identifier
stringlengths 10
126
| collection
stringclasses 6
values | open_type
stringclasses 1
value | license
stringclasses 2
values | date
float64 1.98k
2.02k
⌀ | title
stringlengths 4
2.79k
| creator
stringclasses 7
values | language
stringclasses 1
value | language_type
stringclasses 1
value | word_count
int64 2
15k
| token_count
int64 10
187k
| text
stringlengths 19
406k
| __index_level_0__
int64 0
57.5k
| language_confidence
float64 0.9
1
|
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022/32022R1171/32022R1171_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 4,035
| 11,060
|
L_2022183SL.01000201.xml
8.7.2022
SL
Uradni list Evropske unije
L 183/2
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1171
z dne 22. marca 2022
o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka predelanih materialov visoke čistosti kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (1) in zlasti člena 42(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Uredba (EU) 2019/1009 določa pravila o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu. Sredstva za gnojenje EU vsebujejo sestavne materiale ene ali več kategorij iz Priloge II k navedeni uredbi.
(2)
V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2019/1009 se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 44 za prilagoditev Priloge II tehničnemu napredku. Na podlagi člena 42(3) Uredbe (EU) 2019/1009 v povezavi s členom 6 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko Komisija v kategorije sestavnih materialov (v nadaljnjem besedilu: KSM) vključi materiale, ki po predelavi ne veljajo več za odpadke, če se taki materiali uporabljajo za specifične namene, zanje obstaja trg ali povpraševanje ter njihova uporaba ne povzroča splošnih škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.
(3)
Skupno raziskovalno središče Komisije je opredelilo nekatere materiale visoke čistosti, ki bi se lahko predelali iz odpadkov in uporabili kot sestavni materiali v sredstvih za gnojenje EU (3).
(4)
Materiali visoke čistosti, ki jih je opredelilo Skupno raziskovalno središče, so amonijeve soli, sulfatne soli, fosfatne soli, elementarno žveplo, kalcijev karbonat in kalcijev oksid. Vsi navedeni materiali so zajeti v Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (4), zanje obstaja znatno povpraševanje na trgu in je dokazana njihova visoka agronomska vrednost v dolgotrajni zgodovini uporabe na tem področju.
(5)
Kor prvi ukrep za zagotovitev varnosti in agronomske učinkovitosti bi bilo treba določiti zahtevo glede minimalne čistosti materialov visoke čistosti. Glede na informacije, ki so na voljo v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, bo 95-odstotna čistost, izražena v suhi snovi materiala, zagotovila visoko agronomsko učinkovitost z nizkim tveganjem za okolje, zdravje in varnost. Za nekatere materiale je ta visoka čistost sicer določena na bolj ambicioznih ravneh od tistih, ki se zahtevajo z Uredbo (ES) št. 2003/2003, vendar se ocenjuje, da je tako večjo čistost mogoče doseči na podlagi obstoječih praks.
(6)
Poleg tega je primerno določiti, da se materiali visoke čistosti predelajo iz odpadkov po naslednjih dveh vrstah postopkov: postopki, s katerimi se izolirajo soli ali drugi elementi z naprednimi metodami prečiščevanja (ali njihovo kombinacijo), kot so kristalizacija, centrifugiranje ali ekstrakcija tekoče-tekoče, ki se pogosto uporabljajo v (petro-)kemijski industriji, ter postopki prečiščevanja plina ali nadzora emisij, ki so namenjeni odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov.
(7)
Zato bi bilo treba na podlagi poročila Skupnega raziskovalnega središča o oceni omejiti vsebnost nekaterih nečistoč, patogenov ali onesnaževal, ki so specifični za navedene materiale, ali vsebnost organskega ogljika. Takšna merila bi se morala uporabljati poleg varnostnih meril iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009 za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstev in brez poseganja v Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (5).
(8)
Zato bi bilo treba določiti dodatne mejne vrednosti za onesnaževali celotni krom in talij. Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo taki onesnaževali zaradi vhodnih materialov in postopkov, s katerimi se pridobivajo. Predlagane mejne vrednosti za navedeni onesnaževali bi morale zagotoviti, da uporaba sredstev za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti s takimi onesnaževali, ne privede do njihovega kopičenja v tleh. Poleg tega bi bilo treba zahteve glede vsebnosti patogenov uvesti za vsa sredstva za gnojenje EU, ki vsebujejo materiale visoke čistosti ali so iz njih sestavljena, glede na raznolike postopke, s katerimi se lahko pridobivajo, in glede na tokove odpadkov, ki se dovolijo kot vhodni materiali. Mejne vrednosti za obe onesnaževali in patogene bi bilo treba določiti kot koncentracijo v končnem sredstvu, kar je podobno zahtevam iz Priloge I k Uredbi (EU) 2019/1009. To utemeljuje dejstvo, da se varnostna merila, uvedena kot odziv na kakršna koli opredeljena posebna tveganja, praviloma nanašajo na končno sredstvo in ne na sestavni material. To bi moralo tudi olajšati nadzor trga takih sredstev, saj naj bi se testi izvajali samo na končnem sredstvu.
(9)
Poleg tega bi bilo treba določiti dodatna varnostna merila za omejitev vsebine 16 policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (6) ter polikloriranih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7). Uredba (EU) 2019/1021 določa zmanjšanja izpustov za PAH16 in PCDD/PCDF kot nenamerno proizvedene snovi med proizvodnimi postopki, vendar v takih primerih ne uvaja mejne vrednosti. Glede na visoka tveganja zaradi prisotnosti takih onesnaževal v sredstvih za gnojenje EU se šteje za ustrezno, da se uvedejo strožje zahteve od zahtev iz navedene uredbe. Take mejne vrednosti bi bilo treba določiti na ravni sestavnih materialov in ne kot koncentracijo v končnem sredstvu, da se zagotovi skladnost z Uredbo (EU) 2019/1021.
(10)
Te mejne vrednosti morda niso relevantne za vse materiale visoke čistosti, ki se vključijo kot nova kategorija sestavnih materialov. Zato bi morali proizvajalci imeti možnost, da domnevajo skladnost sredstva za gnojenje z določeno zahtevo brez preverjanja, kot je testiranje, kadar skladnost z navedeno zahtevo zagotovo in neizpodbitno sledi iz narave ali postopka predelave zadevnega materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU.
(11)
Kot dodatni varnostni ukrep bi bilo treba materiale visoke čistosti registrirati na podlagi Uredbe (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (8) pod obsežnimi pogoji, že določenimi v Uredbi (EU) 2019/1009 za kemične snovi v drugih kategorijah sestavnih materialov. To bi moralo zagotoviti, da proizvajalci pri izvajanju ocene tveganja v skladu z navedeno uredbo upoštevajo uporabo kot sredstva za gnojenje ter da se registracija izvede tudi za materiale v majhnih količinah.
(12)
Poleg tega so lahko nekateri materiali visoke čistosti na voljo na lokalnih trgih v količinah, ki presegajo povpraševanje. Za zagotovitev, da obstaja povpraševanje na trgu po materialih visoke čistosti in da njihovo dolgoročno shranjevanje v neoptimalnih pogojih ne povzroča škodljivih vplivov na okolje, je primerno omejiti obdobje, v katerem se lahko ti materiali uporabljajo kot sestavni materiali za sredstva za gnojenje EU po tem, ko so bili proizvedeni. Od proizvajalcev bi bilo treba zahtevati, da v navedenem obdobju podpišejo izjavo EU o skladnosti za sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje navedene materiale.
(13)
Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da materiali visoke čistosti, če so predelani v skladu s pravili predelave, predlaganimi v poročilu Skupnega raziskovalnega središča o oceni, zagotavljajo agronomsko učinkovitost v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2019/1009. Poleg tega izpolnjujejo merila iz člena 6 Direktive 2008/98/ES. Prav tako pa tudi ugotavlja, da če so na splošno skladni z drugimi zahtevami iz Uredbe (EU) 2019/1009, zlasti pa z zahtevami iz Priloge I k navedeni uredbi, ne bi pomenili tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje v smislu člena 42(1), prvi pododstavek, točka (b)(i), Uredbe (EU) 2019/1009. Taki materiali bi imeli tudi koristen namen, ker bi nadomestili druge surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji sredstev za gnojenje EU. Zato bi bilo treba predelane materiale visoke čistosti vključiti v Prilogo II k Uredbi (EU) 2019/1009.
(14)
Glede na to, da so materiali visoke čistosti predelani odpadki v smislu Direktive 2008/98/ES, bi jih bilo treba v skladu s členom 42(1), tretji pododstavek, Uredbe (EU) 2019/1009 izključiti iz kategorij sestavnih materialov 1 in 11 v Prilogi II k navedeni uredbi.
(15)
Nekateri materiali visoke čistosti lahko vsebujejo selen, ki je lahko strupen, če je prisoten v visoki koncentraciji. Nekateri lahko vsebujejo tudi klorid, ki lahko vzbuja pomisleke glede slanosti v tleh. Kadar so navedene snovi prisotne v koncentracijah, ki presegajo določeno mejno vrednost, bi bilo treba njihovo vsebnost navesti na oznaki, tako da so uporabniki sredstva za gnojenje ustrezno obveščeni. Prilogo III k Uredbi (EU) št. 2019/1009 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(16)
Kadar sredstva za gnojenje vsebujejo materiale visoke čistosti, je pomembno zagotoviti, da se zanje izvede ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti, vključno s sistemom kakovosti, ki ga oceni in odobri priglašeni organ. Zato je treba spremeniti Prilogo IV k Uredbi (EU) 2019/1009, da se določi postopek ugotavljanja skladnosti, primeren za taka sredstva za gnojenje.
(17)
Ker se morajo zahteve iz prilog II in III k Uredbi (EU) 2019/1009 ter postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV k navedeni uredbi uporabljati od 16. julija 2022, je treba začetek uporabe te uredbe preložiti na isti datum –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2019/1009 se spremeni:
(1)
Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;
(2)
Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi;
(3)
Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 16. julija 2022.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 22. marca 2022
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 170, 25.6.2019, str. 1.
(2) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(3) Huygens D, Saveyn HGM, Tehnični predlogi za stranske proizvode in materiale visoke čistosti kot sestavne materiale sredstev za gnojenje EU (Technical proposals for by-products and high purity materials as component materials for EU Fertilising Products), JRC128459, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.
(4) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).
(5) Uredba (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o obstojnih organskih onesnaževalih (UL L 169, 25.6.2019, str. 45).
(6) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.
(8) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
PRILOGA I
Priloga II k Uredbi (EU) 2019/1009 se spremeni:
(1)
v delu I se doda naslednja točka:
„KSM 15: Predelani materiali visoke čistosti“
(2)
del II se spremeni:
(a)
točka 1 v KSM 1 se spremeni:
(i)
na koncu podtočke (j) se črta beseda „ali“;
(ii)
v podtočki (k) se „;“ nadomesti z „, ali“;
(iii)
doda se naslednja podtočka (l):
„(l)
amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;
(b)
točka 1 v KSM 11 se spremeni:
(i)
na koncu podtočke (f) se črta beseda „ali“;
(ii)
v podtočki (g) se „;“ nadomesti z „, ali“;
(iii)
doda se naslednja podtočka (h):
„(h)
amonijevih soli, sulfatnih soli, fosfatnih soli, elementarnega žvepla, kalcijevega karbonata ali kalcijevega oksida, ki se predelajo iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES.“;
(c)
doda se naslednja točka KSM 15:
„KSM 15: PREDELANI MATERIALI VISOKE ČISTOSTI
(1)
Sredstvo za gnojenje EU lahko vsebuje predelan material visoke čistosti, tj. amonijevo sol, sulfatno sol, fosfatno sol, elementarno žveplo, kalcijev karbonat ali kalcijev oksid ali njihove mešanice s čistostjo vsaj 95 % suhe snovi v materialu.
(2)
Material visoke čistosti se predela iz odpadkov, nastalih pri:
(a)
proizvodnem postopku, pri katerem se kot vhodni material uporabljajo snovi in zmesi, razen živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 (1), ali
(b)
postopku prečiščevanja plina ali nadzora emisij, namenjenega odstranjevanju hranil iz izhodnih plinov, pridobljenih iz enega ali več naslednjih vhodnih materialov oz. v objektih:
(i)
iz snovi in zmesi, razen odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES;
(ii)
iz rastlin ali delov rastlin;
(iii)
iz bioloških odpadkov v smislu člena 3, točka 4, Direktive 2008/98/ES, ki nastanejo pri ločenem zbiranju bioloških odpadkov pri viru;
(iv)
iz komunalne odpadne vode in odpadne vode iz gospodinjstev v smislu člena 2, točka 1 oz. 2, Direktive 91/271/EGS (2)
(v)
iz blata v smislu člena 2, točka (a), Direktive 86/278/EGS (3), ki ne kaže nobenih nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;
(vi)
iz odpadkov v smislu člena 3, točka 1, Direktive 2008/98/ES in vhodnih goriv v napravi za sosežig odpadkov, kot je opredeljena v Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4)in ki se upravlja v skladu s pogoji iz navedene direktive, pod pogojem, da ti vhodni materiali ne kažejo nevarnih lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES;
(vii)
iz materialov kategorije 2 ali kategorije 3 ali iz njih pridobljenih proizvodov v skladu s pogoji iz člena 32(1) in (2) ter ukrepi iz člena 32(3) Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da so izhodni plini pridobljeni s postopkom kompostiranja ali razgradnje v skladu s KSM 3 oziroma 5 iz Priloge II k tej uredbi;
(viii)
iz gnoja v smislu člena 3, točka 20, Uredbe (ES) št. 1069/2009 ali iz njega pridobljenih proizvodov ali
(ix)
v živinorejskem obratu.
Vhodni materiali iz točk (i) do (vi) ne vsebujejo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009.
(3)
Vsebnost organskega ogljika (Corg) v materialu visoke čistosti ne sme presegati 0,5 odstotkov suhe snovi v materialu.
(4)
Material visoke čistosti ne vsebuje več kot:
(a)
6 mg/kg suhe snovi policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH16) (5);
(b)
20 ng ekvivalentov toksičnosti SZO (6)/kg suhe snovi polikloriranih dibenzo-para-dioksinov in dibenzofuranov (PCDD/PCDF) (7).
(5)
Sredstvo za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti ali je iz njih sestavljeno, vsebuje največ:
(a)
400 mg/kg suhe snovi celotnega kroma (Cr) in
(b)
2 mg/kg suhe snovi tallija (Tl).
(6)
Kadar skladnost z določeno zahtevo iz točk 4 in 5 (kot je odsotnost določenega onesnaževala) nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali postopka predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, se v postopku ugotavljanja skladnosti lahko brez preverjanja (na primer testiranja) domneva navedena skladnost na odgovornost proizvajalca.
(7)
Kadar za funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, v Prilogi I ni določenih zahtev glede Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae, ti patogeni v sredstvu za gnojenje EU ne presegajo mejnih vrednosti iz naslednje tabele:
Mikroorganizmi, ki se testirajo
Načrti vzorčenja
Mejna vrednost
n
c
m
M
Salmonella spp.
5
0
0
odsotnost v 25 g ali 25 ml
Escherichia coli
ali
Enterococcaceae
5
5
0
1 000 v 1 g ali 1 ml
pri čemer je:
n
=
število vzorcev, ki se testirajo,
c
=
število vzorcev, pri katerih število bakterij, izraženo v številu kolonijskih enot (CFU), znaša od m do M,
m
=
zgornja mejna vrednost, pri kateri število bakterij, izraženo v CFU, še velja za zadovoljivo,
M
=
najvišja vrednost števila bakterij, izraženega v CFU.
(8)
Skladnost sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje materiale visoke čistosti iz točke 2(b) ali je iz njih sestavljeno, z zahtevami iz točke 7 ali zahtevami za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, se preveri s testiranjem v skladu s točko 5.1.3.1 v modulu D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) iz dela II Priloge IV.
Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so bili materiali visoke čistosti ali vsi uporabljeni biogeni vhodni materiali obdelani po enem od naslednjih postopkov:
(a)
sterilizacija pod pritiskom s segrevanjem na temperaturo v jedru nad 133 °C najmanj 20 minut pri absolutnem tlaku najmanj 3 bare, pri čemer je tlak treba doseči z odvajanjem vsega zraka iz sterilizacijske komore in zamenjavo zraka s paro („nasičena para“);
(b)
obdelava v enoti za pasterizacijo ali higienizacijo, pri čemer je vsaj za eno uro dosežena temperatura 70 °C.
Zahteve iz točke 7 in zahteve za Salmonella spp., Escherichia coli ali Enterococcaceae iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo sredstva za gnojenje EU, ki je sestavljeno samo iz materialov visoke čistosti iz točke 2(b), se ne uporabljajo, če so izhodni plini pridobljeni s postopkom sežiga, kot je opredeljen v Direktivi 2010/75/EU.
(9)
Materiali visoke čistosti, ki se skladiščijo na način, ki jih ne ščiti pred padavinami in neposredno sončno svetlobo, se lahko dodajo sredstvu za gnojenje EU le, če so bili proizvedeni največ 36 mesecev pred podpisom izjave EU o skladnosti za zadevno sredstvo za gnojenje EU.
(10)
Materiali visoke čistosti so registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 v dokumentaciji, ki vsebuje:
(a)
informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in
(b)
poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo sredstva za gnojenje,
razen če je snov izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 ali v točki 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.
(1) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1)."
(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40)."
(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6)."
(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17)."
(5) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena."
(6) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055."
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.“."
(1) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).
(2) Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).
(3) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).
(4) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).
(5) Vsota naftalena, acenaftilena, acenaftena, fluorena, fenantrena, antracena, fluorantena, pirena, benzo[a]antracena, krizena, benzo[b]fluorantena, benzo[k]fluorantena, benzo[a]pirena, indeno[1,2,3-cd]pirena, dibenzo[a,h]antracena in benzo[ghi]perilena.
(6) Van den Berg M., L.S. Birnbaum, M. Denison, M. De Vito, W. Farland, et al. (2006) Ponovna ocena faktorjev toksične ekvivalentnosti za dioksine in dioksinom podobne spojine pri ljudeh in sesalcih, Svetovna zdravstvena organizacija, 2005 (The 2005 World Health Organization Re-evaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-like Compounds). Toxicological sciences: uradno glasilo organizacije Society of Toxicology 93:223-241. doi:10.1093/toxsci/kfl055.
(7) Vsota 2,3,7,8-TCDD, 1,2,3,7,8-PeCDD, 1,2,3,4,7,8-HxCDD, 1,2,3,6,7,8-HxCDD, 1,2,3,7,8,9-HxCDD, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDD, OCDD, 2,3,7,8-TCDF, 1,2,3,7,8-PeCDF, 2,3,4,7,8-PeCDF, 1,2,3,4,7,8-HxCDF, 1,2,3,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,7,8,9-HxCDF, 2,3,4,6,7,8-HxCDF, 1,2,3,4,6,7,8-HpCDF, 1,2,3,4,7,8,9-HpCDF in OCDF.“.“
PRILOGA II
V delu I Priloge III k Uredbi (EU) 2019/1009 se doda naslednja točka 7b:
„7b.
