.
6.
Skupni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, določenih v tem sporazumu, ali če tako pooblastilo nanj prenese Skupni svet v skladu s členom 40.1(7). Skupni odbor je pristojen tudi za oblikovanje priporočil, tudi kadar je bilo to pooblastilo nanj preneseno v skladu s členom 40.1(7). Skupni odbor sprejema odločitve in oblikuje priporočila na podlagi medsebojnega dogovora in v skladu s svojim poslovnikom. Skupni odbor pri izvajanju prenesenih nalog sprejema odločitve in oblikuje priporočila v skladu s poslovnikom Skupnega sveta. Odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Priporočila niso zavezujoča.
7.
Poleg tega člena se, kadar Skupni odbor deluje v trgovinski sestavi, uporablja še člen 8.6.
ČLEN 40.3
Pododbori in drugi organi
1.
Ustanovi se Pododbor za razvoj in mednarodno sodelovanje, ki usklajuje in nadzira izvajanje dejavnosti sodelovanja na področjih iz dela II tega sporazuma.
2.
Pododbori, specifični za del III tega sporazuma, se ustanovijo v skladu s členom 8.8.
3.
Skupni svet ali Skupni odbor lahko sprejmeta odločitev o ustanovitvi dodatnega pododbora ali drugega organa. Skupni svet ali Skupni odbor lahko pododboru ali drugemu organu, ustanovljenemu v skladu s tem odstavkom, dodeli naloge v okviru njegovih pristojnosti, da bi pomagal pri opravljanju njegovih funkcij in obravnaval posebne naloge ali predmete urejanja. Skupni svet ali Skupni odbor lahko spremeni naloge, dodeljene pododboru ali drugemu organu, ustanovljenemu v skladu s tem odstavkom, ali ga razpusti.
4.
| 30,716
| 1
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.