Kadar sredstvo za gnojenje EU vsebuje materiale visoke čistosti iz Priloge II, del II, KSM 15, ali je iz njih sestavljeno ter
(a)
vsebnost selena (Se) presega 10 mg/kg suhe snovi, se vsebnost selena navede;
(b)
vsebnost klorida (Cl-) presega 30 g/kg suhe snovi, se vsebnost klorida navede, razen če se sredstvo za gnojenje EU proizvaja s proizvodnim postopkom, pri katerem so bile uporabljene snovi ali zmesi, ki vsebujejo klorid, z namenom proizvajanja ali vključitve soli alkalijskih kovin ali soli zemljoalkalijskih kovin, informacije o teh soleh pa so v skladu s Prilogo III.
Kadar je vsebnost selena ali klorida navedena v skladu s točkama (a) in (b), se jasno loči od izjave o hranilih in se lahko izrazi kot razpon vrednosti.
Kadar dejstvo, da tako sredstvo za gnojenje EU vsebuje selen ali klorid pod mejnimi vrednostmi iz točk (a) in (b), nedvomno in neizpodbitno izhaja iz narave ali predelave materiala visoke čistosti ali proizvodnega postopka sredstva za gnojenje EU, ki vsebuje tak material, kot je ustrezno, na oznaki ne smejo biti navedene nobene informacije o teh parametrih brez preverjanja (kot je testiranje) na odgovornost proizvajalca.“.
PRILOGA III
V Prilogi IV, del II, k Uredbi (EU) 2019/1009 se modul D1 (Zagotavljanje kakovosti proizvodnega postopka) spremeni:
(1)
v točki 2.2 se podtočka (d) nadomesti z naslednjim:
„(d)
skice, načrte, opise in razlage, ki so potrebni za razumevanje proizvodnega procesa sredstva za gnojenje EU, in v zvezi z materiali, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 ali 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, pa tudi pisni opis in diagram proizvodnega postopka ali postopka predelave, v katerih se jasno opredeli vsaka obdelava, posoda in prostor za shranjevanje;“;
(2)
v točki 5.1.1.1 se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„5.1.1.1
Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, višje vodstvo proizvodne organizacije:“;
(3)
točka 5.1.2.1 se nadomesti z naslednjim:
„5.1.2.1
Za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, sistem kakovosti zagotovi skladnost z zahtevami, določenimi v navedeni prilogi.“;
(4)
točka 5.1.3.1 se spremeni:
(a)
uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:
„5.1.3.1
Pregledi in testi za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, vsebujejo naslednje elemente:“;
(b)
podtočki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:
„(b)
usposobljeno osebje opravi vizualni pregled vsake pošiljke vhodnih materialov in preveri skladnost s specifikacijami za vhodne materiale iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, določenimi v Prilogi II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II];
(c)
proizvajalec zavrne vsako pošiljko katerega koli vhodnega materiala, kadar se pri vizualnem pregledu pojavi sum na kar koli od naslednjega:
—
prisotnost nevarnih ali škodljivih snovi za proces ali za kakovost končnega sredstva za gnojenje EU,
—
nezdružljivost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15 iz Priloge II [ALI: kot je opredeljeno v Prilogi II], zlasti s prisotnostjo plastične mase, ki vodi k preseganju mejne vrednosti makroskopskih nečistot.“;
(c)
podtočka (e) se nadomesti z naslednjim:
„(e)
pri izhodnih materialih se odvzamejo vzorci, da se preveri njihova skladnost s specifikacijami iz KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kot so opredeljene v Prilogi II, ter da lastnosti izhodnega materiala ne ogrožajo skladnosti sredstva za gnojenje EU z ustreznimi zahtevami iz Priloge I;“;
(d)
v podtočki (fa) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:
„(fa)
pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vzorci izhodnih materialov odvzamejo vsaj z naslednjo privzeto pogostostjo ali prej, kot je predvideno, če je to potrebno zaradi katere koli pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na kakovost sredstva za gnojenje EU:“;
(e)
podtočka (fb) se nadomesti z naslednjim:
„(fb)
pri materialih, ki spadajo v KSM 12, 13, 14 in 15, se vsaki seriji ali delu proizvodnje dodeli edinstvena oznaka za namene vodenja kakovosti. Priglašeni organ za materiale, ki spadajo v KSM 3, 5, 12, 13, 14 in 15, kakor so opredeljene v Prilogi II, med vsako revizijo odvzame in analizira vzorce izhodnih materialov, te revizije pa opravi z naslednjo pogostostjo:“.
| 13,911
| 1
|
2023/52023PC0432/52023PC0432_SL.txt_13
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 7,663
| 18,289
|
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
spodbuja odgovorno ravnanje podjetij ali družbeno odgovornost podjetij s spodbujanjem podjetij k uporabi ustreznih praks, ki so skladne z mednarodno priznanimi načeli, standardi in smernicami, vključno s sektorskimi smernicami glede potrebne skrbnosti, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, in
(b)
podpira razširjanje in uporabo ustreznih mednarodnih instrumentov, ki jih je ta pogodbenica potrdila ali jih podpira, kot so smernice OECD za večnacionalna podjetja, tristranska deklaracija MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike, sprejeta novembra 1977 v Ženevi, globalni dogovor Združenih narodov ter vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji 17/4 z dne 16. junija 2011.
3.
Pogodbenici priznavata koristnost mednarodnih sektorskih smernic na področju družbene odgovornosti podjetij ali odgovornega ravnanja podjetij ter spodbujata skupno delo v zvezi s tem. Pogodbenici izvajata tudi ukrepe za spodbujanje spoštovanja smernic OECD o potrebni skrbnosti.
4.
Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja blagovne menjave, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, kot so okoljsko blago in storitve, ki prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki je gospodarno z viri, blago, katerega proizvodnja ni povezana s krčenjem gozdov, ter blago iz prostovoljnih sistemov in mehanizmov zagotavljanja trajnostnosti.
5.
Pogodbenici si izmenjujeta informacije in najboljše prakse ter, če je ustrezno, dvostransko sodelujeta pri obravnavanju vprašanj iz tega člena na regionalni ravni in v mednarodnih forumih.
ČLEN 33.4
Znanstvene in tehnične informacije
1.
Pri določanju ali izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, vsaka pogodbenica upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze, ki so jih po možnosti izdali priznani tehnični in znanstveni organi, ter ustrezne mednarodne standarde, smernice in priporočila, če ti obstajajo.
2.
Če znanstveni dokazi ali informacije niso zadostni ali niso neprepričljivi in obstaja tveganje resnega poslabšanja stanja okolja ali tveganje za zdravje in varnost pri delu na njenem ozemlju, lahko pogodbenica sprejme ukrepe na podlagi previdnostnega načela. Taki ukrepi se pregledajo, če so na voljo nove ali dodatne znanstvene informacije.
3.
Če ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 2, vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama, lahko pogodbenica od pogodbenice, ki je ukrep sprejela, zahteva, da zagotovi informacije, ki kažejo, da je ukrep skladen z njenimi ravnmi varstva, in lahko zahteva razpravo o zadevi v Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.
4.
Taki ukrepi se ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine ali naložb.
ČLEN 33.5
Preglednost in dobre regulativne prakse
Pogodbenici priznavata pomen uporabe pravil o preglednosti in dobrih regulativnih praksah v skladu s poglavjema 35 in 36, zlasti pravil, ki zainteresiranim osebam omogočajo, da predložijo stališča o:
(a)
ukrepih za varovanje okolja in delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, in
(b)
trgovinskih ali naložbenih ukrepih, ki bi lahko vplivali na varovanje okolja ali delovnih pogojev.
ČLEN 33.6
Ozaveščanje javnosti, obveščanje, sodelovanje in postopkovna jamstva
1.
Vsaka pogodbenica spodbuja ozaveščanje javnosti o svojem delovnem in okoljskem pravu ter drugih predpisih, vključno z zagotavljanjem, da so njeno delovno in okoljsko pravo in drugi predpisi ter postopki izvrševanja in skladnosti javno dostopni.
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva ugoditi zahtevam za informacije, ki jih v zvezi s tem, kako pogodbenica izvaja to poglavje, predloži kdorkoli.
3.
Vsaka pogodbenica uporabi mehanizme iz členov 40.5, 40.6 in 40.7 za pridobivanje mnenj o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja.
4.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi domačimi postopki zagotovi sprejemanje in ustrezno obravnavo sporočil in mnenj v obliki pisnih vlog, ki jih vloži oseba te pogodbenice o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja. Pogodbenica se na take vloge odzove pisno in pravočasno. O takih sporočilih in mnenjih lahko uradno obvesti svojo domačo posvetovalno skupino, ustanovljeno v skladu s členom 40.6, in kontaktno točko druge pogodbenice, določeno v skladu s členom 33.19(6)
5.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojo zakonodajo zagotovi, da je dostop do upravnih ali sodnih postopkov na voljo osebam, ki imajo pravno priznan interes v določeni zadevi ali ki trdijo, da je bila njihova pravica kršena, da se omogoči ukrepanje proti kršitvam njenega okoljskega ali delovnega prava, vključno z ustreznimi pravnimi sredstvi za kršitve takega prava.
6.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojim zakonodajo zagotovi, da so postopki iz odstavka 5 v skladu z ustreznim pravnim postopanjem, niso pretirano dragi, ne določajo nerazumnih rokov ali ne povzročajo neupravičenih zamud, po potrebi z izdajo sodnih odredb, ter da so pošteni, pravični in pregledni.
ČLEN 33.7
Dejavnosti sodelovanja
1.
Pogodbenici priznavata pomen dejavnosti sodelovanja na področju trgovinskih vidikov politik na področju okolja in dela za doseganje ciljev tega sporazuma in izvajanje tega poglavja.
2.
Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju mednarodnih in regionalnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
3.
Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se pogodbenici dogovorita, da bi obravnavali zadeve skupnega interesa.
4.
Pogodbenici lahko sodelujeta pri vprašanjih, določenih v tem poglavju, ter med drugim pri:
(a)
delovnih in okoljskih vidikih trgovine in trajnostnega razvoja v mednarodnih forumih, vključno zlasti s STO, političnim forumom Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj, programom Združenih narodov za okolje (UNEP), MOD in večstranskimi okoljskimi sporazumi;
(b)
vplivu delovnega in okoljskega prava in standardov na trgovino in naložbe;
(c)
vplivu trgovinske in naložbene zakonodaje na delo in okolje ter
(d)
trgovinskih vidikih:
(i)
pobud za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, vključno s pobudami, ki so namenjene spodbujanju krožnega gospodarstva in zelene rasti ter zmanjševanju onesnaževanja, in
(ii)
pobud za spodbujanje okoljskega blaga in storitev, vključno z obravnavanjem s tem povezanih netarifnih ovir.
5.
Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
6.
Pogodbenici lahko dejavnosti na področjih sodelovanja, določenih v tem poglavju, izvajata osebno ali s tehnološkimi sredstvi, ki so jima na voljo.
ODDELEK B
OKOLJE IN TRGOVINA
ČLEN 33.8
Cilji
1.
Pogodbenici si prizadevata spodbujati trgovinske in okoljske politike, ki se medsebojno podpirajo, visoko raven varstva okolja v skladu z večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, ter učinkovito izvajanje svojega okoljskega prava in drugih predpisov ter okrepiti svoje zmogljivosti za reševanje okoljskih vprašanj, povezanih s trgovino, tudi s sodelovanjem.
2.
Pogodbenici priznavata, da ima okrepljeno sodelovanje pri varstvu in ohranjanju okolja ter trajnostnem upravljanju njunih naravnih virov koristi, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju, krepijo njuno okoljsko upravljanje in dopolnjujejo cilje tega sporazuma.
3.
Pogodbenici priznavata pomen trgovinskih in okoljskih politik in praks, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje varstva okolja pri spodbujanju trajnostnega razvoja.
ČLEN 33.9
Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi
1.
Pogodbenici se zavedata pomena Skupščine ZN za okolje programa Združenih narodov za okolje. Pogodbenici priznavata ključno vlogo večstranskih okoljskih sporazumov pri reševanju globalnih, regionalnih in domačih okoljskih izzivov. Pogodbenici nadalje priznavata, da je treba okrepiti vzajemno podporo med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem vsaka pogodbenica učinkovito izvaja večstranske okoljske sporazume in protokole, katerih pogodbenica je.
2.
Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da sprejme ali ohrani ukrepe za spodbujanje ciljev večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je.
3.
Pogodbenici vzpostavita dialog in po potrebi sodelujeta pri trgovinskih in okoljskih vprašanjih skupnega interesa, zlasti v zvezi z večstranskimi okoljskimi sporazumi. To vključuje redne izmenjave informacij o pobudah vsake pogodbenice glede ratifikacij večstranskih okoljskih sporazumov, vključno z njihovimi protokoli in spremembami.
ČLEN 33.10
Trgovina in podnebne spremembe
1.
Pogodbenici priznavata pomen večstranskih okoljskih sporazumov na področju podnebnih sprememb, zlasti potrebo po uresničitvi cilja Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, sprejete 9. maja 1992 v New Yorku (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), ter namena in ciljev Pariškega sporazuma, da bi se spopadli z neposredno grožnjo podnebnih sprememb. V skladu s tem pogodbenici priznavata vlogo trgovine pri doseganju cilja trajnostnega razvoja in obravnavanju podnebnih sprememb ter pomen individualnih in kolektivnih prizadevanj za obravnavanje učinkov podnebnih sprememb z ukrepi za njihovo blažitev in prilagajanje nanje.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
učinkovito izvaja UNFCCC in Pariški sporazum, sprejet na njegovi podlagi, vključno z zavezami glede svojih nacionalno določenih prispevkov;
(b)
spodbuja pozitiven prispevek trgovine k prehodu na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu proti podnebnim spremembam, vključno z ukrepi za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ter
(c)
olajšuje in spodbuja trgovino in naložbe v blago in storitve, ki so zlasti pomembne za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, za trajnostno obnovljivo energijo in energijsko učinkovitost, na način, ki je skladen z drugimi določbami tega sporazuma.
3.
V skladu s členom 33.7 pogodbenici po potrebi sodelujeta pri trgovinskih vidikih podnebnih sprememb na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih, vključno z UNFCCC, STO in Montrealskim protokolom o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, sklenjenim 16. septembra 1987 v Montrealu (v nadaljnjem besedilu: Montrealski protokol). Poleg tega lahko pogodbenici pri teh vprašanjih po potrebi sodelujeta tudi v okviru Mednarodne pomorske organizacije.
4.
V skladu z odstavkom 1 pogodbenici sodelujeta na področjih, kot so:
(a)
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma ter pobudami za spodbujanje odpornosti proti podnebnim spremembam, obnovljivih virov energije, tehnologij z nizkimi emisijami, energijske učinkovitosti, cen ogljika, trajnostnega prometa, trajnostnega in podnebno odpornega razvoja infrastrukture, spremljanja emisij in rešitev, ki temeljijo na naravi, ter proučitev možnosti za sodelovanje na področjih, kot so kratkotrajna podnebna onesnaževala in sekvestracija ogljika v tleh, ter
(b)
izmenjava znanja in izkušenj v zvezi z ambicioznim postopnim opuščanjem snovi, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in postopnim zmanjšanjem fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola, in sicer z ukrepi za nadzor njihove proizvodnje, porabe in trgovanja z njimi, uvedbo okolju prijaznih alternativ zanje, posodobitvijo varnostnih in drugih ustreznih standardov ter po potrebi bojem proti nezakoniti trgovini s substancami, ki jih ureja Montrealski protokol.
ČLEN 33.11
Trgovina in gozdovi
1.
Pogodbenici priznavata pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in vlogo trgovine pri uresničevanju tega cilja.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
izvaja ukrepe za boj proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami;
(b)
spodbuja varstvo in ohranjanje gozdov ter trajnostno gospodarjenje z njimi;
(c)
spodbuja trgovino in porabo lesa in lesnih proizvodov, ki so zakonito pridobljeni iz gozdov, s katerimi se trajnostno gospodari, ter
(d)
izmenjuje informacije in po potrebi sodeluje z drugo pogodbenico pri pobudah za boj proti nezakoniti sečnji, povezanih s trgovino, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, krčenju in degradaciji gozdov, upravljanju gozdov in ohranjanju gozdnih površin, da bi povečala učinek in vzajemno podporo svojih politik skupnega interesa.
3.
Ob priznavanju, da imajo gozdovi in trajnostno gospodarjenje z njimi ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, vsaka pogodbenica spodbuja pobude za odpravo krčenja gozdov, vključno z dobavnimi verigami, ki ne povzročajo krčenja gozdov. Poleg tega pogodbenici po potrebi in v skladu s členom 33.7 sodelujeta dvostransko in regionalno ter v ustreznih mednarodnih forumih, da bi zmanjšali krčenje in degradacijo gozdov po vsem svetu.
ČLEN 33.12
Trgovina ter prostoživeče rastlinske in živalske vrste
1.
Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ne ogroža njihovega preživetja, kot je določeno v Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, sprejeti 3. marca 1973 v Washingtonu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CITES).
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica:
(a)
izvaja učinkovite ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, po potrebi tudi s sodelovanjem s tretjimi državami, ter
(b)
spodbuja dolgoročno ohranjanje in trajnostno rabo vrst, navedenih v dodatkih h Konvenciji CITES, vključno s sodelovanjem z ustreznimi organi Konvencije CITES pri posodabljanju dodatkov h Konvenciji CITES in spodbujanjem vključitve vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine in drugih meril, določenih v okviru Konvencije CITES.
3.
V skladu s členom 33.7 lahko pogodbenici po potrebi na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih sodelujeta ali izmenjujeta informacije o vprašanjih skupnega interesa, povezanih z bojem proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, vključno z ozaveščanjem za zmanjšanje povpraševanja po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih živali in pobudami za krepitev sodelovanja na področju izmenjave informacij in izvrševanja.
ČLEN 33.13
Trgovina in biotska raznovrstnost
1.
Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, podpisano 5. junija 1992 v Riu de Janeiru, drugimi ustreznimi večstranskimi okoljskimi sporazumi, katerih pogodbenici sta, in sklepi, sprejetimi na njihovi podlagi.
2.
V skladu z odstavkom 1 vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kadar je ta izpostavljena pritiskom, povezanim s trgovino in naložbami, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj, ter ukrepe za preprečevanje širjenja invazivnih tujerodnih vrst, pri čemer se zaveda, da lahko gibanje kopenskih in vodnih invazivnih tujerodnih vrst prek meja po poteh, povezanih s trgovino, negativno vpliva na okolje, gospodarske dejavnosti in razvoj ter zdravje ljudi.
3.
Pogodbenici priznavata pomen spoštovanja, ohranjanja in vzdrževanja znanja in praks domorodnih in lokalnih skupnosti, ki poosebljajo tradicionalne načine življenja, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, ter vlogo trgovine pri tem.
4.
Pogodbenici priznavata, da je pomembno olajšati dostop do genskih virov ter spodbujati pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov, v skladu s svojimi domačimi ukrepi in mednarodnimi obveznostmi vsake pogodbenice.
5.
Pogodbenici priznavata tudi pomen sodelovanja javnosti in posvetovanja z njo v skladu s svojo zadevno zakonodajo ali politiko pri razvoju in izvajanju ukrepov v zvezi z ohranjanjem in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.
6.
Pogodbenici lahko v skladu s členom 33.7 po potrebi spodbujata, sodelujeta ali izmenjujeta informacije na dvostranski in regionalni ravni ter v mednarodnih forumih o trgovinskih vidikih politik in ukrepov v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki so v skupnem interesu, kot so:
(a)
pobude in dobre prakse v zvezi s trgovino s proizvodi, ki temeljijo na naravnih virih in so pridobljeni s trajnostno rabo biotskih virov ter prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti;
(b)
ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti ter varstvo, obnova in vrednotenje ekosistemov in njihovih storitev ter s tem povezanih ekonomskih instrumentov in
(c)
dostop do genskih virov ter poštena in pravična delitev koristi od njihove uporabe.
ČLEN 33.14
Trgovina ter trajnostno upravljanje ribištva in akvakulture
1.
Pogodbenici priznavata pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja morskih bioloških virov in morskih ekosistemov ter vlogo trgovine pri uresničevanju teh ciljev.
2.
Pogodbenici pri razvoju in izvajanju ukrepov za ohranjanje in upravljanje upoštevata družbene, trgovinske, razvojne in okoljske pomisleke ter pomen obrtnega ali malega ribolova za preživetje lokalnih ribiških skupnosti.
3.
Pogodbenici priznavata, da ima lahko nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov
39
velike negativne posledice za staleže rib, trajnost trgovine z ribiškimi proizvodi, razvoj in okolje, ter potrjujeta potrebo po ukrepih za reševanje težav prelova in netrajnostne rabe ribolovnih virov.
4.
5.
Pogodbenici po potrebi in skladno s členom 33.7 sodelujeta na dvostranski ravni in znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, da bi spodbujali trajnostne ribolovne prakse in trgovino z ribiškimi proizvodi iz trajnostno upravljanih dejavnosti ribištva. Poleg tega lahko pogodbenici sodelujeta pri izmenjavi znanja in dobrih praks v podporo izvajanju tega člena.
ODDELEK C
DELO IN TRGOVINA
ČLEN 33.15
Cilji
1.
Pogodbenici priznavata, da trgovina in naložbe zagotavljajo priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in dostojno delo, tudi za mlade, s pogoji zaposlovanja, ki upoštevajo načela iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete 18. junija 1998 na Mednarodni konferenci dela v Ženevi in spremenjene leta 2022, ter Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo iz leta 2008, spremenjene leta 2022.
2.
Pogodbenici si prizadevata zagotoviti visoko raven varstva pri delu v skladu z mednarodnimi standardi dela, ki jih spoštujeta, ter spodbujati politike na področju trgovine in dela, ki se medsebojno podpirajo, za izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti poklicnega življenja zaposlenih. Prizadevali si bosta izboljšati razvoj in upravljanje človeškega kapitala za večjo zaposljivost, poslovno odličnost in večjo produktivnost v korist delavcev in tudi podjetij. V skladu s tem si pogodbenici prizadevata mladim zagotoviti priložnosti za razvoj potrebnih znanj in spretnosti za uspešen dostop do trga dela in obstoj na njem.
3.
Pogodbenici si prizadevata sodelovati pri trgovinskih vprašanjih s področja dela, ki so v skupnem interesu, da bi okrepili širše odnose med pogodbenicama.
ČLEN 33.16
Večstranski standardi in sporazumi na področju dela
1.
Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki spodbuja dostojno delo za vse, zlasti ženske, mlade in invalide, v skladu z njunimi obveznostmi v okviru MOD, vključno s tistimi iz Deklaracije MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kakor je bila spremenjena leta 2022, in Deklaracije MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022.
2.
Pogodbenici ob sklicevanju na Deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022, opozarjata, da kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ni mogoče uveljavljati ali kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se delovni standardi ne bi smeli uporabljati za zaščito trgovine.
3.
Vsaka pogodbenica učinkovito izvaja konvencije MOD, ki jih je ratificiral Čile oziroma države članice.
4.
V skladu z ustavo MOD, sprejeto kot XIII. del Versajske pogodbe, podpisane 28. junija 1919, in Deklaracijo MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu, kakor je bila spremenjena leta 2022, vsaka pogodbenica spoštuje, spodbuja in učinkovito izvaja mednarodno priznane temeljne delovne standarde, kot so opredeljeni v temeljnih konvencijah MOD, in sicer:
(a)
svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;
(b)
odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
(c)
učinkovito odpravo dela otrok, vključno s prepovedjo najhujših oblik dela otrok;
(d)
odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter
(e)
varno in zdravo delovno okolje.
5.
Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o svojem napredku pri ratifikaciji konvencij ali protokolov MOD, ki jih MOD uvršča med aktualne in katerih podpisnici še nista.
6.
Vsaka pogodbenica spodbuja agendo MOD za dostojno delo, kot je določena v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, kakor je bila spremenjena leta 2022, zlasti glede:
(a)
dostojnih delovnih pogojev za vse, med drugim v zvezi s plačami in zaslužki, delovnim časom, drugimi delovnimi pogoji in socialnim varstvom, in
(b)
socialnega dialoga o zadevah s področja dela med delavci in delodajalci ter njihovimi organizacijami in z zadevnimi vladnimi organi.
7.
Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi obveznostmi v okviru MOD:
(a)
sprejme in izvaja ukrepe in politike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter
(b)
vzdržuje sistem inšpekcije dela v skladu z ustreznimi standardi MOD o inšpekciji dela.
ČLEN 33.17
Prisilno ali obvezno delo
1.
Pogodbenici opozarjata, da je odprava prisilnega dela med cilji Agende 2030, ter poudarjata pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Protokola iz leta 2014 h Konvenciji o odpravi prisilnega dela iz leta 1930, sprejetega 11. junija 2014 v Ženevi.
2.
Pogodbenici priznavata cilj odprave vseh oblik prisilnega ali obveznega dela, vključno s prisilnim ali obveznim delom otrok.
3.
Pogodbenici zato opredeljujeta možnosti za sodelovanje, izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks, povezanih z odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela.
ČLEN 33.18
Sodelovanje na področju trgovine in dela
V skladu s členom 33.7 se pogodbenici po potrebi posvetujeta in sodelujeta na dvostranski ravni ter v okviru MOD glede vprašanj v zvezi s trgovino in delom, ki so v skupnem interesu in med drugim zadevajo:
(a)
ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje produktivnega, visokokakovostnega zaposlovanja, vključno s politikami za rast, ki ustvarjajo delovna mesta, ter spodbujanje trajnostnih podjetij in podjetništva;
(b)
spodbujanje izboljšanja produktivnosti podjetij in dela, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;
(c)
razvoj človeškega kapitala, dostop do trga dela in izboljšanje zaposljivosti, zlasti mladih, tudi z vseživljenjskim učenjem in poklicnim usposabljanjem, stalnim izobraževanjem, usposabljanjem ter razvojem in nadgradnjo znanj in spretnosti, vključno v nastajajočih in okoljskih panogah;
(d)
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter inovativne prakse na delovnem mestu za izboljšanje dobrobiti delavcev;
(e)
spodbujanje ozaveščenosti o agendi MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga dela, temeljnimi delovnimi standardi, dostojnim delom v svetovnih dobavnih verigah, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;
(f)
spodbujanje dostojnih in kakovostnih delovnih mest s trgovino, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile;
(g)
varnost in zdravje pri delu ter inšpekcijo dela, na primer z izboljšanjem mehanizmov skladnosti in izvrševanja;
(h)
obravnavanje izzivov in priložnosti raznolike večgeneracijske delovne sile, vključno s:
(i)
spodbujanjem enakosti in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter
(ii)
zaščito ranljivih delavcev;
(i)
izboljšanje delovnih odnosov, na primer najboljše prakse na področju alternativnega reševanja sporov in tristranskega posvetovanja;
(j)
izvajanje temeljnih, prednostnih in drugih aktualnih konvencij MOD ter tristranske deklaracije MOD o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah in
(k)
statistiko dela.
ODDELEK D
INSTITUCIONALNE UREDITVE
ČLEN 33.19
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj ter kontaktne točke
1.
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 8.8(1), za Čile sestavljajo uradniki institucij, pristojnih za trgovino, delo, okolje in enakost spolov.
2.
Pododbor ima posebne seje za zadeve s področja okolja in dela
41
ter za medsektorska vprašanja, povezana s trgovino in trajnostnim razvojem.
3.
Pododbor ima naslednje naloge:
(a)
olajšati, spremljati in pregledovati izvajanje tega poglavja;
(b)
določiti, organizirati, nadzirati in ocenjevati dejavnosti sodelovanja iz tega poglavja, vključno z izmenjavo informacij in izkušenj na področjih skupnega interesa;
(c)
poročati Skupnemu odboru in mu dati priporočila o vseh zadevah, povezanih s tem poglavjem, tudi v zvezi s temami za razpravo z mehanizmi civilne družbe iz člena 40.5;
(d)
izvajati naloge iz členov 33.21 in 33.22;
(e)
po potrebi se usklajevati z drugimi pododbori, ustanovljenimi na podlagi tega dela tega sporazuma, tudi glede prizadevanj za vključitev vprašanj, premislekov in dejavnosti, povezanih s spolom, v njihovo delo, kot je navedeno v členu 34.4(8), in
(f)
izvajati vse druge naloge, o katerih se dogovorita pogodbenici.
4.
Pododbor se lahko po medsebojnem dogovoru posvetuje z ustreznimi deležniki ali izvedenci o zadevah, povezanih z izvajanjem tega poglavja, ali jih zaprosi za nasvet.
5.
Pododbor soglasno pripravi poročilo o vsakem sestanku in ga po sestanku objavi.
6.
Vsaka pogodbenica v okviru svoje uprave imenuje kontaktno točko za lažje komuniciranje in usklajevanje med pogodbenicama o vseh zadevah v zvezi z izvajanjem tega poglavja. Za Čile so posebne kontaktne točke za vprašanja s področja dela, okolja in enakosti spolov v okviru njegovega podsekretariata za mednarodne ekonomske odnose ministrstva za zunanje zadeve ali njegovega naslednika. Vsaka pogodbenica drugo pogodbenico nemudoma uradno obvesti o svojih kontaktnih točkah in zagotovi njihove kontaktne podatke.
7.
Kontaktne točke:
(a)
omogočajo redno komunikacijo in usklajevanje med pogodbenicama;
(b)
ne glede na člen 8.7(2) pomagajo pododboru, vključno s pripravo dnevnega reda in izvedbo vseh drugih potrebnih priprav na sestanke pododbora;
(c)
po potrebi obveščajo civilno družbo ter
(d)
sodelujejo, tudi z drugimi ustreznimi organi svojih uprav, pri razvoju in izvajanju dejavnosti sodelovanja.
ČLEN 33.20
Reševanje sporov
1.
Pogodbenici si z dialogom, izmenjavo informacij in sodelovanjem po najboljših močeh prizadevata odpraviti vsa nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja.
2.
Pogodbenici v primeru nesoglasja glede razlage ali uporabe tega poglavja uporabita izključno postopke za reševanje sporov, določene v skladu s členoma 33.21 in 33.22.
ČLEN 33.21
Posvetovanja
1.
Pogodbenica (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, ki je predložila zahtevo) lahko kadar koli zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico (v nadaljnjem besedilu: pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena) o kateri koli zadevi v zvezi z razlago ali uporabo tega poglavja, tako da kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, pošlje pisno zahtevo. V zahtevi navede razloge za zahtevo za posvetovanja, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve in določb tega poglavja, za katere meni, da se uporabljajo.
2.
Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, pisno odgovori najpozneje 10 dni od datuma prejema zahteve, razen če se s pogodbenico, ki je predložila zahtevo, dogovori drugače.
3.
Pogodbenici začneta posvetovanja najpozneje 30 dni od datuma prejema zahteve s strani pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
4.
Posvetovanja se lahko izvajajo v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki jih imata na voljo pogodbenici. Če se posvetovanja izvajajo v živo, potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.
5.
Pogodbenici v okviru posvetovanj:
(a)
zagotovita zadostne informacije, da se zadeva lahko v celoti preuči, in
(b)
zaupno obravnavata vse informacije, izmenjane med posvetovanji.
6.
Pogodbenici se posvetujeta, da bi dosegli obojestransko zadovoljivo rešitev zadeve, pri čemer upoštevata možnosti za sodelovanje v zvezi z zadevo. V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, pogodbenici upoštevata informacije MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov. Pogodbenici se lahko po potrebi dogovorita, da bosta za pomoč pri posvetovanjih zaprosili za nasvet take organizacije ali organe ali katerega koli drugega izvedenca ali organ, ki se jima zdi primeren.
7.
Če pogodbenici zadeve ne moreta rešiti v 60 dneh po vročitvi pisne zahteve za posvetovanja v skladu z odstavkom 1, lahko vsaka pogodbenica s pisno zahtevo, ki jo pošlje kontaktni točki druge pogodbenice, zahteva sklic pododbora za obravnavo zadeve. Pododbor se nemudoma sestane in si prizadeva doseči dogovor o rešitvi zadeve.
8.
Vsaka pogodbenica ali pododbor, sklican v skladu z odstavkom 7, lahko po potrebi zaprosi za mnenje domače posvetovalne skupine iz člena 40.6 ali za druge strokovne nasvete.
9.
Če lahko pogodbenici zadevo rešita, dokumentirata izid, po potrebi vključno z dogovorjenimi posebnimi ukrepi in časovnimi okviri. Pogodbenici izid objavita, razen če se dogovorita drugače.
ČLEN 33.22
Skupina izvedencev
1.
Če pogodbenici zadeve ne rešita v 60 dneh od predložitve pisne zahteve za sklic pododbora iz člena 33.21(7) ali če ni predložena nobena zahteva v 120 dneh od predložitve pisne zahteve za posvetovanja v skladu s členom 33.21(1), lahko pogodbenica, ki je predložila zahtevo, zahteva ustanovitev skupine izvedencev za proučitev zadeve.
Vsaka taka zahteva se v pisni obliki predloži kontaktni točki pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena. V zahtevi so navedeni razlogi za zahtevo za ustanovitev skupine izvedencev, vključno z dovolj natančnim opisom sporne zadeve, in je pojasnjeno, kako ta zadeva pomeni kršitev posebnih določb tega poglavja.
2.
Razen če je v tem členu določeno drugače, se smiselno uporabljajo členi 38.6, 38.10, 38.13, 38.14(1), 38.15, 38.19, 38.20(2), 38.21, 38.22, 38.24, 38.32, 38.33, 38.34, 38.35 ter poslovnik iz Priloge 38-A in kodeks ravnanja iz Priloge 38-B.
3.
Pododbor na svojem prvem sestanku Skupnemu odboru priporoči imenovanje najmanj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni sodelovati v skupini izvedencev. Skupni odbor na podlagi tega priporočila najpozneje eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma sestavi seznam takih posameznikov. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov:
(a)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov pogodbenice EU;
(b)
enega podseznama posameznikov, sestavljenega na podlagi predlogov Čila, in
(c)
enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki opravljajo funkcijo predsednika skupine izvedencev.
4.
Na vsakem podseznamu je najmanj pet posameznikov. Skupni odbor zagotovi, da se seznam posodablja in da je na njem navedeno najmanjše število posameznikov.
5.
Posamezniki iz odstavka 3 morajo imeti strokovno znanje ali izkušnje na področju delovnega ali okoljskega prava, vprašanj, obravnavanih v tem poglavju, ali reševanja sporov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov. So neodvisni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge 38-B.
6.
Če je skupina izvedencev sestavljena v skladu s postopki iz člena 38.6(3), (4) in (6), se izvedenci izberejo z ustreznih podseznamov iz odstavka 3 tega člena.
7.
Če se pogodbenici v petih dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev ne dogovorita drugače, so pristojnosti skupine naslednje:
„ob upoštevanju ustreznih določb poglavja 33 Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani proučiti zadevo, navedeno v zahtevi za ustanovitev skupine izvedencev, ter v skladu s členom 33.23 navedenega sporazuma izdati poročilo s svojimi ugotovitvami in priporočili za rešitev zadeve“.
8.
V zvezi z zadevami, povezanimi z večstranskimi sporazumi iz tega poglavja, bi morala skupina izvedencev pridobiti informacije od MOD ali ustreznih organov, ustanovljenih na podlagi teh sporazumov, vključno z vsemi ustreznimi razpoložljivimi smernicami za razlago, ugotovitvami ali odločitvami, ki so jih sprejeli MOD in ti organi. Vse take informacije se zagotovijo obema pogodbenicama, da predložita pripombe.
9.
Skupina izvedencev razlaga določbe tega poglavja v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s tistimi iz Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb.
10.
Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno in končno poročilo, v katerem navede ugotovljena dejstva, uporabo ustreznih določb ter utemeljitev vseh ugotovitev, sklepov in priporočil, ki jih je pripravila.
11.
Skupina izvedencev pogodbenicama predloži vmesno poročilo v 100 dneh od datuma ustanovitve skupine izvedencev. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti vmesno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
12.
Pogodbenica lahko skupini izvedencev predloži utemeljeno zahtevo za pregled določenih vidikov vmesnega poročila v 25 dneh od datuma predložitve vmesnega poročila. Pogodbenica lahko predloži pripombe na zahtevo druge pogodbenice v 15 dneh od predložitve zahteve.
13.
Skupina izvedencev po preučitvi zahteve in pripomb pripravi končno poročilo. Če v roku iz odstavka 11 ni prejeta nobena zahteva za pregled določenih vidikov vmesnega poročila, postane vmesno poročilo končno poročilo skupine izvedencev.
14.
Skupina izvedencev predloži pogodbenicama končno poročilo v 175 dneh od datuma ustanovitve te skupine. Če skupina izvedencev meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik skupine izvedencev o tem uradno pisno obvesti pogodbenici ter pri tem navede razloge za odlog in datum, na katerega namerava skupina izvedencev predložiti končno poročilo. Rok iz tega odstavka lahko pogodbenici sporazumno spremenita.
15.
Končno poročilo vključuje razpravo o vseh pisnih zahtevah pogodbenic glede vmesnega poročila in jasno obravnava morebitne pripombe, ki sta jih predložili pogodbenici.
16.
Pogodbenici objavita končno poročilo v 15 dneh po tem, ko ga predloži skupina izvedencev.
17.
Če skupina izvedencev v končnem poročilu ugotovi, da pogodbenica ni izpolnila svojih obveznosti iz tega poglavja, pogodbenici razpravljata o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvesti ob upoštevanju poročila in priporočil skupine izvedencev. Pogodbenica, na katero je zahteva naslovljena, obvesti svojo domačo posvetovalno skupino iz člena 40.6 in drugo pogodbenico o svojih odločitvah glede vseh dejavnosti ali ukrepov, ki jih je treba izvesti, najpozneje tri mesece po objavi poročila.
18.
Pododbor spremlja nadaljnje ukrepe na podlagi končnega poročila in priporočil skupine izvedencev. Domači posvetovalni skupini iz člena 40.6 lahko opažanja v zvezi s tem predložita pododboru.
ČLEN 33.23
Pregled
1.
Da bi pogodbenici izboljšali uresničevanje ciljev tega poglavja, na sestankih pododbora razpravljata o njegovem učinkovitem izvajanju, pri čemer med drugim upoštevata glavni razvoj politike v vsaki pogodbenici in razvoj mednarodnih sporazumov.
2.
Pogodbenica lahko ob upoštevanju izida takih razprav kadar koli po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma zahteva pregled tega poglavja. V ta namen lahko pododbor pogodbenicama priporoči spremembe ustreznih določb tega poglavja v skladu s postopkom sprememb iz člena 41.6(1).
POGLAVJE 34
TRGOVINA IN ENAKOST SPOLOV
ČLEN 34.1
Ozadje in cilji
1.
Pogodbenici se strinjata glede pomena vključevanja vidika spolov v spodbujanje vključujoče gospodarske rasti in glede ključne vloge, ki jo v zvezi s tem lahko imajo politike, ki upoštevajo vidik spola. To vključuje odpravljanje ovir za udeležbo žensk v gospodarstvu in mednarodni trgovini, vključno z izboljšanjem enakih možnosti dostopa do delovnih funkcij in sektorjev za moške in ženske na trgu dela.
2.
Pogodbenici priznavata, da sta mednarodna trgovina in naložbe gonilo gospodarske rasti, ter priznavata tudi pomemben prispevek žensk h gospodarski rasti z njihovo udeležbo v gospodarskih dejavnostih, vključno s podjetništvom in mednarodno trgovino.
3.
Pogodbenici priznavata, da lahko udeležba žensk v mednarodni trgovini prispeva k pospeševanju njihovega ekonomskega opolnomočenja in ekonomske neodvisnosti. Poleg tega dostop žensk do gospodarskih virov in njihovo lastništvo prispevata k trajnostni in vključujoči gospodarski rasti, blaginji, konkurenčnosti in dobrobiti družbe. Skladno s tem pogodbenici poudarjata svojo namero, da bosta ta del tega sporazum izvajali na način, ki spodbuja in krepi enakost žensk in moških.
4.
Pogodbenici opozarjata na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in cilje, ki se nanašajo na trgovino in enakost spolov, zlasti na cilj 5: „doseči enakost spolov ter krepiti vlogo vseh žensk in deklic“.
5.
Pogodbenici opozarjata na cilje skupne izjave o trgovini in ekonomskem opolnomočenju žensk z zasedanja ministrske konference STO decembra 2017 v Buenos Airesu.
6.
Pogodbenici opozarjata na svoje zaveze glede vključevanja načela enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklet ter spoštovanja demokratičnih načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je določeno v Splošni deklaraciji človekovih pravic in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, povezanih z enakostjo spolov, katerih pogodbenici sta.
7.
Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze iz Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala od 4. do 15. septembra 1995 v Pekingu, pri čemer upoštevata zlasti cilje in določbe v zvezi z enakim dostopom žensk do virov, zaposlovanja, trgov in trgovine.
8.
Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen vključujočih trgovinskih politik, ki prispevajo k spodbujanju enakih pravic, obravnave in možnosti moških in žensk ter k odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.
9.
Pogodbenici poudarjata vlogo zasebnega sektorja pri spodbujanju enakosti spolov z izvajanjem politik nediskriminacije in raznolikosti pri poslovanju podjetij v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi, ki jih pogodbenici potrjujeta ali podpirata.
10.
Pogodbenici si prizadevata:
(a)
krepiti svoje trgovinske odnose, sodelovanje in dialog na načine, ki spodbujajo enake možnosti in obravnavo žensk in moških kot delavcev, proizvajalcev, trgovcev ali potrošnikov, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi;
(b)
olajšati sodelovanje in dialog z namenom izboljšanja zmogljivosti, pogojev in dostopa žensk do priložnosti, ki jih ustvarja trgovina;
(c)
dodatno izboljšati svoje zmogljivosti za obravnavanje vprašanj enakosti spolov, povezanih s trgovino, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks.
ČLEN 34.2
Večstranski sporazumi
1.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost učinkovitemu izvajanju obveznosti iz Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 18. decembra 1979, pri čemer se zlasti poudarjajo določbe v zvezi z odpravo diskriminacije žensk v gospodarskem življenju in na področju zaposlovanja.
2.
Pogodbenici opozarjata na svoje obveznosti iz člena 33.16 tega dela tega sporazuma v zvezi s konvencijami MOD, povezanimi z enakostjo spolov in odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, ki so jih ratificirale države članice in Čile.
3.
Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo učinkovito izvajala svoje obveznosti iz drugih večstranskih sporazumov, katerih pogodbenica je in ki obravnavajo enakost spolov ali pravice žensk.
ČLEN 34.3
Splošne določbe
1.
Pogodbenici priznavata pravico vsake pogodbenice, da določi svoj obseg in jamstva glede enakih možnosti za moške in ženske ter sprejme ali ustrezno spremeni svoje ustrezne zakone in politike v skladu s svojimi obveznostmi iz mednarodnih sporazumov iz člena 34.2.
2.
Vsaka pogodbenica si prizadeva zagotoviti, da njeni ustrezni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo enake pravice, obravnavo in možnosti za moške in ženske v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Vsaka pogodbenica si prizadeva za izboljšanje teh zakonov in politik.
3.
Vsaka pogodbenica si prizadeva za zbiranje podatkov, razčlenjenih po spolu, povezanih s trgovino in spolom, da bi bolje razumela različne vplive instrumentov trgovinske politike na ženske in moške kot delavce, proizvajalce, trgovce ali potrošnike.
4.
Vsaka pogodbenica na svojem ozemlju spodbuja ozaveščanje javnosti o svojih zakonih in politikah, povezanih z enakostjo spolov, vključno z njihovim vplivom na vključujočo gospodarsko rast in trgovinsko politiko ter pomembnostjo zanju.
5.
Vsaka pogodbenica pri oblikovanju, izvajanju in pregledu ukrepov na področjih, ki jih zajema ta del tega sporazuma, po potrebi upošteva cilj enakosti moških in žensk.
6.
Vsaka pogodbenica spodbuja trgovino in naložbe s spodbujanjem enakih možnosti ter udeležbe žensk in moških v gospodarstvu in mednarodni trgovini. To med drugim vključuje ukrepe, katerih cilj je: postopna odprava vseh vrst diskriminacije na podlagi spola; spodbujanje načela enakega plačila za delo enake vrednosti za odpravo razlik v plačilu med spoloma ter omogočanje, da ženske niso diskriminirane pri zaposlovanju in opravljanju poklica, tudi zaradi nosečnosti in materinstva.
7.
Pogodbenica zaradi spodbujanja trgovine ali naložb ne sme oslabiti ali zmanjšati zaščite, ki jo zagotavlja njena ustrezna zakonodaja, namenjena zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške.
8.
Pogodbenica ne opusti svojih zakonov, namenjenih zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške, ali drugače odstopa od njih ter ne predlaga njihove opustitve ali odstopa od njih na način, ki bi oslabil ali zmanjšal zaščito, ki jo zagotavljajo ti zakoni, da bi tako spodbujala trgovino ali naložbe.
9.
Pogodbenica je s trajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem uspešna pri učinkovitem izvajanju zaščite, ki jo zagotavljajo njeni zakoni, namenjeni zagotavljanju enakosti spolov ali enakih možnosti za ženske in moške na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe.
ČLEN 34.4
Dejavnosti sodelovanja
1.
Pogodbenici priznavata koristi izmenjave izkušenj pri oblikovanju, izvajanju, spremljanju in krepitvi trgovinskih vidikov ukrepov za enakost spolov.
2.
Pogodbenici v skladu z odstavkom 1 izvajata dejavnosti sodelovanja, namenjene izboljšanju zmogljivosti in pogojev za ženske, vključno z delavkami, poslovnimi ženskami in podjetnicami, da bi dostopale do priložnosti, ki jih ustvarja ta del tega sporazum, in jih v celoti izkoristile.
3.
Dejavnosti sodelovanja se izvajajo v zvezi z vprašanji in temami, o katerih se dogovorita pogodbenici.
4.
Dejavnosti sodelovanja se lahko razvijajo in izvajajo ob sodelovanju Združenih narodov, STO, MOD, OECD in drugih mednarodnih organizacij ter tretjih držav, podjetij, organizacij delodajalcev in delavcev, izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter po potrebi drugih nevladnih organizacij.
5.
Področja sodelovanja lahko vključujejo izmenjavo izkušenj in najboljših praks v zvezi s politikami in programi za spodbujanje večje udeležbe žensk v mednarodni trgovini ter s trgovino povezanimi vidiki:
(a)
spodbujanja finančne vključenosti in izobraževanja žensk ter dostopa do financiranja in finančne pomoči;
(b)
pospeševanja vodilnega položaja žensk in razvoja mrež žensk;
(c)
spodbujanja polne udeležbe žensk v gospodarstvu s spodbujanjem njihove udeležbe, vodilnega položaja in izobraževanja, zlasti na področjih, na katerih so premalo zastopane, kot so znanost, tehnologija, inženirstvo, matematika, pa tudi inovacije in poslovanje;
(d)
spodbujanja enakosti spolov v podjetjih;
(e)
sodelovanja žensk na položajih odločanja v javnem in zasebnem sektorju;
(f)
javnih in zasebnih pobud, namenjenih spodbujanju ženskega podjetništva, vključno z vključevanjem žensk v formalni sektor gospodarstva, povečanjem konkurenčnosti podjetij, ki jih vodijo ženske, da se jim omogoči udeležba in konkurenčnost v lokalnih, regionalnih in globalnih vrednostnih verigah, ter dejavnostmi za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske;
(g)
politik in programov za izboljšanje digitalnih spretnosti žensk ter dostopa do spletnih poslovnih orodij in platform za e-trgovanje;
(h)
pospeševanja politik in programov na področju oskrbe ter ukrepov za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja z vidika spola;
(i)
raziskovanja povezave med večjo udeležbo žensk v mednarodni trgovini in zmanjšanjem razlik v plačilu med spoloma;
(j)
razvoja analize trgovinskih politik na podlagi spola, vključno z oblikovanjem, izvajanjem in spremljanjem njihovih učinkov;
(k)
zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu, uporabe kazalnikov, metodologij spremljanja in vrednotenja ter analize statističnih podatkov, povezanih s trgovino, z vidika spola;
(l)
raziskovanja povezav med udeležbo žensk v mednarodni trgovini ter področji, kot so dostojno delo, poklicna segregacija in delovni pogoji žensk, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, v skladu s členom 33.18, pododstavek (f);
(m)
politik in programov za preprečevanje različnega gospodarskega vpliva, ki ga imajo krize in izredne razmere na ženske in moške, njegovo blažitev in odzivanje nanj ter
(n)
drugih vprašanj, o katerih se dogovorita pogodbenici.
6.
Pogodbenici skupaj določita prednostne naloge za dejavnosti sodelovanja na podlagi področij skupnega interesa in razpoložljivih sredstev.
7.
Sodelovanje, tudi na področjih iz odstavka 5, se lahko izvaja v živo ali s tehnološkimi sredstvi, ki so pogodbenicama na voljo, in sicer z dejavnostmi, kot so: delavnice, seminarji, konference, programi in projekti sodelovanja; izmenjava izkušenj ter izmenjava najboljših praks na področju politik in postopkov ter izmenjava izvedencev.
8.
Pogodbenici prek Pododbora za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljenega v skladu s členom 8.8(1), spodbujata prizadevanja organov, ustanovljenih s tem delom tega sporazumom, da v svoje delo vključijo vprašanja, premisleke in dejavnosti, povezane s spolom.
9.
Pogodbenici spodbujata vključujočo udeležbo žensk pri izvajanju dejavnosti sodelovanja, vzpostavljenih v skladu s tem členom, če je to primerno.
ČLEN 34.5
Institucionalne ureditve
1.
Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj, ustanovljen v skladu s členom 8.8(1), je odgovoren za izvajanje tega poglavja. Za to poglavje se smiselno uporablja člen 33.19
42.
2.
Pri sodelovanju s civilno družbo v domačih posvetovalnih skupinah, ustanovljenih ali imenovanih v skladu s členom 40.6, ter v forumu civilne družbe, organiziranem v skladu s členom 40.7, pogodbenici spodbujata sodelovanje organizacij, ki spodbujajo enakost moških in žensk.
ČLEN 34.6
Reševanje sporov
Za to poglavje se smiselno uporabljajo členi 33.20, 33.21 in 33.22
43.
ČLEN 34.7
Pregled
1.
Pogodbenici se strinjata, da je pomembno, da skupaj ali posamezno v okviru svojih postopkov in institucij ter institucij, ustanovljenih v skladu s tem delom tega sporazuma, spremljata in ocenjujeta vpliv izvajanja tega dela tega sporazuma na enakost moških in žensk ter priložnosti, ki se ženskam zagotovijo v zvezi s trgovino.
2.
Pogodbenici lahko to poglavje pregledata glede na izkušnje, pridobljene pri njegovem izvajanju, in po potrebi predlagata, kako bi ga lahko okrepili.
POGLAVJE 35
PREGLEDNOST
ČLEN 35.1
Cilj
1.
Pogodbenici si ob priznavanju vpliva, ki ga imata lahko njuni regulativni okolji na trgovino in naložbe med njima, prizadevata za zagotavljanje predvidljivega regulativnega okolja in učinkovitih postopkov za gospodarske subjekte, zlasti mala in srednja podjetja.
2.
Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma STO, v tem poglavju pa nadgrajujeta te zaveze in določata nadaljnje ureditve za preglednost.
ČLEN 35.2
Opredelitev pojmov
V tem poglavju:
(a)
„upravna odločitev“ pomeni odločbo, sklep ali ukrep s pravnim učinkom, ki se v posameznem primeru nanaša na določeno osebo, blago ali storitev, zajema pa tudi nesprejetje upravne odločitve, kot je določeno v pravu pogodbenice, ter
(b)
„upravna odločba za splošno uporabo“ pomeni upravno odločbo ali razlago, ki se uporablja za vse osebe in dejanske primere, ki na splošno spadajo na področje uporabe te upravne odločbe ali razlage, pri čemer določa normo ravnanja, vendar ne vključuje:
(i)
določitve ali odločbe, izdane v okviru upravnega ali parasodnega postopka, ki se uporablja za določeno osebo, izdelek ali storitev druge pogodbenice v določeni zadevi, ali
(ii)
odločbe, se katero se odloči o določenem ravnanju ali praksi;
ČLEN 35.3
Objava
1.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da se njeni zakoni, drugi predpisi, postopki, upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu, takoj objavijo v uradno določenem mediju in, kadar je to izvedljivo, v elektronski obliki, ali so drugače razpoložljivi na način, ki vsakomur omogoča, da se z njimi seznani.
2.
Vsaka pogodbenica obrazloži cilj in utemeljitev svojih zakonov, predpisov, postopkov, upravnih odločb za splošno uporabo in sodnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazuma.
3.
Vsaka pogodbenica zagotovi razumen rok med datumom objave in datumom začetka veljavnosti zakonov in drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, ki je zajeta v tem delu tega sporazuma, razen kadar to ni mogoče zaradi nujnosti. Ta odstavek se ne uporablja za upravne odločbe za splošno uporabo in sodne odločbe.
ČLEN 35.4
Poizvedbe in zagotavljanje informacij
1.
Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb glede katerih koli zakonov ali drugih predpisov v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu.
2.
Druga pogodbenica na zahtevo pogodbenice nemudoma zagotovi informacije in odgovori na poizvedbe v zvezi s katerimi koli veljavnimi ali načrtovanimi zakoni ali drugimi predpisi, povezanimi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazuma, razen če je v okviru drugega poglavja tega dela tega sporazuma vzpostavljen poseben mehanizem.
ČLEN 35.5
Upravni postopki
1.
Vsaka pogodbenica objektivno, nepristransko in razumno izvršuje vse zakone, druge predpise, postopke in upravne odločbe za splošno uporabo v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem delu tega sporazumu.
2.
Če se upravni postopki v zvezi z določenimi osebami, blagom ali storitvami druge pogodbenice začnejo v zvezi z uporabo zakonov, drugih predpisov, postopkov ali upravnih odločb za splošno uporabo iz odstavka 1, vsaka pogodbenica:
(a)
poizkuša osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnega koli zadevnega vprašanja, in
(b)
takim osebam zagotovi razumno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršno koli končno upravno odločitvijo, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes.
ČLEN 35.6
Pregled in pritožba
1.
Vsaka pogodbenica ustanovi ali ohrani splošna, arbitražna ali upravna sodišča ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, če je to upravičeno, popravkov upravnih odločitev v zvezi s katero koli zadevo, zajeto v tem sporazumu.
2.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da njena splošna, arbitražna ali upravna sodišča nediskriminatorno in nepristransko izvajajo postopke za pritožbo ali pregled. Ta sodišča so nepristranska in neodvisna od organa, pristojnega za upravno izvrševanje, in nimajo kakršnega koli interesa glede izida zadeve.
3.
Kar zadeva sodišča ali postopke iz odstavka 1, vsaka pogodbenica zagotovi, da je stranem, ki nastopijo pred temi organi ali so udeležene v takih postopkih, zagotovljena:
(a)
razumna možnost, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, in
(b)
odločitev na podlagi dokazov in predložitve evidenc ali, kadar to zahteva pravo pogodbenice, evidenc, ki jih pripravi pristojni organ.
4.
Vsaka pogodbenica zagotovi, da odločitev iz odstavka 3, pododstavek (b), ob upoštevanju pritožbe ali nadaljnjega pregleda izvrši organ, pristojen za upravno izvrševanje, kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih.
ČLEN 35.7
Razmerje do drugih poglavij
Določbe iz tega poglavja se uporabljajo poleg posebnih pravil iz drugih poglavij v tem delu tega sporazuma.
POGLAVJE 36
DOBRE REGULATIVNE PRAKSE
ČLEN 36.1
Področje uporabe
1.
To poglavje se uporablja za regulativne ukrepe, ki jih sprejmejo ali uvedejo regulativni organi v zvezi s katero koli zadevo, ki jo zajema ta del tega sporazum.
2.
To poglavje se ne uporablja za regulativne organe in regulativne ukrepe, prakse ali pristope držav članic.
ČLEN 36.2
Splošna načela
1.
Pogodbenici priznavata pomen:
(a)
uporabe dobrih regulativnih praks v procesu načrtovanja, oblikovanja, izdajanja, izvajanja, ocenjevanja in pregledovanja regulativnih ukrepov, da se dosežejo cilji domače politike, in
(b)
ohranjanja in krepitve koristi iz tega dela za olajšanje blagovne menjave in trgovine s storitvami ter povečanje naložb med pogodbenicama.
2.
| 36,327
| 1
|
2015/02011R0540-20150903/02011R0540-20150903_SL.txt_4
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 6,887
| 17,345
|
168
protiokonazol
št. CAS 178928-70-6
št. CIPAC 745
(RS)-2-[2-(1-chlorocyclopropyl)-3-(2-chlorophenyl)-2-hydroxypropyl]-2,4-dihydro-1,2,4-triazole-3-thione
≥ 970 g/kg
Naslednji proizvodni nečistoči sta s toksikološkega vidika problematični in nobena od njiju ne sme presegati določene količine v tehničnem materialu:
— toluen: < 5 g/kg
— protiokonazol-destio (2-(1-klorocikloproil)1-(2-klorofenil)-3-(1,2,4-triazol-1-il)-propan-2-ol): < 0,5 g/kg (LOD)
1. avgust 2008
31. julij 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu protiokonazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev pri škropljenju. Pogoji uporabe vključujejo ustrezne zaščitne ukrepe;
— zaščito vodnih organizmov. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito ptic in malih sesalcev. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— informacij, ki omogočajo oceno potrošnikove izpostavljenosti derivatom metabolita triazola v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, in proizvodih živalskega izvora;
— primerjave načinov delovanja protiokonazola in derivatov metabolita triazola, da se omogoči ocena o toksičnosti zaradi kombinirane izpostavljenosti tem spojinam;
— informacij za nadaljnjo obravnavanje dolgoročnih tveganj za semenojede ptice in sesalce zaradi uporabe protiokonazola za tretiranje semen.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev protiokonazola v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
169
amidosulfuron
št. CAS 120923-37-7
št. CIPAC 515
3-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-1-(N-methyl-N-methylsulfonyl-aminosulfonyl)urea
ali
1-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-3-mesyl(methyl) sulfamoylurea
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo amidosulfuron in so namenjena za druge uporabe, razen za tretiranje semen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu amidosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito podtalnice zaradi možnosti onesnaženja podtalnice z nekaterimi produkti razgradnje, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih rastlin.V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.
170
nikosulfuron
št. CAS 111991-09-4
št. CIPAC 709
2-[(4,6-dimethoxypyrimidin-2-ylcarbamoyl)sulfamoyl]-N,N-dimethylnicotinamide
ali
1-(4,6-dimethoxypyrimidin-2-yl)-3-(3-dimethylcarbamoyl-2-pyridylsulfonyl)urea
≥ 910 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu nikosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 22. januarja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— morebitno izpostavljenost vodnega okolja metabolitu DUDN, kadar se nikosulfuron uporablja na območjih z občutljivimi tlemi;
— zaščito vodnih rastlin in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito neciljnih rastlin in zagotoviti, da pogoji registracije po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot je varnostni pas brez škropljenja;
— zaščito podtalnice in površinskih vod v povezavi z občutljivimi tlemi in podnebnimi razmerami.
171
Klofentezin
št. CAS 74115-24-5
št. CIPAC 418
3,6-bis(2-chlorophenyl)-1,2,4,5-tetrazine
≥ 980 g/kg (suhe snovi)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot akaricid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu klofentezina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— varnost izvajalcev in delavcev ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— možnost prenosa po zraku na dolge razdalje;
— tveganja za neciljne organizme. Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 31. julija 2011 predloži program spremljanja za oceno prenosa klofentezina po zraku na dolge razdalje in z njim povezanega okoljskega tveganja. Rezultati navedenega programa spremljanja se državi članici poročevalki in Komisiji najpozneje do 31. julija 2013 predložijo kot poročilo o spremljanju.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2012 predloži potrditvene študije o oceni toksičnega in okoljskega tveganja metabolitov klofentezina.
▼M23
172
dikamba
št. CAS 1918-00-9
št. CIPAC 85
3,6-dichloro-2-methoxybenzoic acid
≥ 850 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu dikambe ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na zaščito neciljnih rastlin.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) prepoznavanju in ugotavljanju količine skupine proizvodov za spremembo tal, ki so bili odkriti v študiji o inkubaciji tal;
(b) možnosti prenosa po zraku na dolge razdalje.Prijavitelj predloži te informacije državam članicam, Komisiji in Agenciji do 30. novembra 2013.
173
difenokonazol
št. CAS 119446-68-3
št. CIPAC 687
3-chloro-4-[(2RS,4RS;2RS,4SR)-4-methyl-2-(1H-1,2,4-triazol-1-ylmethyl)-1,3-dioxolan-2-yl]phenyl 4-chlorophenyl ether
≥ 940 g/kg
največja vsebnost toluena: 5 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu difenokonazola ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na zaščito vodnih organizmov.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) dodatnih podatkih o specifikaciji tehničnega materiala;
(b) ostankih metabolitov derivatov triazola (TDM) v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, predelanih proizvodih in proizvodih živalskega izvora;
(c) potencialnih motnjah endokrinega sistema pri ribah (študija o celovitem življenjskem ciklu rib) ter dolgotrajnem tveganju za deževnike zaradi aktivne snovi in metabolita CGA 205375 (16);
(d) morebitnem učinku spremenljivega razmerja izomerov v tehničnem materialu ter preferenčnega razpada in/ali pretvorbe mešanice izomerov na oceno tveganja za delavce, oceno tveganja za potrošnike in okolje.Prijavitelj predloži državam članicam, Komisiji in Agenciji informacije iz točke (a) do 31. maja 2012, informacije iz točk (b) in (c) do 30. novembra 2013 ter informacije iz točke (d) v dveh letih po sprejetju podrobnih navodil.
▼B
174
diflubenzuron
št. CAS 35367-38-5
št. CIPAC 339
1-(4-chlorophenyl)-3-(2,6-difluorobenzoyl) urea
≥ 950 g/kg nečistoča: največ 0,03 g/kg 4-kloroanilina
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diflubenzurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito kopenskih organizmov;
— zaščito neciljnih členonožcev, vključno s čebelami.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2011 predloži dodatne študije o morebitni toksičnosti nečistoče in metabolita 4-kloroanilina (PCA).
▼M23
175
imazakvin
št. CAS 81335-37-7
št. CIPAC 699
2-[(RS)-4-isopropyl-4-methyl-5-oxo-2-imidazolin-2-yl]quinoline-3-carboxylic acid
≥ 960 g/kg (racemna mešanica)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot regulator rasti.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu imazakvina ter zlasti dodatkov I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 27. septembra 2011.Prijavitelj predloži potrditvene informacije o:(a) dodatnih podatkih o specifikaciji tehničnega materiala;
(b) morebitnem učinku spremenljivega razmerja izomerov v tehničnem materialu ter preferenčnega razpada in/ali pretvorbe mešanice izomerov na oceno tveganja za delavce, oceno tveganja za potrošnike in okolje.Prijavitelj predloži državam članicam, Komisiji in Agenciji informacije iz točke (a) do 31. maja 2012 ter informacije iz točke (b) v dveh letih po sprejetju podrobnih navodil.
▼B
176
lenacil
št. CAS 2164-08-1
št. CIPAC 163
3-cyclohexyl-1,5,6,7-tetrahydrocyclopentapyrimidine-2,4(3H)-dione
≥ 975 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu lenacila in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na: — tveganje za vodne organizme, zlasti alge in vodne rastline. Pogoji za registracijo vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi med območji nanosa in vodnimi telesi površinskih voda; — zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, na občutljivih območjih pa se po potrebi začnejo programi za spremljanje možnosti onesnaženja podtalnice z metaboliti IN-KF 313, M1, M2 in M3. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži potrditvene informacije o identiteti in značilnostih metabolitov v tleh Polar B in Polars ter metabolitov M1, M2 in M3, ki so se pojavili v študiji z lizimetrom, in potrditvene informacije o kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, vključno z morebitnimi fitotoksičnimi učinki. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.Če se v sklepu o razvrstitvi lenacila v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določi potreba po dodatnih informacijah o pomenu metabolitov IN-KE 121, IN-KF 313, M1, M2, M3, Polar B in Polars, zadevne države članice zahtevajo predložitev takih informacij. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži navedene informacije v šestih mesecih od obvestila o takem sklepu o razvrstitvi.
177
oksadiazon
št. CAS 19666-30-9
št. CIPAC 213
5-tert-butyl-3-(2,4-dichloro-5-isopropoxyphenyl)-1,3,4-oxadiazol-2(3H)-one
≥ 940 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu oksadiazona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— specifikacijo tehničnega materiala v tržni proizvodnji, ki mora biti potrjena z ustreznimi analitskimi podatki. Testni material, uporabljen v dokumentaciji o toksičnosti, se primerja in preveri s specifikacijami tehničnega materiala;
— možnost onesnaženja podtalnice z metabolitom AE0608022, kadar se aktivna snov uporablja v razmerah, v katerih se lahko pričakuje daljše trajanje anaerobnih razmer na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži:— dodatne študije o morebitni toksičnosti nečistoče v predlaganih tehničnih specifikacijah;
— informacije, ki dodatno pojasnjujejo prisotnost metabolita AE0608033 v primarnih kmetijskih rastlinah in kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju;
— dodatne študije o kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju (tj. korenovke in gomoljnice ter žita), in študijo o presnovi pri prežvekovalcih za potrditev ocene tveganja za potrošnika;
— informacije za nadaljnjo obravnavo tveganja za ptice in sesalce, ki se hranijo z deževniki, ter dolgoročnega tveganja za ribe.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
178
pikloram
št. CAS 1918-02-1
št. CIPAC 174
4-amino-3,5,6-trichloropyridine-2-carboxylic acid
≥ 920 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu piklorama in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— možnost onesnaženja podtalnice, kadar se pikloram uporablja na območjih z občutljivimi tlemi ali podnebnimi razmerami. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži:— dodatne informacije za potrditev, da analitska metoda spremljanja, ki se uporablja za preskuse ostankov, pravilno meri koncentracije ostankov piklorama in njegovih konjugatov;
— študijo o fotolizi tal za potrditev ocene razgradnje piklorama.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
179
piriproksifen
št. CAS 95737-68-1
št. CIPAC 715
4-phenoxyphenyl (RS)-2-(2-pyridyloxy)propyl ether
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu piriproksifena in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. maja 2010.V celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov. Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži dodatne informacije, ki potrjujejo oceno tveganja glede tveganja za vodne žuželke zaradi piriproksifena in metabolita DPH-pyr ter tveganja zaradi piriproksifena za opraševalce. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take informacije do 30. junija 2012.
180
bifenoks
št. CAS 42576-02-3
št. CIPAC 413
Methyl 5-(2,4-dichlorophenoxy)-2-nitrobenzoate
≥ 970 g/kg nečistoče:
največ 3 g/kg 2,4-diklorofenola
največ 6 g/kg 2,4-dikloroanizola
1. januar 2009
31. december 2018
►M85
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu bifenoksa in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na: (a) varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme; (b) izpostavljenost potrošnikov ostankom bifenoksa v proizvodih živalskega izvora in kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju; (c) okoljske pogoje, v katerih bi se lahko tvoril nitrofen. Države članice uvedejo omejitve glede pogojev uporabe, kadar je to primerno zaradi točke (c). ◄
181
diflufenikan
št. CAS 83164-33-4
št. CIPAC 462
2′,4′-difluoro-2-(α,α,α-trifluoro-m-tolyloxy) nicotinanilide
≥ 970 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diflufenikana in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito vodnih organizmov. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi;
— zaščito neciljnih rastlin. Po potrebi se izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi brez škropljenja.
182
fenoksaprop-P
št. CAS 113158-40-0
št. CIPAC 484
(R)-2[4-[(6-chloro-2-benzoxazolyl)oxy]-phenoxy]-propanoic acid
≥ 920 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenoksapropa-P in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito neciljnih rastlin;
— prisotnost varovala mefenpir-dietila v formuliranih proizvodih v zvezi z izpostavljenostjo izvajalcev, delavcev in drugih navzočih;
— obstojnost snovi in nekaterih njenih produktov razgradnje na hladnejših območjih, kjer obstaja možnost anaerobnih razmer.Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.
183
fenpropidin
št. CAS 67306-00-7
št. CIPAC 520
(R,S)-1-[3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropyl]-piperidine
≥ 960 g/kg (racemata)
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenpropidina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— informacij za nadaljnjo obravnavo dolgoročnega tveganja za rastlinojede sesalce in žužkojede ptice, ki izhaja iz uporabe fenpropidina.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži take potrditvene podatke in informacije v dveh letih od odobritve.
184
kvinoklamin
št. CAS 2797-51-5
št. CIPAC 648
2-amino-3-chloro-1,4-naphthoquinone
≥ 965 g/kg nečistoča:
diklon (2,3-dikloro-1,4-naftokinon) največ 15 g/kg
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo kvinoklamin in so namenjena za druge uporabe, razen za okrasno rastlinje in sadike, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu kvinoklamina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 14. marca 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev, delavcev in drugih navzočih ter zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito ptic in malih sesalcev.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
185
kloridazon
št. CAS 1698-60-8
št. CIPAC 111
5-amino-4-chloro-2-phenylpyridazin-3(2H)-one
920 g/kg
Proizvodna nečistoča 4-amino-5-kloro-izomer velja s toksikološkega vidika za problematično, zato se določi njena najvišja vsebnost 60 g/kg.
1. januar 2009
31. december 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid za uporabo največ 2,6 kg/ha samo vsako tretje leto na istem polju.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu kloridazona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 4. decembra 2007.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami.Pogoji za registracijo morajo vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja, na občutljivih območjih pa je treba po potrebi začeti programe za spremljanje možnosti onesnaženja podtalnice z metabolitoma B in B1.
186
tritosulfuron
št. CAS 142469-14-5
št. CIPAC 735
1-(4-methoxy-6-trifluoromethyl-1,3,5-triazin-2-yl)-3-(2-trifluoromethyl-benzenesulfonyl)urea
≥ 960 g/kg
Naslednja proizvodna nečistoča je s toksikološkega vidika problematična in ne sme presegati določene količine tehničnega materiala:
2-amino-4-metoksi-6-(trifluormetil)-1,3,5-triazin: < 0,2 g/kg
1. december 2008
30. november 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu tritosulfurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— možnost onesnaženja podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih organizmov;
— zaščito malih sesalcev.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
187
flutolanil
št. CAS 66332-96-5
št. CIPAC 524
α,α,α-trifluoro-3′-isopropoxy-o-toluanilide
≥ 975 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo flutolanil in so namenjena za druge uporabe, razen za obdelavo gomolja krompirja, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu flutolanila in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami.Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja.
188
benfluralin
št. CAS 1861-40-1
št. CIPAC 285
N-butyl-N-ethyl-α,α,α-trifluoro-2,6-dinitro-p-toluidine
≥ 960 g/kg
nečistoča:
— etil-butil-nitrozamin: največ 0,1 mg/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo benfluralin in so namenjena za druge uporabe, razen za solato in endivijo, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu benfluralina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev. V registriranih pogojih uporabe morajo biti predpisani uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti;
— ostanke rastlinskega in živalskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito ptic, sesalcev, površinskih voda in vodnih organizmov. V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij o presnovi kmetijskih rastlin, ki sledijo v kolobarju, in dodatnih študij za potrditev ocene tveganja za metabolit B12 in za vodne organizme. Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev benfluralina v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
189
fluazinam
št. CAS 79622-59-6
št. CIPAC 521
3-chloro-N-(3-chloro-5-trifluoromethyl-2-pyridyl)-α,α,α-trifluoro-2, 6-dinitro-p-toluidine
≥ 960 g/kg
nečistoča:
5-kloro-N-(3-kloro-5-trifluorometil-2-piridil)-α,α,α-trifluoro-4,6-dinitro-o-toluidin
— največ 2 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fluazinam in so namenjena za druge uporabe, razen za krompir, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fluazinama in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev. V registriranih pogojih uporabe morajo biti predpisani uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepi za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti;
— ostanke rastlinskega in živalskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito vodnih organizmov. V zvezi s tem opredeljenim tveganjem je treba po potrebi izvajati za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij za potrditev ocene tveganja za vodne organizme in talne makroorganizme ter zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev fluazinama v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
190
fuberidazol
št. CAS 3878-19-1
št. CIPAC 525
2-(2′-furyl)benzimidazole
≥ 970 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo fuberidazol in so namenjena za druge uporabe, razen za tretiranje semen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fuberidazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— dolgoročno tveganje za sesalce in zagotoviti, da pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja. V takem primeru je treba uporabljati ustrezno opremo, ki zagotavlja visoko raven vnosa v tla in čim manjše razlitje med uporabo.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja.
191
mepikvat
št. CAS 15302-91-7
št. CIPAC 440
1,1-dimethylpiperidinium chloride (mepiquat chloride)
≥ 990 g/kg
1. marec 2009
28. februar 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot regulator rasti rastlin.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo mepikvat in so namenjena za druge uporabe, razen za ječmen, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu mepikvata in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 20. maja 2008.Države članice morajo biti zlasti pozorne na ostanke v živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov.
192
diuron
št. CAS 330-54-1
št. CIPAC 100
3-(3,4-dichlorophenyl)-1,1-dimethylurea
≥ 930 g/kg
1. oktober 2008
30. september 2018
DEL ARegistrira se lahko samo kot herbicid v odmerkih, ki ne presegajo 0,5 kg/ha (posamičen nanos).DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu diurona in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev, v pogojih uporabe je po potrebi predpisana uporaba osebne zaščitne opreme;
— zaščito vodnih organizmov in neciljnih rastlin.Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
193
Bacillus thuringiensis subsp. aizawai
sev: ABTS-1857
zbirka kultur: št. SD-1372,
sev: GC-91
zbirka kultur: št. NCTC 11821
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. Aizawai ABTS-1857 (SANCO/1539/2008) in GC-91 (SANCO/1538/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
194
Bacillus thuringiensis subsp. israeliensis (serotip H-14)
sev: AM65-52
zbirka kultur: št. ATCC-1276
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensissubsp. israeliensis (serotip H-14) AM65-52 (SANCO/1540/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
195
Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki
sev: ABTS 351
zbirka kultur: št. ATCC SD-1275
sev: PB 54
zbirka kultur: št. CECT 7209
sev: SA 11
zbirka kultur: št. NRRL B-30790
sev: SA 12
zbirka kultur: št. NRRL B-30791
sev: EG 2348
zbirka kultur: št. NRRL B-18208
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki ABTS 351 (SANCO/1541/2008), PB 54 (SANCO/1542/2008), SA 11, SA 12 in EG 2348 (SANCO/1543/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
196
Bacillus thuringiensis subsp. Tenebrionis
sev: NB 176 (TM 14 1)
zbirka kultur: št. SD-5428
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Bacillus thuringiensis subsp. tenebrionis NB 176 SANCO/1545/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
197
Beauveria bassiana
sev: ATCC 74040
zbirka kultur: št. ATCC 74040
sev: GHA
zbirka kultur: št. ATCC 74250
ni relevantno
Najvišja stopnja beauvericina: 5 mg/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Beauveria bassiana ATCC 74040 (SANCO/1546/2008) in GHA (SANCO/1547/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
198
Cydia pomonella Granulovirus (CpGV)
ni relevantno
►M122
Najnižja koncentracija: 1 × 1013 OB/l (okluzijskih teles/l) in onesnaženost z mikroorganizmi (Bacillus cereus) v formuliranem proizvodu < 1 × 107 CFU/g ◄
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Cydia pomonella Granulovirus (CpGV) (SANCO/1548/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
199
Lecanicillium muscarium
(staro ime Verticilium lecanii)
sev: Ve 6
zbirka kultur: št. CABI (=IMI) 268317, CBS 102071, ARSEF 5128
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Lecanicillium muscarium (staro ime Verticilium lecanii) Ve 6 (SANCO/1861/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
200
Metarhizium anisopliae var. anisopliae
(staro ime Metarhizium anisopliae)
sev: BIPESCO 5/F52
zbirka kultur: št. M.a. 43; št. 275-86 (kratici V275 ali KVL 275); št. KVL 99-112 (Ma 275 ali V 275); št. DSM 3884; št. ATCC 90448; št. ARSEF 1095
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid in akaricid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Metarhizium anisopliae var. anisopliae (staro ime Metarhizium anisopliae) BIPESCO 5 in F52 (SANCO/1862/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
201
Phlebiopsis gigantea
sev: VRA 1835
zbirka kultur: št. ATCC 90304
sev: VRA 1984
zbirka kultur: št. DSM16201
sev: VRA 1985
zbirka kultur: št. DSM 16202
sev: VRA 1986
zbirka kultur: št. DSM 16203
sev: FOC PG B20/5
zbirka kultur: št. IMI 390096
sev: FOC PG SP log 6
zbirka kultur: št. IMI 390097
sev: FOC PG SP log 5
zbirka kultur: št. IMI390098
sev: FOC PG BU 3
zbirka kultur: št. IMI 390099
sev: FOC PG BU 4
zbirka kultur: št. IMI 390100
sev: FOC PG 410.3
zbirka kultur: št. IMI 390101
sev: FOC PG 97/1062/116/1.1
zbirka kultur: št. IMI 390102
sev: FOC PG B22/SP1287/3.1
zbirka kultur: št. IMI 390103
sev: FOC PG SH 1
zbirka kultur: št. IMI 390104
sev: FOC PG B22/SP1190/3.2
zbirka kultur: št. IMI 390105
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Phlebiopsis gigantea (SANCO/1863/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
202
Pythium oligandrum
sevi M1
zbirka kultur št. ATCC 38472
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Pythium oligandrum M1 (SANCO/1864/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
203
Streptomyces K61 (staro ime S. griseoviridis)
sev: K61
zbirka kultur: št. DSM 7206
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Streptomyces (staro ime Streptomyces griseoviridis) K61 (SANCO/1865/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
204
Trichoderma atroviride
(staro ime T. harzianum)
sev: IMI 206040
zbirka kultur št. IMI 206040, ATCC 20476;
sev: T11
zbirka kultur: št.
španski tip zbirke kultur CECT 20498, identičen z IMI 352941
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma atroviride (staro ime T. harzianum) IMI 206040 (SANCO/1866/2008) in T-11 (SANCO/1841/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
205
Trichoderma polysporum
sev: Trichoderma polysporum IMI 206039
zbirka kultur št. IMI 206039, ATCC 20475
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma polysporum IMI 206039 (SANCO/1867/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
206
Trichoderma harzianum Rifai
sev:
Trichoderma harzianum T-22;
zbirka kultur št. ATCC 20847
sev: Trichoderma harzianum ITEM 908;
zbirka kultur št. CBS 118749
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma harzianum T-22 (SANCO/1839/2008) in ITEM 908 (SANCO/1840/208) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
207
Trichoderma asperellum
(staro ime T. harzianum)
sev: ICC012
zbirka kultur št. CABI CC IMI 392716
sev: Trichoderma asperellum
(staro ime T. viride T25) T25
zbirka kultur št. CECT 20178
sev: Trichoderma asperellum
(staro ime T. viride TV1) TV1
zbirka kultur št. MUCL 43093
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o Trichoderma asperellum (staro ime T. harzianum) ICC012 (SANCO/1842/2008) in Trichoderma asperellum (staro ime T. viride T25 in TV1) T25 in TV1 (SANCO/1868/2008) ter zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
208
Trichoderma gamsii (staro ime T. viride)
sevi:
ICC080
zbirka kultur št. IMI CC številka 392151 CABI
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Trichoderma viride (SANCO/1868/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
209
Verticillium albo-atrum
(staro ime Verticillium dahliae)
sev: Verticillium albo-atrum izolat WCS850
zbirka kultur št. CBS 276.92
ni relevantno
Relevantnih nečistoč ni.
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu Verticillium albo-atrum (staro ime Verticillium dahliae) WCS850 (SANCO/1870/2008) in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je pripravil Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali.Pogoji uporabe po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.
210
abamektin
št. CAS 71751-41-2
avermektin B1a
št. CAS 65195-55-3
avermektin B1b
št. CAS 65195-56-4
abamektin
št. CIPAC 495
AvermectinB1a
(10E,14E,16E,22Z)-(1R,4S,5′S,6S,6′R,8R,12S,13S,20R,21R,24S)-6′-[(S)-sec-butyl]-21,24-dihydroxy-5′,11.13,22-tetramethyl-2-oxo-3.7,19-trioxatetracyclo[15.6.1.14,8 020,24]pentacosa-10.14,16,22-tetraene-6-spiro-2′-(5′,6′-dihydro-2′H-pyran)-12-yl 2,6-dideoxy-4-O-(2,6-dideoxy-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranosyl)-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranoside
AvermectinB1b
(10E,14E,16E,22Z)-(1R,4S,5′S,6S,6′R,8R,12S,13S,20R,21R,24S)-21,24-dihydroxy-6′-isopropyl-5′,11.13,22-tetramethyl-2-oxo-3.7,19-trioxatetracyclo[15.6.1.14,8 020,24]pentacosa-10.14,16,22-tetraene-6-spiro-2′-(5′,6′-dihydro-2′H-pyran)-12-yl 2,6-dideoxy-4-O-(2,6-dideoxy-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranosyl)-3-O-methyl-α-L-arabino-hexopyranoside
≥ 850 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot insekticid in akaricid.DEL BPri ocenjevanju vlog za registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo abamektin in so namenjena za druge uporabe, razen za agrume, solato in paradižnike, so države članice zlasti pozorne na merila iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1107/2009 in zagotovijo, da se pred odobritvijo take registracije predložijo vsi potrebni podatki in informacije.Za izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu abamektina in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— ostanke rastlinskega izvora v živilih ter oceniti prehransko izpostavljenost potrošnikov;
— zaščito čebel, neciljnih členonožcev, ptic, sesalcev in vodnih organizmov. V zvezi s temi ugotovljenimi tveganji je treba po potrebi izvajati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi in čakalne dobe.Zadevne države članice zahtevajo predložitev:— dodatnih študij o specifikaciji;
— informacij za nadaljnjo obravnavo ocene tveganja za ptice in sesalce;
— informacij za nadaljnjo obravnavo tveganja za vodne organizme v zvezi z glavnimi metaboliti v tleh;
— informacij za nadaljnjo obravnavo tveganja za podtalnico v zvezi z metabolitom U8.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelji te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
211
epoksikonazol
št. CAS 135319-73-2 (stara številka 106325-08-0)
št. CIPAC 609
(2RS, 3SR)-1-[3-(2-chlorophenyl)-2,3-epoxy-2-(4-fluorophenyl)propyl]-1H-1.2,4-triazole
≥ 920 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu epoksikonazola in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in zagotoviti, da je v pogojih uporabe po potrebi predpisana uporaba ustrezne osebne zaščitne opreme;
— prehransko izpostavljenost potrošnikov metabolitom epoksikonazola (triazola);
— možnost prenosa po zraku na dolge razdalje;
— tveganje za vodne organizme, ptice in sesalce. Pogoji za registracijo po potrebi vključujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji predloži dodatne študije za obravnavo lastnosti epoksikonazol, ki lahko povzročajo motnje endokrinega sistema, v dveh letih od sprejetja smernic OECD za preizkušanje motenj endokrinega sistema ali smernic za preizkušanje, sprejetih na ravni Skupnosti.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji najpozneje do 30. junija 2009 predloži program spremljanja za oceno prenosa epoksikonazola po zraku na dolge razdalje in z njim povezanega okoljskega tveganja. Rezultati tega spremljanja se najpozneje do 31. decembra 2011 predložijo Komisiji v obliki poročila o spremljanju.Zadevne države članice zagotovijo, da prijavitelj Komisiji v dveh letih od odobritve predloži informacije o ostankih metabolitov epoksikonazola v primarnih kmetijskih rastlinah, kmetijskih rastlinah, ki sledijo v kolobarju, in proizvodih živalskega izvora ter informacije za nadaljnjo obravnavo dolgoročnih tveganj za rastlinojede ptice in sesalce.
212
fenpropimorf
št. CAS 67564-91-4
št. CIPAC 427
(RS)-cis-4-[3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropyl]-2,6-dimethylmorpholine
≥ 930 g/kg
1. maj 2009
30. april 2019
DEL ARegistrira se lahko samo kot fungicid.DEL BZa izvajanje enotnih načel iz člena 29(6) Uredbe (ES) št. 1107/2009 se upoštevajo ugotovitve iz poročila o pregledu fenpropimorfa in zlasti dodatka I in II h končni različici poročila, ki jo je Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali pripravil 11. julija 2008.V tej celoviti oceni morajo biti države članice zlasti pozorne na:— varnost izvajalcev in delavcev. V registriranih pogojih uporabe je treba predpisati uporabo ustrezne osebne zaščitne opreme in ukrepe za zmanjšanje tveganja zaradi zmanjšanja izpostavljenosti, kot so na primer omejitve dnevnega obsega dela;
— zaščito podtalnice, kadar se aktivna snov uporablja na območjih z občutljivimi tlemi in/ali neugodnimi podnebnimi razmerami;
— zaščito vodnih organizmov. Pogoji za registracijo morajo po potrebi vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so varnostni pasovi, zmanjševanje odtekanja ter šobe zoper zanašanje škropiva.Zadevne države članice zahtevajo predložitev dodatnih študij za potrditev mobilnosti v tleh za metabolit BF-421-7 in zagotovijo, da prijavitelji, ki so zahtevali vključitev fenpropimorfa v to prilogo, te študije predložijo Komisiji v dveh letih od odobritve.
| 19,230
| 1
|
2019_retry/52019AP0023/52019AP0023_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,019
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 200
| 651
|
C_2021202SL.01009101.xml
28.5.2021
SL
Uradni list Evropske unije
C 202/91
P9_TA(2019)0023
Sporazum o sodelovanju med Eurojustom in Srbijo *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi sklenitve Sporazuma o sodelovanju med Eurojustom in Srbijo s strani Eurojusta (10334/2019 – C9-0041/2019 – 2019/0807(CNS))
(Posvetovanje)
(2021/C 202/19)
Evropski parlament,
—
ob upoštevanju osnutka Sveta (10334/2019),
—
ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bila spremenjena z Amsterdamsko pogodbo, in člena 9 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C9-0041/2019),
—
ob upoštevanju Sklepa Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (1) in zlasti člena 26a(2) navedenega sklepa,
—
ob upoštevanju člena 82 Poslovnika,
—
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A9-0009/2019),
1.
odobri osnutek Sveta;
2.
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
3.
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;
4.
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
(1) UL L 63, 6.3.2002, str. 1.
| 33,571
| 1
|
2015/62013CJ0346_SUM/62013CJ0346_SUM_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,015
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 313
| 723
|
62013CJ0346_SUM
Zadeva C‑346/13
Ville de Mons
proti
Base Company SA
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo cour d’appel de Mons)
„Predhodno odločanje — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Direktiva 2002/20/ES — Člen 13 — Pristojbina za pravice do vgradnje naprav — Področje uporabe — Občinski predpis, ki lastnikom oddajniških stolpov ali drogov za mobilno telefonijo nalaga plačilo dajatve“
Povzetek - Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2015
Približevanje zakonodaj — Sektor za telekomunikacije — Elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Dovoljenje — Direktiva 2002/20 — Pristojbine za pravice uporabe in za pravice do vgradnje naprav — Pojem — Dajatev, naložena lastnikom oddajniških stolpov ali drogov za mobilno telekomunikacijo, ki jih ni mogoče namestiti na obstoječe mesto — Izključitev
(Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/20, člen 13)
Člen 13 Direktive 2002/20 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se dajatev naloži lastniku samostoječih objektov, kot so oddajniški stolpi ali drogovi, ki so namenjeni namestitvi anten, ki so potrebne za delovanje mobilnega telekomunikacijskega omrežja in jih ni mogoče namestiti na obstoječe mesto.
Čeprav se taka dajatev naloži lastnikom oddajniških stolpov in drogov, namenjenih namestitvi različnih vrst anten, ki so potrebne za dobro delovanje mobilnega telekomunikacijskega omrežja in ki so fizična infrastruktura, ki omogoča zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, se namreč ne zdi, da ima navedena dajatev značilnosti pristojbine, ki bi se podjetjem, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, naložila za pravice do vgradnje naprav.
Poleg tega se zdi, da razlog za dajatev, ki se naloži vsem lastnikom oddajniških stolpov in drogov, če imajo odobritev, izdano v skladu z Direktivo 2002/20, ali ne, ni povezan s postopkom splošne odobritve, s katerim se podjetjem daje pravico, da zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.
(Glej točke od 22 do 24 in izrek.).
| 12,207
| 1
|
2022/Note_450/Note_SL.pdf_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,022
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 146
| 383
|
9463/22 mm/ako 1
COMM.2.C SL
Svet
Evropske unije
Bruselj , 24. maj 2022
(OR. en)
9463 /22
VOTE 30
INF 85
PUBLIC 35
CODEC 776
Medinstitucionalna zadeva:
2022/0138 (COD)
DOPIS
Zadeva: • Izid glasovanja
• UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o začasnih
ukrepih za trgovinsko liberalizacijo, ki dopolnjujejo trgovinske koncesije,
ki se uporabljajo za ukrajinske izdelke v okviru Sporazuma o pridružitvi
med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in
njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani
‒ Sprejetje zakonodajnega akta
‒ 3873. seja SVETA EVROPSKE UNIJE
(ekonomske in finančne zadeve)
24. in 25. maj 2022, Bruselj
Izid glasovanja o navedenem zakonodajnem aktu je v prilogi.
Referenčni dokument:
21/22
Coreper (2. del) odobril 20. maja 2022
Morebitne izjave in/ali pojasnila v zvezi z glasovanjem so objavljeni na spletni strani Sveta:
Preglednost in dostop do dokumentov
9463/22 mm/ako 2
COMM.2.C SL
_____________________.
| 46,497
| 1
|
2018/62018CC0393/62018CC0393_SL.txt_2
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 6,232
| 14,074
|
Okolje tega otroka je glede na to, kako mlad je, v bistvu določeno z okoljem osebe oziroma oseb, od katere oziroma katerih je odvisen, in sicer po vsej verjetnosti in na podlagi dejstev, navedenih v predložitveni odločbi, njegove matere (njegov oče je odšel v Združeno kraljestvo). Po navedbah UD ji prisila XB preprečuje, da bi odločala, kje naj živi s svojim dojenčkom, in jo sili v to, da ostane v vasi, kjer jo lokalna skupnost stigmatizira in kjer nima niti osnovnih dobrin niti prihodka. Dvomim, da je neprostovoljno in negotovo prebivanje matere in otroka v tretji državi dovolj stalno in redno, da bi otrok tam imel svoje običajno prebivališče. Ali je dejansko mogoče govoriti o vključenosti v družbeno in družinsko okolje, če so se vezi tega dojenčka s to tretjo državo stkale samo zaradi položaja, ki je posledica prisile očeta? (
77
)
87.
Ti premisleki so še vedno pomembni kljub dejstvu, da je UD po poreklu iz Bangladeša in prebiva v vasi svoje družine. Geografski in družinski izvor enega od staršev, ki izvaja pravico do varstva in vzgoje otroka – tako kot kulturne in družinske vezi otroka, ki iz tega izvirajo – je samo eden od dejavnikov, ki jih je mogoče upoštevati pri celoviti analizi okoliščin vsakega posameznega primera. (
78
) Ta dejavnik ne more prikriti drugih objektivnih okoliščin, kakršna je dejstvo, da sta mati in hči domnevno s prisilo zadržani v Bangladešu.
88.
Na drugi strani ugotovitev, da bi bil otrok – če ne bi bilo prisile s strani očeta – rojen v zadevni državi članici in bi tam prebival po svojem rojstvu, ne zadostuje za utemeljitev otrokovega običajnega prebivališča v tej državi članici. V skladu s sodno prakso Sodišča niti taka fizična navzočnost ne bi zadostovala za to. Še vedno bi bilo nujno, da bi bilo mogoče na podlagi dejanskih vezi med otrokom in ozemljem navedene države članice šteti, da ima otrok tam dejansko središče svojih življenjskih interesov.
89.
Kot sem pojasnil zgoraj, (
79
) dojenček, ki je del družinske celice, katere člani imajo dejansko središče življenjskih interesov v neki državi članici – čeprav tam ni bil rojen in še ni odpotoval tja zaradi okoliščin, ki niso odvisne od volje enega ali obeh od staršev, od katerega ali katerih je odvisen – v tej državi članici dejansko prebiva. Naloga predložitvenega sodišča je, da glede na vse upoštevne okoliščine presodi, ali gre pri položaju, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, za tak primer. Premisleki, ki so predstavljeni spodaj, mu bodo lahko pri tem v pomoč.
90.
Prvič, dejavniki, ki označujejo prebivanje matere v Združenem kraljestvu, ter družbene in družinske vezi, ki jih je tam vzdrževala, si zaslužijo posebno pozornost. Otrokovo središče življenjskih interesov je tam samo, če je njegova mati, od katere je odvisen, tam vključena v družbeno in družinsko okolje. V zvezi s tem je treba upoštevati med drugim trajanje prebivanja UD v Združenem kraljestvu, obdobje, ko je veljal njen vizum za zakonca, njeno znanje jezika in njene morebitne družbene in kulturne vezi v tej državi članici.
91.
V tem okviru se zastavlja vprašanje, koliko bi bilo treba upoštevati namen UD v zvezi s prebivanjem otroka v Združenem kraljestvu po njegovem rojstvu, pri čemer je glede na svoje navedbe ob odhodu v Bangladeš menila, da je bil to tudi namen XB. V zvezi s tem naj spomnim, da namen staršev v zvezi s krajem prebivanja otroka ne prevlada nujno nad dejanskimi vezmi med otrokom in drugim krajem. (
80
) Teža, ki jo je treba pripisati temu dejavniku, je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera.
92.
Če se kljub prvotnemu namenu staršev – ali enega od staršev, ki namerava izvajati pravico do varstva in vzgoje otroka (
81
) – da se z otrokom nastanita v določenem kraju, ta otrok proti volji tistega od staršev, od katerega je odvisen, rodi in prebiva v drugem kraju, je po mojem mnenju lahko namen še posebej pomemben dejavnik. Enako velja, če so v takem primeru objektivni dejavniki v zvezi s prebivanjem otroka in tega od staršev v državi, v kateri sta, pomanjkljivi indikatorji kraja, kjer sta zadnjenavedena dejansko vključena v družinsko in družbeno okolje. Namen glede kraja prebivanja otroka v določeni državi, če se kaže v zunanjih okoliščinah, je torej dejavnik, ki lahko prevlada nad temi objektivnimi dejavniki in podpre vključenost tistega od staršev, od katerega je otrok odvisen, v tej državi, čeprav ga tam ni bilo od rojstva otroka.
93.
Pri določitvi otrokovega običajnega prebivališča bi bilo torej treba še posebej skrbno upoštevati kakršne koli indice, da so starši ali pa samo mati pred odhodom v Bangladeš storili kar koli, da bi se otrok rodil v Združenem kraljestvu, da bi se z otrokom nastanila v stalnem bivališču v tej državi članici in da bi tam zanj vsakodnevno skrbela.
94.
Drugič, v zvezi z okoliščinami, ki kažejo na vključenost očeta v zadevni državi članici, iz sodne prakse izhaja, da je tisti od staršev, ki dejansko ne skrbi za otroka (čeprav je nosilec starševske odgovornosti), del družinskega okolja otroka samo, če ima otrok še vedno redne stike z njim. (
82
) Če se oče vrne v to državo članico, materi pa prepreči, da bi se tja vrnila z njunim otrokom, se taki stiki ne vzdržujejo več. Prebivanje očeta v navedeni državi članici in njegova vključenost v njej ob vložitvi tožbe v teh okoliščinah nista ustrezna indica za kraj, kjer je dejansko središče življenjskih interesov otroka.
95.
Tretjič, pomembno je tudi obdobje med rojstvom otroka in začetkom postopka pred predložitvenim sodiščem. Trajanje prebivanja v zadevni državi je na splošno dejavnik, ki lahko kaže na vključenost otroka v tej državi in temu primerno neobstoj konkretnih vezi z drugo državo. Njegova pomembnost pri celoviti presoji upoštevnih okoliščin pa se spreminja glede na vsak posamezen primer. (
83
)
96.
Tako ta dejavnik ne odraža samodejno resničnosti otrokove vključenosti, če je nadaljnje prebivanje otroka v državi in torej njegova odsotnost iz druge države zgolj posledica prisile. Res je, da – razen če se pojmu „običajno prebivališče“ umetno doda odtenek – otrok, ki odraste in splete vezi v državi, v kateri je prisiljen prebivati, ne da bi razvil kakršne koli vezi z državo, v kateri bi moral biti, če ne bi bilo prisile, v nekem trenutku izgubi svoje običajno prebivališče v tej zadnji državi. (
84
) Vendar to ne velja nujno za otroka, ki je bil – tako kot v tej zadevi – ob vložitvi tožbe še dojenček. Zato menim, da trajanje prebivanja otroka v Bangladešu kot tako ne more preprečiti, da bi imel običajno prebivališče v Združenem kraljestvu.
97.
Vsi ti premisleki v položaju, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, v katerem je otrok rojen v tretji državi in mu je oče s prisilo preprečil, da se s svojo materjo vrne v državo članico, ter je bil otrok še dojenček ob začetku postopka pred predložitvenim sodiščem, pripeljejo do naslednje ugotovitve. V takem položaju otrok običajno prebiva v tej državi članici v smislu člena 8(1) Uredbe Bruselj II a samo, če bi bil – če ne bi bilo prisile – tam stalno in redno navzoč ter vključen kot član družinske celice, katere drugi član ali člani imajo dejansko središče življenjskih interesov v navedeni državi članici. Če je ta pogoj izpolnjen, pomeni, da je mati vključena v družbeno in družinsko okolje v zadevni državi članici. Naloga predložitvenega sodišča je, da glede na vse upoštevne okoliščine – med katerimi so objektivni dejavniki v zvezi s predhodnim prebivanjem in vključenostjo matere v to državo članico ter konkretne okoliščine, ki kažejo na namen matere glede kraja prebivanja otroka – preveri, ali je tako.
c)
Upoštevanje temeljnih pravic otroka in matere
98.
Zaradi celovitosti se mi zdi koristno pojasniti, da če z uporabo testa „dejanskega središča življenjskih interesov otroka“ ne bi bilo mogoče utemeljiti splošne pristojnosti sodišč države članice v primeru, kakršen je obravnavani v postopku v glavni stvari, varstvo koristi otroka, zagotovljeno s členom 24 Listine, in temeljnih pravic iz členov 4 in 6 Listine (
85
) ne bi upravičilo kakršnega koli drugačnega sklepa.
99.
Ta test, naj spomnim, izraža merilo povezanosti, na katerem temelji člen 8(1) te uredbe in s katerim je zakonodajalec želel zaščititi splošno pojmovano korist otroka. (
86
) Menim, da spodnji premisleki nasprotujejo temu, da bi sodišča ustvarila test, ki bi bil izjema in ne bi upošteval tega merila, če so korist otroka, kakor je razumljena v konkretnem primeru, in njegove druge temeljne pravice v tretji državi, v kateri se nahaja, ogrožene.
100.
Prvič, v skladu s členom 51(2) Listine ta „ne razširja področja uporabe prava Unije čez pristojnosti Unije“. Tako je Sodišče pristojno, da razlaga pravo Unije, upoštevaje Listino, v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Unijo. (
87
) Unija in njene države članice na podlagi prava Unije ali na podlagi EKČP niso dolžne izvajati svoje sodne pristojnosti nad položaji, ki nastanejo v tretjih državah, če ni nobene navezne okoliščine, predvidene v pravu Unije ali v EKČP, kakor se razlaga v sodni praksi sodišča v Strasbourgu. (
88
)
101.
Drugič, Uredba Bruselj II a že vzpostavlja mehanizem, ki državam članicam dovoljuje, da zaščitijo koristi otroka tudi, če ni navezne okoliščine, ki bi izhajala iz prava Unije. Če v skladu s členi od 8 do 13 Uredbe Bruselj II a niso pristojna sodišča nobene države članice, člen 14 te uredbe določa, da lahko države članice v okviru subsidiarne pristojnosti določijo pristojnost v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Tako lahko vsaka država članica – če na podlagi določb navedene uredbe, ki temeljijo na merilu povezanosti, ni mogoče določiti sodišč nobene države članice – pristojnost svojih sodišč utemelji na pravilih nacionalnega prava, ki odstopajo od tega merila.
102.
V obravnavanem primeru v pravnem redu Združenega kraljestva taka subsidiarna pristojnost obstaja v obliki pristojnosti parens patriae sodišč te države članice. Kot izhaja iz spisa, predloženega Sodišču, pa je uporaba tega pravila pristojnosti omejena na britanske državljane in je v diskreciji nacionalnih sodišč.
103.
Poleg tega je XB trdil, da bi se UD lahko po potrebi obrnila na sodišča v Bangladešu, zlasti če zakonodaja te tretje države določa pravila pristojnosti na podlagi navzočnosti otroka. Čeprav predložitveno sodišče pojasnjuje, da bi lahko to, da XB zadržuje UD in otroka, pomenilo kršitev njunih temeljnih pravic, pa v zvezi s tem ne navede izrecno, da Republika Bangladeš ni izpolnila svoje pozitivne obveznosti, da zaščiti te pravice, predvsem po sodni poti. (
89
) V teh okoliščinah se mi ne zdi primerno, da bi to analizo oprl na take hipoteze.
104.
Vsekakor se mi zdi, da člen 14 Uredbe Bruselj II a izraža idejo, da mora vsaka država članica zlasti na podlagi, odvisno od primera, premislekov o „comity“ („prijateljski odnosi med narodi“) odločiti, ali strah, da sodišča tretje države za mater in otroka ne bodo uporabila pravil o varstvu, skladnih s pravicami in vrednotami, ki veljajo v zadevni državi članici, upravičuje uvedbo posebne podlage za pristojnost v njihovih nacionalnih zakonodajah. (
90
)
105.
Zato tudi če obstaja možnost, da se koristi in temeljne pravice otroka v tretji državi ne bodo upoštevale, člena 8(1) Uredbe Bruselj II a ni mogoče razlagati tako, da vzpostavlja otrokovo običajno prebivališče na podlagi meril, ki odstopajo od merila povezanosti, ki se konkretizira kot test „dejanskega središča otrokovih življenjskih interesov“.
V. Predlog
106.
Glede na vse zgornje premisleke Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo High Court of Justice (England & Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek, Združeno kraljestvo), odgovori:
1.
Otrokovo običajno prebivališče v smislu člena 8(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 ustreza kraju, kjer je dejansko središče njegovih življenjskih interesov. Ta kraj je treba določiti glede na vse okoliščine, ki so značilne za vsako posamezno zadevo. V določenih izjemnih primerih lahko celovita presoja vseh okoliščin pripelje do ugotovitve, da ima otrok dejansko središče življenjskih interesov v kraju, kjer ni bil nikoli fizično navzoč. Fizična navzočnost otroka na ozemlju države članice zato ni pogoj za to, da se tam določi njegovo običajno prebivališče.
2.
Okoliščina, da je oče mater dojenčka, ki za slednjega dejansko skrbi, prisilil, da rodi v tretji državi in tam po rojstvu dojenčka ostane – po potrebi tako, da ju postavi v položaj, ki je v nasprotju s temeljnimi pravicami iz členov 4 in 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – je pomemben dejavnik pri določanju otrokovega običajnega prebivališča v smislu člena 8(1) Uredbe št. 2201/2003.
V takem položaju pa dojenček lahko običajno prebiva v državi članici, čeprav v njej ni bil nikoli fizično navzoč, samo v primeru, da ima mati tam dejansko središče svojih življenjskih interesov, kar mora preveriti predložitveno sodišče. V zvezi s tem so še posebej pomembne morebitne družinske, družbene in kulturne vezi matere v tej državi članici ter morebitne konkretne okoliščine, ki kažejo na namen matere, da bo tam prebivala z otrokom po njegovem rojstvu.
(
1
) Jezik izvirnika: francoščina.
(
2
) Uredba Sveta z dne 27. novembra 2003, s katero je bila razveljavljena Uredba (ES) št. 1347/2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 243, popravek v UL 2009, L 70, str. 19).
(
3
) Haaška konvencija iz leta 1996 je nadomestila Konvencijo o pristojnosti in pravu, ki se uporablja, v zvezi z zaščito mladoletnih oseb, podpisano v Haagu 5. oktobra 1961 (v nadaljevanju: Haaška konvencija iz leta 1961). Evropska unija sicer ni podpisnica Haaške konvencije iz leta 1996, so jo pa podpisale vse države članice.
(
4
) Nasprotno se nekatere določbe Uredbe Bruselj II a v zvezi s pristojnostjo, kakor izhaja iz njihovega besedila, nujno nanašajo na morebitni spor med sodišči dveh ali več držav članic o pristojnosti (glej člene 9, 10, 15, 19 in 20). Poleg tega se določbe te uredbe v zvezi s priznavanjem in izvrševanjem uporabljajo samo za sodbe, ki so jih izdala sodišča držav članic (glej sklep z dne 12. maja 2016, Sahyouni, C‑281/15, EU:C:2016:343, točke od 19 do 22, in sodbo z dne 20. decembra 2017, Sahyouni, C‑372/16, EU:C:2017:988, točka 27). Prav tako je res, da je pogoj za uporabo člena 11 navedene uredbe, ki se nanaša na vrnitev otroka, da je do premestitve ali zadržanja otroka prišlo med dvema državama članicama. Skratka, vprašati se je treba o možnosti uporabe vsake od določb, ne pa o ozemeljski veljavnosti Uredbe Bruselj II a v celoti.
(
5
) Sodba z dne 1. marca 2005 (C‑281/02, EU:C:2005:120, točka 33).
(
6
) UL 1972, L 299, str. 32.
(
7
) Uredba Sveta z dne 22. decembra 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 4, str. 42).
(
8
) Sodba z dne 1. marca 2005, Owusu (C‑281/02, EU:C:2005:120, točki 34 in 35). Glej tudi mnenje 1/03 (Nova Luganska konvencija) z dne 7. februarja 2006 (EU:C:2006:81, točke od 146 do 148).
(
9
) Člen 81(2) PDEU tako predvideva sprejetje usklajevalnih ukrepov na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, „zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga“ (moj poudarek).
(
10
) Glej točko 13 pojasnjevalnega poročila A. Borrása (UL 1998, C 221, str. 27), pripravljenega v okviru postopka sprejemanja konvencije na podlagi člena K.3 [PEU] o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih, sklenjene v Bruslju 28. maja 1998 (UL 1998, C 221, str. 1, tako imenovana Konvencija Bruselj II).
(
11
) Glej zlasti Cour de Cassation (vrhovno kasacijsko sodišče, Francija), prvi senat za civilne zadeve, 13. maj 2015, št. 15‑10.872; Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), Re B (A Child) (Habitual Residence: Inherent Jurisdiction) [2016] UKSC 4, točka 29, in High Court of Ireland (vrhovno sodišče, Irska) O’K proti A, 1. julij 2008, [2008] IEHC 243, točka 5.8.
(
12
) Glej, med drugim, Gallant, E., „Règlement Bruxelles II bis: compétence, reconnaissance et exécution en matières matrimoniale et de responsabilité parentale“, Répertoire de droit international, Dalloz, 2013, točka 24 in naslednje, ter Magnus, U., in Mankowski, P., European Commentaries on Private International Law: Brussels II bis Regulation, Sellier European Law Publisher, 2012, str. 21.
(
13
) Sodišče je že razsodilo, da mu nacionalno sodišče lahko predloži prošnjo za razlago, „tudi če se opira na trditve stranke v postopku v glavni stvari, katerih utemeljenosti navedeno sodišče še ni preverilo, če meni, da je glede na posebnosti zadeve predhodna odločba nujna, da bo lahko izdalo sodbo, in če so vprašanja za predhodno odločanje […] upoštevna“ (sodba z dne 9. decembra 2003, Gasser, C‑116/02, EU:C:2003:657, točka 27). V obravnavani zadevi predložitveno sodišče meni, da je odgovor Sodišča na njegova vprašanja potreben, da bo lahko odločilo o svoji pristojnosti, ker se dokazni standard v zvezi z upoštevnimi dejstvi, ki mora biti dosežen v ta namen, razlikuje od standarda, ki velja za dokazovanje dejstev v okviru odločanja po vsebini. V zvezi s tem je Sodišče v sodbi z dne 28. januarja 2015, Kolassa (C‑375/13, EU:C:2015:37, točke od 59 do 63), poudarilo, da obseg obveznosti nadzora, ki so naložene nacionalnim sodiščem pri preizkusu njihove pristojnosti v skladu z Uredbo Bruselj I, izhaja iz nacionalnega postopkovnega prava, pri čemer pa je treba zaščititi polni učinek te uredbe. Po mnenju Sodišča mora biti nacionalnemu sodišču omogočeno, da se brez težav izreče o lastni pristojnosti, ne da bi moralo vsebinsko odločati o zadevi, tako da bi izvedlo obsežen dokazni postopek glede upoštevnih dejstev, ki se nanašajo tako na pristojnost kot na vsebino. Menim, da ta logika velja tudi za pravila o pristojnosti iz Uredbe Bruselj II a.
(
14
) Ni sporno, da so predmet tožbe v glavni stvari vprašanja v zvezi s starševsko odgovornostjo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Uredbe Bruselj II a.
(
15
) Haaško konvencijo iz leta 1980 so podpisale vse države članice. Vendar Unija k njej ni pristopila. Poleg tega Republika Bangladeš ni podpisnica niti te konvencije niti Haaške konvencije iz leta 1996.
(
16
) Glej člen 62(2) in uvodno izjavo 17 Uredbe Bruselj II a. Na podlagi člena 60(e) te uredbe imajo določbe navedene uredbe prednost pred določbami Haaške konvencije iz leta 1980. Glej sodbo z dne 5. oktobra 2010, McB. (C‑400/10 PPU, EU:C:2010:582, točka 36).
(
17
) Glej člen 3 Haaške konvencije iz leta 1980 in člen 2, točka 11, Uredbe Bruselj II a.
(
18
) Glej člen 12 Haaške konvencije iz leta 1980 in člen 11 Uredbe Bruselj II a.
(
19
) Sodbi z dne 9. oktobra 2014, C (C‑376/14 PPU, EU:C:2014:2268, točka 54), in z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 41).
(
20
) Glej pojasnjevalno poročilo E. Pérez-Vere, Actes et documents de la XIVème session (1980), zvezek III (v nadaljevanju: poročilo Pérez-Vera), točke 16, 19 in 66. Zlasti točka 16 tega dokumenta razkriva, da je bil, ker s konvencijo ni bilo mogoče določiti meril za pristojnost na področju pravice do varstva in vzgoje, izbran mehanizem vrnitve, ki bo, „čeprav je posreden, v večini primerov omogočil, da bodo končno odločitev sprejeli organi v kraju, kjer je otrok običajno prebival pred premestitvijo“.
(
21
) Glej v tem smislu sodbo z dne 9. novembra 2010, Purrucker (C‑296/10, EU:C:2010:665, točka 84).
(
22
) Glej točki 24 in 25 poročila Pérez-Vera ter sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 59 in navedena sodna praksa).
(
23
) Glej v tem smislu sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 66).
(
24
) Od sprejetja Haaške konvencije iz leta 1961 se je merilu otrokovega običajnega prebivališča dajala prednost pred merilom državljanstva, ki je bilo običajna podlaga za pristojnost na področju statusa oseb, vendar se je štelo za zastarelo, in pred merilom stalnega prebivališča, ki je bilo pravni pojem, ki so ga različne nacionalne zakonodaje različno opredeljevale. Običajno prebivališče se je štelo za „pojem, ki se določa glede na dejstva“ in ki ustreza „dejanskemu središču življenjskih interesov otroka“ (pojasnjevalno poročilo W. de Steigerja, Actes et documents de la IXème session (1960), zvezek IV, str. 9, 13 in 14). V pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1980 je bilo poudarjeno, da je običajno prebivališče v nasprotju s pojmom „stalnega prebivališča“„pojem, ki se določi glede na dejstva“ (poročilo Pérez-Vera, točka 66). V pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1996 je bil predlog, da se vstavi opredelitev tega pojma, zavrnjen z obrazložitvijo, da bi taka opredelitev lahko posegla v razlago številnih drugih konvencij, v katerih je uporabljen enak pojem (pojasnjevalno poročilo P. Lagarda, Actes et documents de la XVIIIème session (1996), zvezek II, točka 40). Ta poročila so na voljo tudi na spletni strani https://www.hcch.net/fr/instruments.
(
25
) Glej v zvezi s tem sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točki 26 in 30).
(
26
) S tem sledim zgledu predvsem britanskih in kanadskih sodišč, katerih sodna praksa se v številnih primerih sklicuje na odločbe sodišč drugih držav, ki so podpisnice Haaške konvencije iz leta 1980, in tega sodišča. Glej zlasti Cour suprême du Canada (vrhovno sodišče Kanade), Balev, 2018 SCC 16, točke od 40 do 57, in Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točka 46 in naslednje.
(
27
) [2013] UKSC 60.
(
28
) Glej točko 47 in naslednje teh sklepnih predlogov.
(
29
) [2013] UKSC 60, točke od 55 do 58.
(
30
) Glej zlasti [2013] UKSC 60, točke od 82 do 93. Poleg tega je predložitveno sodišče v posebnih okoliščinah, primerljivih z okoliščinami zadeve A proti A (Children: Habitual Residence), menilo, da otrok običajno prebiva v Združenem kraljestvu, čeprav nikoli ni „stopil“ na njegovo ozemlje. Glej High Court of Justice (England & Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek), B proti H (Habitual Residence: Wardship) [2002] 1 FLR 388.
(
31
) Cour de cassation (kasacijsko sodišče), prvi senat za civilne zadeve, 26. oktober 2011, št. 10‑19.905 (Bulletin 2011, I, št. 178).
(
32
) Glej točke 47 in od 54 do 63 teh sklepnih predlogov.
(
33
) Glej zlasti sodbe z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 38), z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 47), in z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 42).
(
34
) Sodba z dne 28. junija 2018 (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 42). Glej tudi sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točka 38). Ta test ustreza testu „dejansko središče otrokovih življenjskih interesov“, ki je bil določen v pripravljalnem gradivu za Haaško konvencijo iz leta 1961 (glej opombo 24 teh sklepnih predlogov).
(
35
) Sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 38), in z dne 9. oktobra 2014, C (C‑376/14 PPU, EU:C:2014:2268, točka 51). Glej tudi sodbe z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 49); z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 43), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 41).
(
36
) Sodba z dne 22. decembra 2010 (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 44).
(
37
) Navedba tega merila trči ob očitek, da državljanstvo otroka pomeni avtonomno navezno okoliščino pravne narave, ki so jo avtorji haaških konvencij (po katerih se zgleduje Uredba Bruselj II a) ravno nameravali izključiti v korist merila otrokovega običajnega prebivališča, ki se določi glede na dejstva (glej opombo 24 teh sklepnih predlogov). Glej Lamont, R., komentar k sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225), Common Market Law Review 47, 2010, str. 241. S tega vidika se državljanstvo otroka upošteva samo, če gre za indic, ki izraža družbeno resničnost otrokovega okolja. Glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točke od 57 do 60).
(
38
) Glej v tem smislu sodbi z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 39), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 43).
(
39
) Glej sodbe z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 40); z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 50); z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 46), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 46).
(
40
) Glej v tem smislu sodbi z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 48), in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 49).
(
41
) Glede na slovar Larousse pojem „nourrisson“ (dojenček) označuje otroka, ki ni več novorojenček in je mlajši od dveh let, medtem ko „nouveau-né“ (novorojenček) zajema otroke, mlajše od 28 dni. Zaradi poenostavitve bom uporabljal izraz „dojenček“ za obe kategoriji zelo majhnih otrok. Deklica, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, je bila dojenček, ko je bila vložena tožba pri predložitvenem sodišču.
(
42
) Sodba z dne 22. decembra 2010 (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829).
(
43
) Sodba z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točke od 52 do 54). Glej tudi sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 45).
(
44
) Sodba z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 44).
(
45
) Sodba z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 45).
(
46
) Sodbi z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 45) in z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 45). Glej tudi sodbo z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točki 55 in 56).
(
47
) Glej v tem smislu Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 23: „it is clear that parental intent does play a part in establishing or changing the habitual residence of a child: not parental intent in relation to habitual residence as a legal concept, but parental intent in relation to the reasons for a child’s leaving one country and going to stay in another“.
(
48
) Glej sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točki 47 in 50), ter z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 64).
(
49
) Glej Cour suprême du Canada (vrhovno sodišče Kanade), 20. april 2018, Balev, 2018 SCC 16, točke od 50 do 57.
(
50
) Glej United States Court of Appeals, 6th Circuit (pritožbeno sodišče za 6. okrožje, Združene države Amerike), Friedrich proti Friedrich, 78 F.3d 1060 (1996) in Robert proti Tessonu, 507 F.3d 981 (2007), ter Cour d’appel de Montréal (pritožbeno sodišče v Montrealu, Kanada), 8. september 2000, št. 500‑09‑010031‑003.
(
51
) Glej med drugim United States Court of Appeals, 9th Circuit (pritožbeno sodišče za 9. okrožje, Združene države Amerike), Mozes proti Mozesu, 239 F.3d 1067 (2001), in United States Court of Appeals, 11th Circuit (pritožbeno sodišče za 11. okrožje, Združene države Amerike), Ruiz proti Tenoriu, 392 F.3d 1247 (2004).
(
52
) Glej točko 47 teh sklepnih predlogov.
(
53
) Sodba z dne 15. februarja 2017 (C‑499/15, EU:C:2017:118, točka 61).
(
54
) Glej v zvezi s tem opombo 37 teh sklepnih predlogov.
(
55
) Sodba z dne 8. junija 2017 (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436).
(
56
) Sodba z dne 15. februarja 2017 (C‑499/15, EU:C:2017:118).
(
57
) Sklepni predlogi v zadevi OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:375, točki 57 in 61). Vendar generalni pravobranilec N. Wahl v točkah od 81 do 83 navedenih sklepnih predlogov nekoliko spremeni svoje stališče, ko ugotavlja, da ni mogoče izključiti tega, da se merilo fizične navzočnosti v izjemnih okoliščinah ne bi upoštevalo, če bi obstajala konkretna navezna okoliščina z državo članico, v kateri otrok še nikoli ni bil. Taka navezna okoliščina bi morala v otrokovo korist temeljiti na „močnih in dejanskih indicih“, ki bi tako lahko prevladali nad fizično navzočnostjo.
(
58
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 35).
(
59
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 50 in naslednje).
(
60
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točki 49 in 50).
(
61
) Glej točki 49 in 50 teh sklepnih predlogov.
(
62
) [2013] UKSC 60, točka 42.
(
63
) Tretji pristop, v skladu s katerim naj bi otrok običajno prebival v Franciji samo zato, ker je tam od svojega rojstva, se zdi že takoj izključen, saj naj ta naključna navzočnost ne bi bila stalna in redna, kar pa se zahteva za določitev otrokovega običajnega prebivališča.
(
64
) V nasprotju s predlogom generalnega pravobranilca N. Wahla v sklepnih predlogih v zadevi OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:375, točka 85) pristop, ki ga predlagam, nikakor ne pripelje do tega, da bi se sprejelo, da ima otrok običajno prebivališče že pred svojim rojstvom, niti posledično, da bi lahko za še nerojenega otroka veljala Uredba Bruselj II a. Ta pristop zgolj zrcali družbeno resničnost, da dojenček ne more biti vključen v samostojno družinsko in družbeno okolje, ki nima nobene povezave z okoljem oseb, ki zanj vsakodnevno skrbijo.
(
65
) Glej A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točke 44 (večinska sodba) in od 73 do 75 ter 83 in 84 (ločeno odklonilno mnenje). Glej tudi Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 21.
(
66
) Glej sodbo z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 50), in sodbo Re L (A Child) (Custody: Habitual Residence) [2013] UKSC 75, točka 21: „the proposition […] that a young child in the sole lawful custody of his mother will necessarily have the same habitual residence as she does, is to be regarded as a helpful generalisation of fact, which will usually but not invariably be true, rather than a proposition of law“. Glej tudi Supreme Court of the United States (vrhovno sodišče Združenih držav Amerike), Delvoye proti Lee, 2003 U.S. LEXIS 7737: „There is general agreement on a theoretical level that because of the factual basis of the concept there is no place for habitual residence of dependence. However, in practice it is often not possible to make a distinction between the habitual residence of a child and that of its custodian.“
(
67
) Glej v zvezi s tem ločeno odklonilno mnenje sodnika Lorda Hughesa v zadevi A proti A (Children: Habitual Residence), [2013] UKSC 60, točka 92.
(
68
) Sodba z dne 2. aprila 2009 (C‑523/07, EU:C:2009:225).
(
69
) Vendar je na podlagi člena 19(2) Uredbe Bruselj II a mogoče preprečiti spore o pristojnosti. Ta določba določa, da „[č]e pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom v zvezi s starševsko odgovornostjo do istega otroka, sodišče, ki je drugo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekine svoj postopek, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek“.
(
70
) Glej v tem smislu sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točki 20 in 21).
(
71
) Sodba z dne 2. aprila 2009, A (C‑523/07, EU:C:2009:225, točka 43). Člen 13 Uredbe Bruselj II a se nanaša zlasti na izjemne primere selitev, pri katerih je otrok v prehodnem obdobju izgubil svoje običajno prebivališče v državi odhoda, ne da bi že pridobil običajno prebivališče v državi gostiteljici. Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi A (C‑523/07, EU:C:2009:39, točka 45) in Praktični vodnik za uporabo Uredbe Bruselj II a, ki ga je izdala Komisija (na voljo na spletni strani https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/f7d39509‑3f10‑4ae2‑b993‑53ac6b9f93ed, str. 29).
(
72
) Poleg tega v takem primeru sodišče zaradi takega pravila ne bi imelo možnosti, da ugotovi otrokovo običajno prebivališče glede na vse ostale upoštevne okoliščine.
(
73
) Seveda je mogoče dvomiti o tem, da mati ni pričakovala, da bo rodila v Bangladešu, saj je bila noseča več kot 7 mesecev, ko je odpotovala v to državo. Vendar bom – ker je predložitveno sodišče navedlo, da mora o svoji pristojnosti odločiti na podlagi trditve matere, da jo je oče prisilil roditi v Bangladešu – svojo analizo oprl na to domnevo.
(
74
) Glej Supreme Court of the United Kingdom (vrhovno sodišče Združenega kraljestva), A proti A (Children), [2013] UKSC 60 in High Court of Justice (England &Wales), Family Division (višje sodišče (Anglija in Wales), družinski oddelek), B proti H (Habitual Residence: Wardship) [2002] 1 FLR 388.
(
75
) Kot izhaja iz predložitvene odločbe, se mora nacionalno sodišče izreči o svoji pristojnosti na podlagi nekaterih navedb matere, ki še niso bile dokazane kot dejstva (glej točki 17 in 31 teh sklepnih predlogov). V teh okoliščinah je namen razprave, ki sledi, temu sodišču pomagati, da določi otrokovo običajno prebivališče v dejanskem okviru, ki ustreza tej različici dejstev, ne da bi se posegalo v vsebinsko presojo dejstev s strani predložitvenega sodišča.
(
76
) Glej točko 48 teh sklepnih predlogov.
(
77
) V tem smislu so nekatera sodišča Združenih držav Amerike upoštevala prisilo, izvršeno nad materjo otroka, za določitev njegovega prebivališča. Tako je District Court of Utah (okrožno sodišče zvezne države Utah, Združene države Amerike) razsodilo, da čeprav je otrok prebival v Nemčiji, tam ne prebiva običajno, saj je oče z verbalno, čustveno in fizično zlorabo materi in otroku preprečil, da odideta iz te države (Re Ponath, 829 F. Supp. 363 (1993)). District Court of Washington (okrožno sodišče zvezne države Washington, Združene države Amerike) je menilo, da mati otrok, ki so se obravnavali, ne prebiva običajno v Grčiji, kjer je živela z njimi družbeno izolirano in ji je bila odvzeta avtonomija, kjer ni poznala kulturnih norm niti jezika, z omejenim dostopom do finančnih sredstev, pri čemer je bila žrtev nasilja s strani očeta (Tsarbopoulos proti Tsarbopoulosu, 176 F. Supp. 2d 1045, (2001)). District Court of Minnesota (okrožno sodišče zvezne države Minnesota, Združene države Amerika) je upoštevalo okoliščino, da je oče materi preprečil odhod z ozemlja Izraela, katerega državljana sta bila in kjer je mati preživela 11 mesecev z očetom in njunimi otroki, zato da bi izključilo, da so ti otroci običajno prebivali v tej državi (Silverman proti Silvermanu, 2002 U.S. Dist. LEXIS 8313).
(
78
) Glej sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točke od 52 do 58).
(
79
) Glej točke od 65 do 71 teh sklepnih predlogov.
(
80
) Sodba z dne 8. junija 2017, OL (C‑111/17 PPU, EU:C:2017:436, točka 48). Glej točko 60 teh sklepnih predlogov.
(
81
) Komisija trdi, da enostranski namen enega od staršev, ki sta nosilca starševske odgovornosti, nikakor ne bi mogel nadomestiti tega, da otrok ni fizično navzoč v zadevni državi članici. To utemeljitev je treba zavrniti glede na sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 63), iz katere izhaja, da se sme namen enega od staršev, ki je sicer imetnik pravice do varstva in vzgoje, nima pa dejansko otroka, upoštevati samo, če namerava izvajati svojo pravico do varstva in vzgoje. Zato se sme upoštevati enostranski namen enega od staršev, ki namerava dejansko izvajati svojo pravico do varstva in vzgoje. Ta rešitev je poleg tega v skladu z duhom postopka vrnitve, ki je določen s Haaško konvencijo iz leta 1980 in dopolnjen z Uredbo Bruselj II a. Člen 3(b) te konvencije, katerega vsebina je prevzeta v členu 2, točka 11(b), te uredbe, določa, da je premestitev ali zadržanje otroka neupravičeno samo, kadar je to kršitev pravic do varstva in vzgoje v skladu z zakonodajo države, v kateri je imel otrok običajno prebivališče, in če so se te pravice do varstva in vzgoje v času premestitve ali zadržanja dejansko izvajale ali bi se bile izvajale, če do premestitve ali zadržanja ne bi prišlo.
(
82
) Glej sodbo z dne 28. junija 2018, HR (C‑512/17, EU:C:2018:513, točka 48).
(
83
) V skladu s sodbo z dne 22. decembra 2010, Mercredi (C‑497/10 PPU, EU:C:2010:829, točka 51), čeprav mora prebivanje otroka v zadevni državi članici „praviloma trajati določen čas, da izkazuje zadostno stalnost“, pa Uredba Bruselj II a ne določa minimalnega trajanja, zaradi česar je trajanje prebivanja le eden od indicev.
(
84
) Glej točko 71 teh sklepnih predlogov.
(
85
) Glej uvodno izjavo 12 Uredbe Bruselj II a in uvodno izjavo 33 iste uredbe, v skladu s katero navedena uredba priznava in upošteva temeljne pravice, zagotovljene z Listino.
(
86
) Glej točko 36 teh sklepnih predlogov.
(
87
) Glej med drugim sodbo z dne 5. oktobra 2010, McB. (C‑400/10 PPU, EU:C:2010:582, točka 51).
(
88
) V skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je pristojnost držav pogodbenic v smislu člena 1 EKČP načeloma omejena na njihovo ozemlje. To načelo dovoli izjeme samo v točno določenih okoliščinah, ki nimajo ničesar skupnega z dejanskim okvirom te zadeve. Glej zlasti ESČP, 7. julij 2011, Al-Skeini in drugi proti Združenemu kraljestvu (CE:ECHR:2011:0707JUD005572107, točke od 130 do 142 in navedena sodna praksa).
(
89
) Čeprav Republike Bangladeš ne zavezujeta niti EKČP niti Listina, člena 7 in 9 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je 16. decembra 1966 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov in ki je začel veljati 23. marca 1976 – instrument, h kateremu je pristopila Republika Bangladeš – zagotavljata pravice, ki so podobne pravicam, določenim v členih 3 in 5 EKČP ter členih 4 in 6 Listine.
(
90
) Glej v zvezi s tem ločeno odklonilno mnenje sodnika Lorda Sumptiona v zadevi Re B (A Child) (Habitual Residence: Inherent Jurisdiction) [2016] UKSC 4, točki 66 in 76. Trdil je, da samo neodobravanje pravil, ki bi se uporabila na podlagi prava države, kjer je otrok navzoč, ne more zadostovati za utemeljitev pristojnosti sodišč Združenega kraljestva.
| 32,471
| 1
|
2018/62017TB0425/62017TB0425_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,018
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 46
| 183
|
201807130742004382018/C 268/604252017TC26820180730SL01SLINFO_JUDICIAL20180612494911Zadeva T-425/17: Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Capo d'Anzio/Komisija
C2682018SL4910120180612SL0060491491Sklep Splošnega sodišča z dne 12. junija 2018 – Capo d'Anzio/Komisija
(Zadeva T-425/17) (
1
)2018/C 268/60Jezik postopka: italijanščinaPredsednik devetega senata je odredil izbris zadeve.
(
1
) UL C 277, 21.8.2017.
| 32,178
| 1
|
http://publications.europa.eu/resource/cellar/c2a0d9f0-b3b0-11ec-9d96-01aa75ed71a1_21
|
Eurovoc
|
Open Government
|
CC-By
| 2,021
|
Minutes of the sitting of 7 June 2021
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 10,600
| 30,362
| "603/2013, (EU) 2016/794, (EU) 2018/1862, (EU) 2019/816 in (EU) 2019/818 v zvezi z določitvijo pogo(...TRUNCATED)
| 38,052
| 1
|
2023/32020R0852R(07)/32020R0852R(07)_SL.txt_1
|
Eurlex
|
Open Government
|
CC-By
| 2,023
|
None
|
None
|
Slovenian
|
Spoken
| 239
| 716
| "L_2023125SL.01006001.xml\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n11.5.2023 \n\n\nSL\n\n\nUradni list Evropske u(...TRUNCATED)
| 7,068
| 1
|
End of preview. Expand
in Data Studio
No dataset card yet
- Downloads last month
- 52